Spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni. Najprej bi se želela v imenu informacijske pooblaščenke opravičiti, da ona osebno ni prisotna, ker je žal imela neodložljive obveznosti v tujini, že vnaprej dogovorjene. In upam, da bom jo ustrezno zastopala.
Kot veste, informacijski pooblaščenec bdi nad dvema temeljnima človekovima pravicama, ustavnima pravicama v Republiki Sloveniji, se pravi dostop do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov, pristojnosti pooblaščenca pa se v bodoče, kot kaže zakon, ki je v obravnavi v Državnem zboru, širijo tudi na področje umetne inteligence. Na področju varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja je svet digitalizacije, ki smo mu priča in ki se z nesluteno hitrostjo razvija, kaže, da sta ti dve pravici temeljni tudi v zagotavljanju drugih temeljnih pravic posameznikov, namreč s seznanitvijo posameznika z delom javnih organov in države nasploh in s seznanitvijo posameznika in zakonito obdelavo osebnih podatkov, lahko dosežemo, da so tudi ostale pravice ustrezno spoštovane. Tudi v preteklem letu, kot ste se seznanili tudi v preteklih poročilih informacijskega pooblaščenca, smo bili ponovno priča velikemu povečanju pripada zadev, kar po eni strani kaže, da nekaj delamo dobro, hkrati pa seveda kaže, da se posamezniki predvsem vedno bolj zavedajo svojih pravic in jih želijo vedno bolj uveljavljati. Kaže pa seveda tudi na to, da se posamezniki pogosto, namreč ko se obrnejo na informacijskega pooblaščenca, pomeni, da so se znašli v nekakšni stiski, v kateri mu mi v okviru svojih pristojnosti se trudimo čim bolj pomagati.
Če pogledamo področje dela na področju dostopa do informacij javnega značaja, smo v preteklem letu obravnavali rekordno število zadev, to je 1140, ne glede na to, da smo v preteklem letu imeli po letu 2019 najnižje število zaposlenih. Zaradi tega je bil tudi pomemben napor v preteklem letu usmerjen v to, kako vključiti v delo tudi recimo študente na študijski praksi, skratka vključiti in pridobiti čim večjo možno podporo, kako učinkovito organizirati delo, se pravi, da obravnavati vnaprej najbolj zahtevne primere. Hkrati pa je pomemben element našega dela na obeh področjih tudi delo na področju preventive, s čimer seveda dosežemo, da bi bilo kršitev čim manj. Če se naprej vrnem na področje dostopa do informacij javnega značaja, se trudimo postopke voditi hitro. Namreč, vsi vemo, da informacija, ki pride prepozno, ni koristna informacija. In lahko smo ponosni, da je v preteklem letu nam ponovno uspelo, da je bil čas reševanja na področju dostopa do informacij javnega značaja, ni bil daljši od 30 dni. Hkrati pa ugotavljamo, da po številu pritožb je bilo največ pritožb vloženih zoper državne organe. Lahko pa pozdravimo in smo zadovoljni, da se znižuje število pritožb zoper molk organa, kar pomeni, da se zavezanci ustrezno odzivajo, kar je seveda prvi korak na poti k uveljavljanju posameznih pravic.
V preteklem letu smo ponovno zabeležili porast pritožb zoper občine na področju dostopa do informacij javnega značaja, kar kaže že torej na neko slabšo odzivnost, hkrati pa v skladu z dogajanjem v svetu okoljska vprašanja, se jih vedno bolj zavedamo. Beležimo ponovno porast pritožbenih zadev, ki se nanašajo na okoljske podatke, se pravi, na te podatke, kjer je nekako zahteva po transparentnosti. tudi mednarodno pravno z Aarhuško konvencijo, se pravi, zahtevana in kjer torej se tudi posamezniki vedno bolj zavedajo in uveljavljajo te svoje pravice.
Izpostavila bi, da so postopki na področju dostopa do informacij javnega značaja vse bolj kompleksni. Se pravi, ne gre za enostavne dokumente, kar pomeni, da posamezniki, ki pri nas obravnavajo, se pravi uradne osebe, ki obravnavajo te pritožbene postopke, se morajo prebiti čez, po domače rečeno, velike kupe dokumentov in čez kompleksne dokumente. Namreč, obe pravici, tako dostop do informacij javnega značaja kot varstva osebnih podatkov ne živita sami po sebi, seveda živita v svetu v kontekstu nekih drugih dejavnosti kar pomeni, da moramo postati, ko obravnavamo nadzorne in pritožbene zadeve, po malem strokovnjaki in se seznani tudi z drugimi področji, da lahko obravnavamo zadeve.
Če se zdaj prestavim na področje varstva osebnih podatkov, kjer je informacijski pooblaščenec prvenstveno nadzorni organ, zakonodaja pa nam nalaga tudi posvetovalno vlogo, smo tudi v preteklem letu obravnavali zelo visoko število zadev, skupaj tisoč 650 primerov, ki vključujejo tudi čezmejne postopke. Prav ti postajajo, kot kaže širša praksa, vse pomembnejši. Namreč, posameznik je vpet absolutno z digitalizacijo preko nacionalnih meja, kar pomeni, da so prizadevanja nadzornih organov v okviru Evropske unije v smeri, da bi čim bolj učinkovito vodili te čezmejne postopke tudi pomemben segment dela informacijskega pooblaščenca, ki mu posvečamo čim večjo pozornost. Namreč, če pomislite, postopkovno zadeve je zelo pomembno, da so za vse strani korektno vodene, se pravi tako za posameznika kot za upravljavca, kajti absolutno lahko z gotovostjo rečem, da večina upravljavcev se trudi spoštovati predpise. Ko pa to prestavimo v čezmejni okvir, torej ko sodeluje po eni strani 15 do 20 nadzornih organov, včasih celo vsi nadzorni organi Evropske unije, ki imajo vsak svoj postopkovni zakonski okvir, hkrati so pa to multinacionalke, ki včasih sploh nimajo primarnega sedeža v Evropski uniji, ampak kje drugje, se pravi, da je njihova primarna skrb lahko izvira iz nekega drugega zakonskega okvira, so to lahko zelo kompleksni postopki, vendarle pa, kot spremljate, lahko ni razloga za pesimizem. Namreč, tudi velike multinacionalke so zaradi tovrstnih postopkov začele prilagajati, začele prilagajati svoje poslovne modele. Namreč, ko govorimo o digitalizaciji na področju varstva podatkov, so prav poslovni modeli tisti, ki narekujejo, kako bomo obdelovali osebne podatke, kaj se bo z njimi dogajalo in če je poslovni model sam po sebi nastavljen tako, da ne vključuje varstvo osebnih podatkov, seveda je potem vse ostalo toliko težje ali pa celo neizvedljivo.
Če se zdaj vrnem torej na konkretne številke. Več kot tisoč je bilo samih prijav kršitev in pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznikov, vse skupaj. Pardon, več kot tisoč 500, ostalo so čezmejni postopki. Na področju uveljavljanja pravic posameznikov opažamo, da so tipi upravljavcev, na katere se nanašajo te pritožbe, se zelo razlikujejo. Kar nekaj je zahtev za izbris podatkov iz medijskih objav, za katere informacijski pooblaščenec ni pristojen, tako da tukaj so sodišča tista. Namreč informacijski pooblaščenec ne more in ne sme igrati vloge cenzorja, ki odloča o tem, kaj v nekem mediju lahko piše ali pa ne, ampak posamezniki pa začenjajo uveljavljati te svoje pravice. Hkrati pa ugotavljamo tudi, da na področju zdravstva je neka taka konstanta, kjer seveda do nas pridejo samo postopki, ko posameznik ni bil zadovoljen na prvi stopnji, kot pri vseh ostalih in na področju zdravstva ugotavljamo, da je, zato smo tudi v to usmerili svoje aktivnosti v preteklih letih v smislu ozaveščanja in pomoči, da izvajalci zdravstvene dejavnosti seveda katerih primarna skrb je popolnoma nekaj drugega, ne pa uveljavljanje pravic do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pogosto niso seznanjeni s temi elementi in zato tukaj posameznik dejansko potrebuje dodatno pomoč, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi zastopniki pacientovih pravic.
Na področju varstva osebnih podatkov je bila pomembna tema oziroma pomemben del našega dela, kot sem omenila že, preventivna dejavnost. Na nas se je obrnilo več kot 2500 posameznikov, ki smo jim svetovali preko pisnih mnenj in preko telefonskega svetovanja. Naša naše prepričanje ostaja seveda, da s to preventivno aktivnostjo, ki pokriva pisna mnenja posameznikom, upravljavcem, kot tudi mnenja in sodelovanje v okviru priprave zakonodaje na tem področju in svetovanje v okviru tako imenovanih zahtev za oceno učinkov, se pravi, to so neke vrste, po domače rečeno, pred analize, preden se neke kompleksne obdelave osebnih podatkov uveljavi. Splošna uredba zahteva, da se izvede tako imenovana ocena učinkov, s katero upravljavec poskrbi, da pravočasno analizira vse elemente neke nove obdelave, vse elemente neke nove tehnologije, da se ne zgodi, da bi uvedel tehnologijo, kar je v praksi potem najdražje. ki ne omogoča sploh izvajanja zakonskih predpisov. Tako da ti posvetovalni, posvetovalno delo je zelo pomemben del naših aktivnosti. In pač kaže na to, da vendarle se, kot sem omenila, zavezanci trudijo poslovati. Zakonito in tudi v nadzornih postopkih stremimo k temu, da se seveda primarno vzpostavi zakonito stanje. Se pravi, da posameznik, recimo na področju pravic posameznikov imamo zelo dobre izkušnje, da se večinoma izkaže, da se upravljavci večinoma niso zavedali svojih obveznosti, kajti po posredovanju se velikokrat zadeve razrešijo in posameznik dobi svoje pravice, kot jih je zahteval.
Če se spet vrnem za zaključek na področje digitalizacije, se pravi, obeta se nam pomembna širitev pristojnosti na področje umetne inteligence. Področje digitalizacije pa je bilo tudi pomemben element našega dela pri pripravi pripomb na predpise. Namreč tako kot se cel svet, se tudi seveda državna uprava pri zagotavljanju in naporih za večjo učinkovitost dela sooča z zahtevnimi izzivi pri katerih je seveda, glede na to, da v javnem sektorju pač mora biti obdelava osebnih podatkov opredeljena z zakonom. Prvi korak, ki je pomemben, da je pač zakon napisan tako, da ga je potem mogoče ustrezno s tehnologijo izvajati skladno z Ustavo in tukaj vlagamo res velike napore. Se pravi, smo odprti, sestankujemo, pišemo mnenja in skratka se trudimo, da bi prispevali aktivno svoj delež, da bodo zakoni skladni z Ustavo, in da bodo seveda upravljavci v državi lahko delovali v skladu z načeli učinkovitosti in pri tem izkoriščali zakonito tudi seveda digitalizacijo velikih podatkovnih sistemov.
Na področju zakonodaje se v preteklem letu z vidika naših temeljnih pristojnosti ni veliko spreminjalo. Delujemo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je bil sprejet leta 2023, seveda se z njegovo uporabo, kot smo že opozarjali ob njegovem sprejemu kažejo nekateri izzivi, zlasti na področju postopkovnih določb.
V zvezi s tem smo tudi v stikih z Ministrstvom za pravosodje in upamo, da bo ta postopkovni del se, ko bo primeren trenutek, ustrezno dopolnil v smislu zagotavljanja res najbolj učinkovitega postopka, tako za posameznika kot za upravljavce.
In naj zaključim. Da ne bomo samo jamrali. Tudi sami si prizadevamo za iskanje virov, kot sem omenila, študentskega dela. Napore vlagamo, da bi pritegnili, da bi bili za potencialne mlade, nove zaposlene zanimiv organ. In to se odraža po tem, da dejansko imamo kar dober odziv na fakultetah, ki so povezane z našim delom, tako da vključujemo vse več študentov na našo prakso. Hkrati pa si seveda prizadevamo tudi za pridobivanje evropskih sredstev v okviru razpisov, ki so s področja pravic posameznikov na voljo. In tudi trenutno vodimo tak projekt, da lahko pač širimo usmerjanje v pravice otrok. Da lahko to preventivo širimo čim bolj aktivno naprej. In seveda otroci so tisti, ki bodo čez deset let uporabljali in gradili to državo. Zaradi tega je zelo pomembno, da se v mladih letih naučijo, kaj so pravice in kako, se pravi, to digitalizacijo voditi naprej, da bo za vse, za posameznika prijazna in da bo namenjena temu, čemur naj bi bila, se pravi za kakovostnejše življenje.
Na tem mestu se vam zahvaljujem in smo s kolegi na voljo za morebitna dodatna vprašanja, pojasnila. Hvala.