Hvala predsedujoča za besedo, vsem prisotnim tukaj v dvorani želim lep dan in lepo pozdravljam!

Zdaj, najprej bi rad povedal, da govorimo oziroma osrednja tema današnje seje helikopter za nujno medicinsko pomoč in ne policijski helikopter, glede na to, da vidimo tu številčno prisotnost članov policije. Torej, mi ne govorimo o policijskem helikopterju, ampak helikopterju za nujno medicinsko pomoč, torej medicinskemu helikopterju in ne policijskem.

No, pa gremo k temi, v glavnem, osrednja tema letošnjega poletja, bi lahko rekel, medijska, je predvsem ta drugi razpis glede nakupov namenskih dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, kajti znano je, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki kljub dolgoletni želji po vzpostavitvi sodobne in učinkovite helikopterske nujne pomoči tega sistema še vedno nima urejenega. Sistem nujne helikopterske pomoči je zelo pomemben sistem znotraj zdravstva, saj pravzaprav s helikopterji lahko nudimo boljšo pomoč tistim, ki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo, saj vemo, da s helikopterji lahko hitreje dostopamo do posameznih krajev, prav tako ima določene prednosti pred zemeljskimi reševalnimi vozili tudi v primeru slabih vremenskih razmer, kot so in pa zastoji na cestah in tako in tako dalje. Zato je seveda pomembno, da v Sloveniji ta sistem čim prej zagotovimo. No, in Vlada Republike Slovenije je leta 2017 določila, da se helikopterska nujna medicinska pomoč dolgoročno izvaja kot državna aktivnost, takrat helikopterji policije in Slovenske vojske, vendar ker policija takrat ni imela na voljo zadostne kapacitete helikopterjev, trenutno to izvaja Slovenska vojska. No, tretja Janševa vlada je potem v juniju 2021 sprejela sklep, s katerim je med drugim določila, da bodo ministrstva, ki so pristojna za zdravje, notranje zadeve in obrambo, v treh mesecih pripravila in vlada predložila v potrditev celoten projekt za izvajanje nalog helikopterskih prevozov, tudi pač vzpostavitev ustrezne infrastrukture in organizacije z vzpostavitvijo treh letalskih baz na Brniku, Mariboru in Postojni v vključevanje Letalske policijske enote z in tudi z obnovo ter predelavo in nadgradnjo štirih helikopterjev Slovenske vojske. No, potem marca 2023, je takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bo, da bomo do junija, 1. junija 2026 imeli v Sloveniji tri, štiri, morda celo pet namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, v vmesnem času pa pač moramo najti ustrezno rešitev, kar bi Ministrstvo za zdravje usklajevalo tako z Ministrstvom za obrambo kot z Ministrstvom za notranje zadeve. No, in potem pride maj 2024, ko znan radijski voditelj pokliče zdaj že ženo. Oziroma zdaj po novem ženo današnjega oziroma aktualnega predsednika vlade, ki je takrat gostil reševalca Roberta Sabola, ki je predstavil peticijo za organizacijo helikopterske reševanja v Sloveniji in takrat je gospa dala potem na zvezo predsednika Vlade, ki je potem povedal, da bo k temu nemudoma pristopil. No, in Vlada je potem na seji 6. junija 2023 s svojim sklepom sklenila, da se bo organizirala služba hitre medicinske pomoči s helikopterji, ki je predpisan na evropski ravni, torej značilen, ki je predpisan na evropski ravni in sicer tako, da se bosta kupila namenska helikopterja, ki ju bo opravljala policija, in da se bosta vzpostavila dve bazi. Predsednik vlade je tudi napovedal, da bo po dodatnih potrebah mogoče še prišlo do vzpostavitve tretje ali celo četrte baze, tako da bodo lahko pač prebivalci v Sloveniji imeli vsi ustrezen dostop do helikopterske nujne medicinske pomoči in tudi določilo se je, da se bo v naslednjih treh letih za posodobitev helikopterske nujne medicinske pomoči namenilo 50 milijonov evrov. No, potem je Ministrstvo za notranje zadeve 15. februarja 2024 na portalu javnih naročil objavilo javno naročilo za nakup dveh helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Že takrat so se pojavili dvomi o ustreznosti razpisnih pogojev, neupoštevanje stroke in pomisleki, da so razpisni pogoji prilagojeni favoriziranemu dobavitelju, to je Leonardu. To se je predvsem izraža predvsem glede roka dobave. Čeprav je predstavnik Letalske policijske enote in pa predstavniki Ministrstva za notranje zadeve govorili, da so se predhodno pogovarjali z obema dobaviteljema glede tehničnih specifikacij in pa tudi roka dobave je znano, da je bil razpis, ki je bil takrat podan, da je rok za dobavo helikopterjev 31. oktober 2026. Seveda se takrat Airbus ni prijavil, saj v podanem roku ni moral zagotoviti helikopterjev. Kajti Airbus je podal informacijo, da lahko en helikopter zagotovi v septembru 2026 in drugega v 2027. Torej, razpis ni bil podan tako, da se oba dobavitelja ne bi mogla prijaviti, ampak je bil razpis tako narejen, da je favoriziral torej Leonardota. Ker je pač bilo glede tega veliko medijskega pompa in tako dalje, se je razpis razveljavil z izgovorom, da Leonardo ni podal ustrezne bančne garancije, kajti vsi akterji pri tem razpisu so spoznali, da s temi izgovori ne bodo morali ustrezno utemeljiti ustreznosti tega razpisa. No, in potem se je zgodilo, da je Ministrstvo za notranje zadeve 14. maja 2025 objavilo novo javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh namenskih helikopterjev, kajti jasno je, bližalo se je poletje in v poletju je manj medijske pozornosti in že ta vlada je velikokrat pokazala, da ko so počitnice, potem počne velike neumnosti in vedno znova se je ravno v tem času potem pojavljajo takšne in drugačne afere, samo spomnimo se Litijske med božičnimi prazniki in tako dalje. No, tudi pri tem razpisu so se hitro pojavili dvomi o ustreznosti razpisnih pogojev, pravilnosti in utemeljenosti meril za izbiro. Seveda se je stroka še posebej kritično odzvala takrat, ko je bilo znano, kateri helikopter je izbran v tem razpisu, saj je bilo kar hitro znano, da Leonardo ne izpolnjuje zahtev stroke. Kritično se odzvali, so se odzvali tako urgentni zdravniki kot reševalci, pridružili so se jim tudi gorski reševalci in ob tem so seveda vsi, vsi ti stroka, pozvali ministrstvo k razveljavitvi razpisa. Po sprejetju odprtega pisma s strani sekcije reševalcev v zdravstvu in sekcije za urgentno medicino smo k ustavitvi razpisa pozvali tudi poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je tudi predlagatelj predmetne seje obeh odborov.

K ustavitvi razpisa so pozvali tudi poslanci Nove Slovenije in pa tudi štirje poslanci koalicijske Poslanske skupine Socialnih demokratov. Žal minister ni prisluhnil ne stroki in ne poslancem. No, stroka je bila najbolj kritična pri tem, da pri razpisu ni bila ustrezno vključena in da izbrana helikopterja ne omogočata optimalnih, poudarjam optimalnih pogojev za oskrbo življenjsko ogroženega pacienta, saj ne omogočata dostopa do glave pacienta od zadaj in ne izpolnjujeta pogoje v / nerazumljivo// NN13 17 oziroma 13718-2/ 2015+ A1 2020 iz točke 4.10.1, tko, da se bo moralo še naprej improvizirati.

Po pridobitvi zapisnika sestanka vodi služba v sistemu helikopterskega reševanja v zdravstvu z dne 28. maja 2024 in pa zapisnika delovnega sestanka z izvajalci dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči za posodobitev osnovnih zahtev Ministrstva za zdravje za pripravo investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč z dne 25. aprila 2025 in dokumenta Ministrstva za zdravje z dne 11. julija 2024 z izhodišči potreb zdravstva za nabavo namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči je razvidno naslednje. Na sestanku dne 28. maja 2024 so se izpostavile težave, s katerimi se sooča stroka pri vsakdanjem opravljanju dejavnosti trenutnega sistema helikopterske nujne medicinske pomoči. Na tem sestanku je Uroš Lampič, doktor medicine iz Zdravstvenega doma Kranj izpostavil slabo sodelovanje z letalsko policijsko enoto, kajti letalska policijska enota HNMP Brnik ne obravnava kot enakovrednega partnerja pri izvajanju HNMP. Prav tako izpostavil neprimernost lokacije na Brniku, predvsem zaradi megle in upoštevanja protokolov mednarodnega letališča ter predlaga ureditev baze na letališču v Lescah. Tudi Matevž Privšek iz HNMP Zdravstveni dom Maribor je izpostavil težave, s katerimi se srečuje v Mariboru predvsem glede neustreznosti helikopterja Slovenske vojske in varnosti postopkov na letališču v Mariboru. Thomas Germ, predstavnik sekcije reševalcev v zdravstvu, je takrat podal stališče, da mora biti namenski helikopter za HNMP izključno, poudarjam, izključno za namen HNMP. Za sekundarne medicinske lete in transport kritično bolnih otrok in intubatorja pa naj se izvaja s helikopterji drugih služb. Na sestanku so bila podana tudi strokovna izhodišča, med katerimi izpostavljamo zahtevo po ustanovitvi tretje baze HNMP. Postavitve baz izven območja mednarodnih letališč. Takrat je predstavnik Ministrstva za zdravje, Marko Čander, povedal, da se bo v tem primeru, da bo HNMP izvajala policija, opravil nakup helikopterjev, ki bodo enaki, kot jih policija trenutno uporablja. Torej, že takrat je bilo znano, kateri helikopter bo izbrala policija. Na sestanku ne 25. aprila 2025 je bila izpostavljena nujna ločitev HNMP od ostalih dejavnosti, torej medbolnišničnih prevozov odraslih oseb in otrok v intubatorjih. Ureditev tretje baze, kjer naj bi vsaj ena delovala 24 ur na dan. In da morajo helikopterji imeti notranjost z nameščeno posteljo, na katero je možno direktno vitlanje in ki omogoča dostop za oskrbo pacienta za glavo. Stroka takrat na obeh sestankih ni nikjer zahtevala osem sedežev, kot so zahteva v obeh razpisih. Poudarjam, zdravstvena stroka ni zahtevala osem sedežev, torej gre za razpis pogoja policije. Ob tem velja izpostaviti tudi navedbo v odgovoru Ministrstva za zdravje z dne 25. julija 2025 na pisno poslansko vprašanje, torej mojo, Andreja Kosija, ki se glasi, citiram: "Glede na razpravo, ki se je odvijala v času prvega razpisa za nakup večnamenskega helikopterja, je bil dne 25. 4. 2025 izveden dodaten delovni sestanek z namenom usklajevanja potreb zdravstva s predstavniki izvajalcev dejavnosti HNMP in predstavnikom sekcije reševalcev v zdravstvu. Ugotovljeno je bilo, da se v vmesnem času ni bistveno spremenil seznam opreme. Je pa bilo pri tem ugotovljeno, da se zahteve za helikopterje za potrebe HNMP, sekundarnih prevozov in prevozov intubatorjev ter izvajanja Gorske reševalne službe razlikujejo, iz česar izhajajo tudi različne zahteve glede konfiguracije in opreme helikopterja. Povzetki sestanka so bili v mesecu maju predstavljeni predstavnikom ministrstva za notranje zadeve, kjer pa so predstavili stališče, da gre za ponovljen javni razpis in da so bile specifikacije že predhodno dogovorjene." Iz omenjenega odgovora je razvidno, da policija ni hotela upoštevati zahtev stroke, ker gre za ponovljen javni razpis, in da so bile specifikacije že predhodno dogovorjene, čeprav je šlo za novi razpis in so bile v novem razpisu podane nekatere spremembe, kot je na primer barva helikopterja. Zanimivo je, da se pri odločitvi dobavitelja helikopterja niso upoštevala merila glede dostopnosti za oskrbo pacienta z glavo, ki ga določa že omenjen standard: hrup, masa in varnost. Kajti, Airbusov helikopter je lažji, tišji in ima tudi manjši primer rotorja, torej lažje dostopa do posameznih lokacij. Stroški vzdrževanja: vzdrževanje Airbusovega helikopterja cenejše. Cenejši so rezervni deli. Cenejša ura letenja in nabavna cena. Prav tako niso bile opuščene reference. Airbusovi helikopterji je najbolj airbus… Lahko povem do konca? Airbusov helikopter je najbolj uporaben helikopter HNMP v Evropi. V Oddaji 24 ur zvečer je 11. avgusta 2025 predsednik združenja delovnih skupnih urgentnih zdravnikov v Nemčiji izjavil: Na primer, pri helikopterju Airbus 145 lahko pacienta naložiš med letom znotraj helikopterja in ga oskrbiš v kabini. Zdravnik lahko opravi vse potrebne posege v helikopterju brez dodatne pristajalne procedure." Nisem pa povsem prepričan, ali je to mogoče tudi pri modelu Leonardo 169? Obenem velja izpostaviti, da je Vlada Republike Slovenije na seji dne 23. julija 2025 potrdila izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. Namen zavoda je vzpostavitev enotnega upravljanja in izvajanja nujne medicinske pomoči po celotni državi in zagotoviti čim bolj enako dostopnost do hitre, varne, kakovostne in usklajene nujne medicinske pomoči za vse državljane, ne glede na kraj bivanja. Zavod bo predvidoma ustanovljen do konca leta 2025, nato pa se bodo postopno začele izvajati aktivnosti vključevanja DSZ, HNMP ter mobilnih enot NMP. Del zavoda bo tudi ustrezno organizirana helikopterska nujna medicinska pomoč. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno, da bi bil zagotovljen transparenten nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, ki bi bil brez madeža korupcijskih tveganj in korupcije. Ministrstvo za notranje zadeve je 12. avgusta 2025 izvedlo neformalni sestanek z novinarji, na katerega pa niso povabili novinarjev televizije Planet TV. Novinarko Planet TV je predstavnica za odnose z javnostmi po telefonu ustavila z obrazložitvijo, da je dogodek samo za povabljene novinarje. Zanimivo, torej v Svobodi(?) se lahko udeležijo samo posamezni povabljeni novinarji. Združenje novinarjev in publicistov se je na to dejanje ostro odzvalo in izrazilo protest ter navedlo, da takšno selektivno izključevanje medijev iz dogodkov, ki jih organizira državna inštitucija, da je nedopustno in predstavlja neposreden poseg v svobodo medijev, kot jo zagotavlja listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter slovenska Ustava. Vlada in ministrstva imajo dolžnost zagotavljati enak dostop do informacij vseh medijev, ne glede na njihovo uredniško politiko ali lastniško strukturo. Posebej zaskrbljujoče je, da se to dogaja v primeru, ki že sproža resno javno razpravo In ker po počitnicah vlada čaka tudi protest ogorčenja reševalcev. Omejevanje dostopa do informacij ne le krni pravice novinarjev, temveč tudi pravico javnosti do obveščenosti. V svobodi torej je¸, živi tudi cenzura.

Na tem neformalnem sestanku je državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Denis Kordež, Novinarska vprašanja dvomov v možnost izvedbe intubacije pri življenjsko ogroženih pacientih helikopterjih Leonardo, zaradi prostorske stiske in omejenega dostopa do glave, označil za sprevrženo. Torej, če nekaj vprašaš, je lahko tudi sprevrženo vprašanje. Zelo zanimivo. Na korupcijska tveganja pri tem razpisu je opozoril tudi Boris Štefanec, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. V oddaji 24 ur zvečer je dne 20. avgusta 2025 v zvezi s tem izrazil zaskrbljenost in izpostavil, da se noben razpis ne bi smel zgoditi, preden se ne vpraša za mnenje tistega, ki bo v konkretnem primeru helikopter uporabljal, torej reševalcev in ne policistov, kot danes vidimo tu ekipo. Nadaljeval je, da če ministrstvo kljub opozorilom stroke vztraja pri nakupu, je potem jasno, da gre za najmanj za korupcijska tveganja.

Ker Ministrstvo za notranje zadeve kljub opozorilom stroke vztraja pri sicer že sprejeti odločitvi, Ministrstvo za zdravje pa temu ne nasprotuje, je vedno bolj očitno, da je bil razpis prilagojen določenemu ponudniku in to kljub temu, da predstavniki Ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da bi z upoštevanjem zahtev stroke kršili pravilo pri javnem naročanju, po katerem se ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki oziroma zahtevami, ni dovoljeno dajati prednosti izključno enemu ponudniku. Zelo zanimivo.

Pri takšnem javnem razpisu in odločitvi o nabavi helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči se tako odpirajo številna vprašanja. Z vidika transparentnosti postopka, ali je bil izveden v celoti transparentno in skladno z Zakonom o javnem naročanju, z vidika utemeljenosti izbire, torej pravilnosti in utemeljenost meril za izbiro, ali so bila v celoti upoštevana, vključno z mnenjem deležnikov izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, z vidika primerjave ponudb, ali je bila vsa potrebna dokumentacija, vključno z morebitnimi cenejšimi, tehnično ustreznejšimi ponudbami, ustrezno pregledana in ovrednotena ter z vidika odgovornosti, kdo je odgovoren za morebitne napake ali nepravilnosti v postopku?

Prav tako se sam po sebi zastavlja vprašanje, ali in kako se pri tem vse skupaj upošteva Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči? Pomenljiv je razkol med samimi helikopterskimi posredovalci. Trije zdravniki nujne helikopterske pomoči iz baze na Brniku, ki so obenem tudi gorski reševalci, so si premislili. Dva izmed teh, torej Iztok Tomažin in Luka Čamlek, Camlek, sta 13. avgusta glede nakupa dveh helikopterjev dejala, ne gre za optimalen model. Model, ki je izpadel, je za naše potrebe boljši. Ker če povem po domače, to je tako, kot da bi nam policijska postaja kupila policijsko omarico(?) in rekla, zdaj boste pa s tem reševali. Po neformalnem sestanku, ki je sledil, torej skupaj z Urošem Lampičem, sta podpisala precej manj kritično izjavo v zvezi z odločitvijo o nakupu dveh helikopterjev. Ugotovili smo, da so bile zahteve zdravstvene stroke v razpisu večinoma upoštevane, in sprejeli argumentirane odgovore glede tistih zahtev, ki jih ni bilo mogoče upoštevati. Torej je očitno razvidno, da so policisti oziroma enote zelo pritisnili na te reševalce.

Matevž Privšek iz sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je dejal: mislim, da nisem edini, ki ga je to presenetilo. Tako da, zakaj, to je enostavno povedano čudno, ta stališča se pač ne spreminjajo, kar se naše sekcije tiče in tu pravzaprav ne vem, zakaj lahko nekdo kaj drugega zagovarja oziroma s takšnimi razlogi. Na imenu(?) sestankuje deloval tudi Thomas Germ, mariborski reševalec, ki se pa z izjavo trojice ni bil seznanjen in za mene je zagotovil, da je sam tudi ne bo nikdar podpisal.

Mediji so dne 25. avgusta 2025 objavili imena članov strokovne komisije za izvedbo javnega naročila za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Pri tem je zanimiva navedba člana strokovne skupine z ministrstva za zdravje. Andrej Šmon je v času imenovanja zasedel delovno mesto sekretarja v Službi za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere. Kot diplomirani zdravstvenik je bil več let zaposlen na reševalni postaji UKC Ljubljana. Denis Gorjup je sekretar v Službi za nujno medicinsko pomoč. Kot magister zdravstvene nege je bil ves čas zaposlen v reševalni postaji UKC Ljubljana, nato pa dispečerski službi zdravstva, kjer je zasedal delovno mesto vodje dispečerskega centra zdravstva, zdravstva Ljubljana. Andrej Šmon ni več zaposlen na Ministrstvu za zdravje, kjer je delal le delno. Odločitev, da tamkajšnje obveznosti prepusti drugim, je povezana z omenjenim sporni razpisom. Po navedbah v medijih se menda ni strinjal, da v razpisu niso upoštevali določenih zadnjih zahtev zdravstvene stroke.

Glede na navedeno je pomembno, da se na nujni seji odborov ter na današnji seji opravi razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči in pravilnosti javnega razpisa za nakup helikopterjev ter transparentnosti postopka. Pri tem naj Ministrstvo za notranje zadeve predloži certifikat za odločitev za izbranega ponudnika za dobavo helikopterja, ki bo dokazal, da je možno prevažanje in oskrba oškodovanca v prejšnjem položaju in da ustreza tudi intubiranju v tem položaju, torej je dovolj prostora za izvajanje tega posega. Ob odločitvi za izbranega ponudnika bi moralo ministrstvo za notranje zadeve podati tudi odgovor, na katere vrste prevozov ta helikopter uporabljajo italijanski oziroma za katere vrste prevozov uporablja ta helikopter italijanski, švedski, norveški reševalci in v katerem položaju je poškodovanec glede na smer zračnega plovila. Torej obema odboroma, tako Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odboru za zdravstvo predlagamo, da se po končani razpravi sprejmejo naslednji sklepi. Prvič: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za zdravstvo, v nadaljevanju torej odbora, pozivata Ministrstvo za notranje zadeve, da z izrednim pravnim sredstvom razveljavi odločitev o nakupu dveh helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter objavi nov razpis za reševalne helikopterje, ki bodo zadoščali kriterijem stroke in omogočali optimalne pogoje za oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Odbora pozivata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje, da v roku 14 dni odboroma predložita vso dokumentacijo, vključno z elektronsko pošto, ki je vezana na javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh namenskih helikopterjev za HNMP, ki je bilo objavljeno 14. maja 2025, za celoten postopek izbire in odločitve o izbiri. Tretjič: Odbora pozivata Ministrstvo za notranje zadeve, da v roku 14 dni odboroma predloži certifikat za odločitev za izbranega ponudnika za dobavo helikopterja, ki bo dokazoval, da je možno prevažanje, oskrba oškodovanca v prejšnjem položaju in da ustreza tudi intubiranju v tem položaju, torej je dovolj prostora za izvajanje tega posega. Četrtič: Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da sprejme sklep, da se nakup namenskih helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvede na način, da bo nakup in javni razpis izvedlo Ministrstvo za zdravje. In petič: Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da celoten sistem helikopterske nujne medicinske pomoči uredi z upoštevanjem priporočil stroke, da bodo omogočeni optimalni pogoji za oskrbo življenjsko ogroženih pacientov.

Torej, toliko je bilo povedano na začetku, ostalo bomo / nerazumljivo/ tekom postopka. Bi pa seveda rad poudaril predvsem to, kar je bilo že slišano glede očitka ministra prej v preteklosti, torej da mi ne zagovarjamo nobenega, torej privat zdravstveno izvajanje, da ne zagovarjamo določenega ponudnika, ampak zagovarjamo zgolj optimalen in gospodaren nakup nujne helikopterske medicinske pomoči. Hvala.