Lepa hvala gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Zdaj v tej okrnjeni obliki, se pravi, zgolj s spremembo 114. člena je zakon bil pripravljen, čeprav moram reči, da nismo imeli čisto lahkega dela s tem, ker glede na sprejete sklepe Državnega zbora, ki je pač zavrnil spremembo 112. člena Ustave, se je tudi narava te novele Ustave kar precej spremenila, ker mišljeno je bilo, da bo Vlada si sama določala število organizacij, ministrstev in tako naprej, potem ko to sprememba 112. člena Ustave ni bila sprejeta, pa je seveda to pomenilo, da bo Državni zbor še vedno imel ves nadzor nad imenovanjem ministrov, se pravi, da bi lahko, ne vem, na predlog predsednika Vlade, kakšnega ministra tudi ne imenoval, rekel, imeli bomo manj ministrov kot je in tako naprej. In s tem v zvezi je bilo pač seveda tudi pri nas nekaj dela, nekaj težav. Mi smo najprej v prvi fazi razmišljali, da bi šli v smer, kot jo ima Zvezna Republika Nemčija, kjer predsednik vlade sprejme potem, ko je bil imenovan, nek organizacijski odlok, seveda v skladu z dogovori, ki ga je naredil, ki jih je naredil v koaliciji in v tem organizacijskem odloku določil organizacijo vlade in katera ministrstva bo imel in tako naprej. Potem smo pa pri nas v našem pravnem redu naleteli kar na resne ovire glede tega, zaradi tega, ker pač predsednik vlade pri nas nima nekega samostojnega odloka, tudi sicer ne, bi mu ga morali, posebej z Ustavo podeliti in skratka, prišlo bi do ene vrste težav, zaradi katerih smo potem našli, po mojem prepričanju, celo precej boljšo rešitev, da naj pač predsednik Vlade predlaga število ministrov takšno, kakršno se je pač dogovorila ta koalicija oziroma kot se mu zdi primerno, skupaj s predlogom za imenovanje ministrov, da naj tukaj pove tudi koliko in katera ministrstva bo imel in to ne glede na 8. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije. Se pravi tako, da potem, ko Državni zbor to na nek način potrdi s tem, ko imenuje ministrov, ministre, Vlada na svoji konstitutivni seji sprejme odlok o svoji organizaciji, iz katerega je jasno tudi, koliko, kakšno je število ministrov.

Zdaj seveda ta ustavni zakon, tako kot je zastavljen, je v resnici čisto celovit, če bi bil sprejet bi lahko na podlagi tega se vlado brez nadaljnjega oblikovalo tako, kot je pač volja koalicije po tem številu. Jaz sem imel celo napisanih nekaj verzij, v katerem smo rekli, da 8. člen Zakona o Vladi preprosto črtamo že s samim Ustavnim zakonom. In če bi to naredili bi potem mogoče tudi ne bilo teh dilem, kot vidim, v tem predlogu tega dodatnega sklepa, ki je bil tu pač predložen. Da bi seveda lahko potem imeli situacijo, ko bi 8. člen sploh ne veljal več in bi bilo jasno, da predsednik Vlade naredi tako, kot naredi.

Zdaj, če se sprašuje ali pa sprašujemo kaj pravzaprav naj bi bile te potrebne spremembe in dopolnitve Zakona o Vladi in Zakona o državni upravi, ki naj bi sledile temu sprejetju Ustavnega zakona. Lahko povem, da bi bile v Zakonu o vladi potrebne spremembe 8. in 9. člena Zakona o vladi, pri čemer bi se 8. člen Zakona o vladi lahko glasil: sestavo in delovanje ter število in organizacijo ministrov določi vlada z odlokom in preprosto ta stavek bi ji to pooblastilo dal, daje ji ga seveda tudi že sam ustavni zakon, ampak s tem bi potem recimo izvedli to spremembo Ustave tudi v samem zakonu, v 9. členu zakona pa bi potem lahko naredili še nekaj dodatnih stvari, ki bi bilo tudi vsekakor priporočljivo. Na primer, da bi določili maksimalno število ministrstev, nabor obveznih ministrstev, ki jih rabimo, se pravi teh državotvornih, za notranje, za zunanje zadeve in podobno.

Tisto, kar bi bilo še treba narediti v Zakonu o Vladi je to, da bi se v 11. členu Zakona o Vladi reklo tam, kjer piše, da vlada nastopi funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, da bi se vrinila še beseda predlaganih ministrov, se pravi ne več teh iz 8. člena, kjer so našteta ministrstva, ampak pač teh, ki jih je predlagal predsednik Vlade in to je vse. Tukaj v bistvu ni več kakšne nuje kaj več narediti, ker če smo naredili to, potem gre od tukaj dalje, se pravi, od te spremembe Zakona o Vladi dalje vse tako, kot gre do zdaj. Se pravi, da imenovanju ministrov oziroma tem, kakor je bilo že v samem Zakonu o vladi napisano, zdaj bi po novem pač bil to vladni odlok, ne bi več, se pravi, zakon določil ministrstev, ampak bi vlada sprejela ta organizacijski odlok in temu, tako kot vedno do zdaj, bi sledila sprememba Zakona o državni upravi, prilagoditev proračunskih uporabnikov, prilagoditev informacijskega sistema in Vlada na ta način bi normalno začela funkcionirati.

Sama sprememba Zakona o državni upravi niti ni potrebna ali pa bomo rekli, je še manj nujna za to, da bi to funkcioniralo, kot sama sprememba Zakona o vladi, čeprav niti ta glede na sam predlog ustavnega zakona do nadaljnjega seveda ni nujna, ampak vsekakor če bi spreminjali Zakon o državni upravi, bi bilo potrebno razmisliti predvsem o tem, da bi se naslov četrtega poglavja Ministrstva in njihova delovna področja spremenil tako, da bi se glasil, Pristojnosti Vlade in ministrstev. In potem bi v Zakon o državni upravi napisali pravzaprav samo pristojnosti, ki jih ima vlada. In seveda to, kako se te pristojnosti oziroma katera delovna področja bo imelo posamezno ministrstvo. pa bi se potem s tem organizacijskim odlokom določalo, ne da bi bila sprememba Zakona o državni upravi vsakokratna, ki tudi sledi spremembi zakona o vladi sploh še potrebna. V tem smislu se zdi, da bi bil to, če bi bil sprejet tak ustavni zakon oziroma ta sprememba, da bi bilo to lahko zelo v redu. Ničesar drugega v bistvu ne bi bilo treba spremeniti, razen mogoče ob priliki še 229. člen Poslovnika Državnega zbora, kjer bi se potem določilo, da tam, ko mora predsednik Vlade predložiti v imenovanje ministre, da mora tam tudi povedati, kar pa piše že tudi v samem ustavnem zakonu, da mora tam povedati tudi katera ministrstva bo imel in to je približno to. Če bi sprejeli tudi spremembo 112. člena in prepustili imenovanje ministrov vladi, bi seveda bila vsa zadeva nekoliko bolj enostavno, tako pa bo Državni zbor seveda imel še vedno več nadzora nad ministrstvi in nad njihovim številom. Moramo pa vedeti, da tudi v Nemčiji odloku vlade potem sledijo proračunski in drugi dokumenti, tudi tam stvar ni kaj tako zelo drugačna, kot bi bila pri nas. To je približno ta okvir. Hvala lepa, predsednik.