Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bi se v tem prvem delu omejil na ključne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih. Rad bi pa poudaril, da gre za vse predloge, predvsem v luči zagotavljanja nadaljnjega razvoja in pa kakovosti predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji.
Glede na to, da tematika posega na področje občin, na področje zasebnih vrtcev, izvajalcev programov zasebnih vrtcev, na področje javnih vrtcev, ki delujejo samostojno in javnih vrtcev, ki delujejo tudi pri osnovnih šolah smo opravili zelo široko razpravo z vsemi deležniki in poskušali pri samih rešitvah, ki jih imamo, ki jih imate pred seboj, iskati tudi najboljše možne rešitve. Mislim, da je en velik premik tam, kjer gre za izvajanje kratkih, dveh krajših, 240 urnih programov v predšolski vzgoji eno leto pred vstopom v osnovnošolski prostor. Tukaj je zlasti poudarek pri možnosti, ki jo zakon vpeljuje za ranljive osebe in pa hkrati tudi opredeljuje pristojnosti občine, v kateri se nahajajo romska naselja. In pa kdo oziroma na kakšen način se spremlja in spodbuja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtce. Določena je tudi izjema, ko v primeru nasilja v družini lahko otroka v vrtec vpiše ali izpiše na podlagi mnenja centra za socialno delo le eden od staršev. To se do zdaj imamo primere, kjer so se na tem področju tudi pojavljali, se je pojavljala določena problematika.
Potem tudi kritje stroškov za posamezna delovna mesta pri zaposlenih iz državnega proračuna. Tukaj gre za romskega pomočnika vzgojitelja v prilagojenem programu. In pa tisto, kar se nam zdi pomembno tudi za zagotavljanje kakovosti in z njo povezane tehnologije v predšolskem prostoru, da se iz državnega proračuna lahko zagotavljajo tudi sredstva za komunikacijsko informacijsko tehnologijo tudi preko različnih razpisov, kar do sedaj za predšolsko vzgojo ni bilo možno zaradi izvirne pristojnosti pri zagotavljanju sredstev za opremo in prostor s strani občine. Opredeljena je potem tudi delovna obveznost za vzgojitelja za zgodnjo obravnavo otrok. Tisto, torej, kar je v javnosti doživelo veliko razprave s strani različnih deležnikov, tukaj prej na začetku nisem omenil številnih pogovorov s sindikatom. Torej, na tem delu, kjer gre za fleksibilni normativ, pa tudi veliko dialoga na sindikati in drugimi deležniki na tem področju. Ministrstvo torej po, mislim da 22 letih predlaga, da se ta normativ v nekem določenem času, možnost fleksibilnega normativa v nekem določenem času tudi odpravi, da ostajamo na normativnih določbah, tako kot so bila izhodišča že od leta 1995 dalje tudi pri gradnji prostora za predšolske otroke in pa ustreznih normativnih površin. Približno dve tretjini oddelkov v predšolski vzgoji ima sedaj, uporablja ta fleksibilni normativ bodisi za enega ali za dva otroka v skupini, torej 12+2 ali 22+2 oziroma 12+1 ali 22+1. Pa vendarle menimo, da zaradi spremenjenih razmer v zadnjih desetletjih tako na področju podpore in pomoči otrokom kot tudi na drugačnem načinu dela je potrebna regulacija, regulacijo na tem delu tudi spremeniti. Zavedam in torej dobro poznam vse argumente občin. Verjamem, tudi na tem področju smo imeli kar večje število usklajevanj. In verjamem, da na tej točki, da se na tej točki lahko tudi srečamo v povezavi z amandmaji, ki bodo danes predlagani. Hkrati pa je ministrstvo razpisalo tudi 160 milijonov za investicije v prostor na področju predšolske in osnovnošolske infrastrukture.
Kar zadeva razpisa koncesije, tukaj smo se še v teh zadnjih tednih pogovarjali na osnovi pobud in predlogov občin in pa potem s poslanci o tem, kako to regulativo urediti, tudi na podlagi Zakonodajno-pravne službe, da bi ne prišli do tega, da če gre za prepoved razpisa koncesije v neki občini, da se ne bi zgodilo, da bi morali potem starši otroke iz enega konca velike občine ali pa geografsko velike občine iz tega razloga voziti otroke na drugi konec, zato bo predlog, torej, da se, če se zmanjšuje število otrok v naselju krajev ali pa ožjem delu občine, takrat ne razpisuje za, ob tistem vrtcu torej, kjer se zmanjšuje število otrok, da se tam ne razpisuje koncesija. Je pa obdobje koncesije omejeno na sedem let in pa največ. Petnajst let.
Veliko diskusije je bilo v zvezi s financiranjem zasebnih vrtcev. Tu bi želel poudariti, da je zelo pomembna še ena druga zadeva, ki jo prepogosto obidemo, da 58 od 94 zasebnih vrtcev izvaja javni kurikul. Zdaj, delež otrok v zasebnih vrtcih je med 5 in 6 procentov. Ampak, če želimo sistemsko urediti stvari, kaj, kdo je tisti, ki izvaja javni kurikul, torej so to javni vrtci, tistih 58 vrtcev, ki pa trenutno izvaja javni kurikul, pa ga potem kot izvedbeni kurikul spreminja, pa to, kar sem že omenil prejšnji teden v medijih. Torej iščemo oziroma so v amandmajih rešitve, kjer bi zasebni vrtec, ki danes izvaja kurikul za vrtce, lahko v obdobju petih let pridobil javno veljavnost za svoj program in potem bi ta svoj program lahko izvajal v določenih primerih, torej bi bil pa za ta njegov program tudi financiran v višini 85 procentov, tako kot je sedaj financiran za javno veljavni, izvajanje javno veljavnega programa.
Tisti vrtci, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih, tem se pa torej priznava javna veljavnost že iz naslova mednarodne primerljivosti samih programov. Na ta način ocenjujemo, da bi lahko dosegli cilj, da zasebna predšolska vzgoja pomeni programsko popestritev na področju izvajanja predšolske vzgoje na eni strani, na drugi strani pa, da predšolska vzgoja, ki se izvaja z zasebnimi vrtci lahko zadovolji posebne potrebe in interese v posameznih staršev. To, kar se nam zdi pomembno je, da se javna veljavnost pridobi na podlagi meril in kriterijev, po katerih Zavod za šolstvo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in strokovni svet presojajo ustreznost tega programa in kjer na osnovi strokovne ocene potem to javno veljavnost dodeli Strokovni svet Republike Slovenije. Ocenjujemo, da je to v bistvu najvišji strokovni organ, ki mu je država zaupala določanje vseh programov izobraževanja na univerzitetnem nivoju, za to ne vidimo in pa tudi kurikuluma za vrtce, za to ne vidimo razloga, da tukaj ne bi mogel presojati tudi ustreznosti programa zasebnega vrtca na osnovi strokovnih kriterijev.
To se mi zdijo najbolj nujne oziroma najbolj potrebne in ključne spremembe zakona, predlagane novele Zakona o vrtcih. Mislim, da se v amandmajih, ki so bili zdaj tudi razdeljeni, to tudi odraža in da je nenazadnje to tudi rezultat pogovorov z vsemi deležniki, ki so na tak ali drugačen način vpeti v ta predšolski prostor. Pri dveh členih, o dveh členih je bilo tako rekoč največ diskusije in to je fleksibilni normativ in pa 34, obstoječi 34. člen, kjer ni sistemsko opredeljeval izvajanja dejavnosti zasebnih vrtcev. Hvala lepa.