Govor

Hvala lepa za besedo. Zdaj, jaz mislim, da je prvo, kar je ključno pri celotni zadevi, ki jo lahko pač opazimo pri poročilu informacijskega pooblaščenca za preteklo leto, zame vedno znova, pa ne bom rekla, da je to prvič ali pa da je to edino poročilo, sploh ne, ampak to poročilo je za leto 2024, danes smo sredi septembra. Jaz vedno poudarjam, da so pač ta poročila tudi za to, če potrebujejo kdaj bom rekla nekoliko drugačno obravnavo ali pa že nekako poudarjajo rešitve, ki so potrebne za izboljšanje stanja, bi vendarle bilo potrebno, da se tovrstna poročila obravnavajo prej in seveda je absolutno možnost, da to vlečemo, jaz nisem rekla, da pač to poslovniško ni mogoče, ampak govorim o tem, ali smo dejansko potem ta poročila obravnavamo zato, ker pač je določeno, da je treba enkrat na leto obravnavati poročila ali tudi zato, da smo dejansko povezani s tistim letom, kot rečeno, se že počasi zaključuje leto 2025. To poročilo je bilo pripravljeno maja. Maja, saj tudi samo poročilo, pet mesecev je za moje pojme kar dolga doba, verjamem, obsežno je, dobro je narejeno veliko podatkov, ampak se mi zdi, da smo potem seveda vsi skupaj potem bolj pozni.

Zdaj, kar se tiče vsebine, pa mogoče naslednje. Zdaj, pripad zadev na področju dostopa do informacij javnega značaja je bilo 1146, to je v bistvu največ od ustanovitve samega informacijskega pooblaščenca. Se pravi, ni trend od včeraj, trend nenehno narašča, tako da pač bo verjetno potrebno tudi na podlagi tega, da pooblaščenec pa dobiva vedno nove zadeve, se pravi, ne gre za to, da bi se mu kaj jemalo, ampak se mu še kaj dodaja v skladu z pač novimi bodisi zakonodajnimi podlagami bodisi drugimi smernicami je seveda to potrebno vzeti tudi v obzir. Zdaj, izpostavljena je bila sicer tudi kadrovski manko, ampak jaz mislim, da bo pač zadeva tudi zato, ker bomo imeli vse več tudi zadev povezanih z umetno inteligenco, mislim, da tukaj v bistvu sem že pač za druga področja, ko smo obravnavali neka druga poročila, povedala, da tukaj malo spimo v Sloveniji in da bomo naenkrat soočeni pred enim, bom rekla, izzivom. To zame ni težava, saj pač vemo, kaj vse prinaša, ko se bomo malo zapletali, če se pravočasno ne bomo odzivali. Se pravi, te zadeve se mi zdijo ključne, je res, da je seveda pozitivno to, da je manj pritožb zaradi molka organa, bi pa še vedno bilo mogoče dobro vedeti, kateri organ ima največ tako imenovanih teh pritožb zaradi molka organa, ker pač to se mi zdi vendarle pomembno. po svoje je seveda ta molk organa ena od tistih zadev, ki se pravzaprav sploh ne bi smelo dogajati. To ni nekaj, kar lahko rečemo, stvari se zmanjšajo. Molk organa, jaz mislim, da razen, če pač je zakonsko tako določeno, da molk organa pomeni pozitivno rešitev za posameznika. Ampak kot tako bi pa seveda organ moral nekako v svojih rokih stvari dodelati. In če sem zadnjič povedal, da imamo v Sloveniji deset, mislim, da deset milijonov postopkov, po Zakonu o upravnem postopku jih je okoli milijona ne dobi odgovora v rokih. In to je kar en tak problem, ki mislim, da ga bomo morali vsi skupaj nasloviti.

Zdaj, nekaj posameznih zadev, ki na primer so meni tudi, ko gre za informacije javnega značaja. Treba se je zavedati, da tukaj ima en poseben obseg pooblaščenec na eni strani pravico do informacij javnega značaja, na drugi strani pravico do varovanja osebnih podatkov. Se pravi, tukaj gre velikokrat tudi za tehtanja, ki jih ne moreš povsem predpisati, ampak mora dejansko te pravice sam pretehtati. In se mi zdi, da je potem to delo še toliko bolj zahtevno ali pa polno izzivov, pa vendar. Veste, jaz imam pred sabo eno odločbo, ki je bila meni zelo nenavadna in sicer šlo je za vpogled, se pravi do pravice do pridobitve podatka. Informacijski pooblaščenec ali pa se je urad informacijskega pooblaščenca se je te zadeve seveda lotil, tukaj ne morem reči, ampak potem pa v samem postopku, ki ga je vodil je v enem delu to odločbi delno pritrdil, v enem delu je pa zavrnil. Pa kaj je bil razlog za zavrnitev? Razlog za zavrnitev ni bila upravičenost do tega, da bi upravičenec prišel do tega podatka, ampak je bilo razlog, češ da je preko kamere bil narejen pogled. Informacijski pooblaščenec je ocenil, da tega podatka v materialni obliki ni. Tako so mu na ministrstvu rekli in s tem je on zadevo zaključil, pač na kameri ni bilo, na ministrstvo mu je reklo, tega podatka v materialni obliki ni in pooblaščenec ni odgovoril, da podatka ni in da verjetno ga ni in da zato te zadeve ne more speljati, ampak je odločil, da se vlogi zavrne. Ampak pazite, ta podatek nekje mora biti. In jaz tukaj mislim, da pač zdaj, če jaz samo pri tej zadevi, ker ga zelo dobro poznam, sem bila sama v to vpeta. Gre vendarle za ministrstvo in gre za zelo pomembno odločbo. Se pravi, gre za to, da nismo prišli do podatka kdo je vodil postopek za odločanje glede presoje vplivov na okolje v primeru kanala C0. In potem po samem delovanju preiskovalne komisije se je nekako le videlo, da seveda se mora vedeti kdo je nek postopek vodil. Ne govorimo o vsebini, da bi se moral pooblaščenec ukvarjati s tem, ali je bila vsebina postopka pravilna ali ne? Ampak bi se pa moral ukvarjati ali dokument obstaja in kdo ga je vodil? In zdaj, če ministrstvo nima podatka kdo vodi nek postopek, ki je ključen za neko zadevo in se pooblaščenec tem po nekem pogledu kamero enostavno strinja in za njega je potem zavrnjena vloga prijavitelja oziroma ne tistega, ki dokumenta nima. To so meni stvari, ki so nekako skregane z realnostjo. Se pravi, se to lahko potem vsa ministrstva in vsi zdaj začnejo, kdo neko odločbo, nek postopek vodi, enostavno odmakne in tega ni in tudi pritožb ne bo moglo biti, ker pač teh podatkov ne bo. To mislim, da niso prave poti. In da tudi tukaj mogoče bi mogel pooblaščenec dati vsaj kakšna jasnejša navodila ali pa neke, bom rekla, ne navodila, to ni za vas navodilo, ampak mogoče tudi kakšno mnenje organom, da pač vendarle so tovrstne zadeve nenazadnje tudi Zakon o pravdnem postopku pa govori, da naj bi na odločbi bil vedno podpisan tudi tisti, ki je zadevo vodil in seveda potem nadrejena oseba. In to je edina odločba, ki je ta zadeva nima, ampak ne bomo vsebinski. To je ena zadeva. Se pravi, da mislim, da ni pravi odgovor, da se zavrne, da ni upravičenosti, ampak da pooblaščenec do tega podatka ni prišel. Zdaj pač on lahko meni, da ga ni, samo to ne pomeni, da ga res ni. To je lahko samo mnenje na podlagi kamere. Ampak saj pravim, včasih se mi zdi, da mora majčkeno ali pa pač pooblaščenci tudi gledajo, odvisno pri kom so: ali bolj vrta ali malo manj vrta, da pride do kakšnih podatkov? To je ena zadeva, druga zadeva, ki je bila tudi izpostavljena na Državnem svetu, pa se meni zdi zelo koristna. Je tudi, da bi bilo treba v državi tudi tako imenovane roke za pritožbe in pa rok, ki ga ima informacijski pooblaščenec ne poenotiti, ampak narediti takšne, da dejansko lahko potem neka zadeva obstane kot učinkovita. O čem govorim? Pač, na informacijskega pooblaščenca se velikokrat obrnejo tudi za kakšne postopke pač značaja, ko želijo prijavitelji dobiti podatke o kakšnih razpisih, zaradi same pritožbe in tako naprej. Zdaj pooblaščenec seveda izpelje postopek in ga spelje v 30 dneh, tako kot ima rok. Tukaj ne gre za to, da bi bil informacijski pooblaščenec kakorkoli neaktiven, ampak problem je, da so roki za pritožbo kratki. In ko informacijski pooblaščenec to zadevo izpelje, je pravzaprav že prepozno. So roki stranki v bistvu že potekli in pritožbe niso mogoče. Zdaj, kaj tukaj narediti? Jaz mislim, da se da tukaj dosti narediti tudi s transparentnostjo podatkov. In s tem bi na ta način tudi pooblaščenec imel manj pripada, če bi te podatke lahko nekdo enostavno našel. Se pravi, so stvari, jaz mislim, da vse kar je povezano z nekimi javnimi natečaji, javnimi sredstvi, to bi moralo biti transparentno vidno za vse. Tukaj ne gre za osebno denarnico, tukaj gre za denarnice vseh nas, ko govorimo o projektih, razpisanih. Tukaj gre za projekte, ki so namenjeni širši javnosti oziroma delovanju celotnega sistema. In to prikrivanje, skrivanje se mi zdi, da je to tudi ključno. In na ta način potem lahko tudi bi sledili raznim aneksom, ko govorimo o kakršnihkoli pogodbah, ki na začetku zvenijo vse lepo in prav, potem pa vidimo. Ne pa, da se do nekaterih podatkih, do podatkov tudi do porabnikov javnih sredstev. Pride zelo težko, ko pa sploh govorimo o, bom rekla, prijavah na razne zadeve, je pa sploh pomembno, da bi bili ti podatki čim bolj transparentni in da ima vsak možnost, da se odzove. Seveda je pa treba na drugi strani gledati tudi na to, da ne pride do izkoriščanja samo zato, da se poskuša zadevo zavlačevati ali pa onemogočiti neko delovanje, ki pa je seveda nujno potrebno, se pravi, najti eno zadevo. Tako da jaz mislim, da pač poročilo je pripravljeno res v redu, tudi posamezne zadeve, je pa, mislim, da še vedno veliko težav sploh s tem molkom organa. A veste, eni, ene zadeve imamo določeno, da molk organa pomeni pozitivno odločbo, pri nekaterih je molk organa negativno in ljudje vseh teh zadev ne more vedeti. In dokler bomo prenorminirani, zbirokratizirani, bo seveda tudi pripad po moje informacijskega pooblaščenca, ne samo po novih nalogah, ampak tudi po obstoječih vedno večji. Ker toliko kot imamo mi enih predpisov, lahko rečemo samo, da smo država papirja, no, in birokracije. Tako da mislim, da bo treba pač vse to, ko enkrat se lotimo, bo tudi za informacijskega pooblaščenca nekatere zadeve lažje. Me pa čudi, res me čudi, da ob milijardni luknji so problem trije zaposleni na uradu informacijskega pooblaščenca. To pa, oprostite, to pa da se morate pogajati in pol seveda, ker pravite, da ste neodvisen organ, pa seveda nihče, ki je od javnih sredstev odvisen, ni neodvisen organ, roko na srce, to se vse lepo sliši, je odvisen organ. In sicer hočete pač to čim bolj zminimalizirati v poročilu, da se pogovarjate, dogovarjate, ampak, ne, mi imamo denar v tej državi za vse živo, za, enim se projekti kar odpirajo, kar, kar nove milijone talamo, tukaj so pa problem trije zaposleni. Tako da mislim, da je to tudi en odraz odnosa do informacijskega pooblaščenca.

Hvala lepa.