Hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani zagovornik načela enakosti, vsi vabljeni! Deveto redno poročilo zagovornika načela enakosti, ki ga obravnavamo na današnji seji, je neke vrste ogledalo, ki kaže, kje smo kot družba pri soočanju z diskriminacijo. Ministrstvo pozdravlja in ceni ugotovitve in delo zagovornika, ki je, kot smo videli, v letu 2024 opravil več kot 2000 ur svetovanja in nudil pomoč 550 osebam.
Zagovornik opozarja na tri ključna področja glede svojega delovanja, in sicer razmejitev funkcije med podporo in odločanjem, vprašanje sankcij. Slišali smo predvsem razmejitev med delovanjem zagovornika načela enakosti in inšpektorati in pa kadrovsko materialno zmogljivost. Strinjamo se, da uspešno opravljanje funkcije zagovornika ne sme biti zgolj administrativno vprašanje, ampak gre za to, ali ima institucija moč, da ljudi dejansko zaščiti. Torej, te rešitve morajo v praksi delovati, da se lahko ljudje varno informirajo in potem poiščejo zaščito, kadar je ta potrebna, ne da bi se dodatno izpostavljali ali pa da bi jih bilo strah posledic.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja prenos evropske direktive o preglednosti plač, ki bo tudi zagovorniku dalo novo, jasno pristojnost, in sicer bo v imenu delavke ali delavca pridobil podatke o plačilu, jih preverjal in kadar ugotovi diskriminacijo, od delodajalca zahteva ukrepanje. V prihodnjem letu sledita potem še dve direktivi z minimalnimi standardi za organe za enakost, ki prinašata tudi večjo neodvisnost, pooblastila za sankcioniranje in stabilnejšo kadrovsko in finančno osnovo. Vse to pa pomeni trdnejša orodja in večjo težo odločitev. Tudi s pomočjo evropskih sredstev, v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj in z drugimi resorji se trudimo izboljšati prostorsko dostopnost srednjih šol od načrtovanja do izvedbe. Na področju invalidskega varstva v zvezi s priporočili zagovornika enakosti, načela enakosti sistemsko urejamo osebno asistenco v pripravi, blizu sprejetja je zakon, ki ureja nekatere pravice gluhoslepih, zlasti pravico do uporabe njihovega jezika. Pripravlja se tudi sistematičen pregled zakonodaje, politik in programov, ki zadevajo invalide in osebe s posebnimi potrebami z namenom uskladitve s Konvencijo o pravicah invalidov. Tudi v okviru ciljnih raziskovalnih programov za leto 2025 smo predlagali oziroma naročili celovito analizo slovenskega prevoda konvencije o pravicah invalidov, s poudarkom na terminologiji, zlasti samem izrazu invalid. Pri tem so bile vključene tudi nekatere invalidske organizacije in neodvisne institucije in strokovna javnost.
Poudarjam tudi dostopnost objektov v javni rabi. Decembra letos se izteče 15-letni rok iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Tak rok brez nekih sankcij ni posebej učinkovit, zato se tudi pripravljajo spremembe zakona, ki uvajajo sankcije za neprilagojene objekte. In tako ministrstvom kot občinam smo že poslali opozorilo o izteku tega roka in o obveznosti teh prilagoditev. Torej, diskriminacija v resnici ni nek incident, ampak je simptom odnosa do moči, do katerega pride, ko predsodki postanejo praksa. Tu se nekako preizkuša civiliziranost družbe. In s tega vidika je poročilo Zagovornika načela enakosti in njegovo delo še posebej pomembno in se mu za to ponovno zahvaljujem. Hvala.