Hvala lepa.

Spoštovani člani komisije. v veselje mi je, da lahko danes predstavim delovanje Banke Slovenije, v preteklem letu, kot ga opisujeta dve poročili, in sicer naše letno poročilo kot tudi poročilo o finančni stabilnosti. Oba dokumenta, ki sta na današnji seji, sta med sabo zelo povezana, zato bi jih predstavil skupaj. Hkrati pa bom predstavil tudi trenutne razmere v slovenskem in svetovnem gospodarskem okolju.

Minulo leto na katerega se nanaša to letno poročilo in del, večji del poročila Odbora za finančno stabilnost, je v veliki meri zaznamovala povečana negotovost. Svetovna gospodarska rast v lanskem letu je bila podobna kot leto prej, gospodarstvo evrskega območja si je nekoliko opomoglo, a vendar je gospodarska rast ostala skromna in pod pričakovanji. V nasprotju se je gospodarska rast v Sloveniji upočasnila kot posledica obrata v investicijskem ciklu, kljub temu pa je naše gospodarstvo poslovalo bolje od evrskega povprečja.

Za letošnje leto se je začelo s šibko rastjo slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju, to vsi vemo, kakšni so bili podatki Statističnega urada. Po zaostritvi razmer v svetovni trgovini zaradi aprilskih napovedi tako imenovanih recipročnih carin s strani ZDA in poznejši eskalaciji trgovinskih nesporazumov, se je v poletnih mesecih oziroma se je potem v poletnih mesecih ta negotovost nekoliko zmanjšala. Gospodarska rast v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev, z izjemo evrskega območja, pa je v drugem četrtletju presegla pričakovanja. Šibko gospodarsko rast evrskega območja se pričakuje tudi v tretjem četrtletju, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih.

Zdaj naj poudarim, ta moj stavek, šibka gospodarska rast še ni razlog za zaskrbljenost, še vedno imamo, kljub vsemu, kar smo videli in imeli letos v gospodarstvu, pozitivne številke gospodarske rasti, lahko bi bile tudi negativne.

Zdaj, v Sloveniji je začetek letošnjega leta sicer zaznamoval upad domače gospodarske aktivnosti zaradi predvsem zaradi močno povečane negotovosti v svetovni trgovini, kot rečeno, v drugem četrtletju se je ta gospodarska rast znova povečala, spodbujena je bila s končno potrošnjo gospodinjstev in krepitvijo zalog, medtem ko je še naprej zavirala zunanjetrgovinska aktivnost. Logično, glede na situacijo, v kateri smo se znašli.

Zdaj, glede napovedi, glede na napovedi, pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost, povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotke. Ta ocena sicer izhaja iz naših junijskih napovedi. Nove napovedi za naslednja tri leta bomo objavili decembra. Ampak nekih drastičnih premikov v eno ali drugo smer ni pričakovati.

Zdaj, potem ko sta bili predhodni dve leti, torej leta 2022, 2023 zaznamovani v veliki meri z visoko rastjo cen, se je inflacija v evrskem območju in v Sloveniji v letu 2024 v splošnem bistveno znižala. V povprečju je v lanskem letu v Sloveniji skupna inflacija, merjena s HICP, to je ta najbolj uporabljen parameter za inflacijo. Torej, ta je dosegla 2 odstotka, kar je 5,2 odstotne točke manj kot leto prej in je na inflacijskem cilju, kot ga zasledujemo v okviru Evropske centralne banke. K temu je močno pripomogel odločen odziv naše denarne politike, saj smo v tistem času našo ključno obrestno mero iz negativnega območja povišali na 4 odstotke. Torej, obrestna mera mejnega depozita je to, ki najbolje odraža naravnanost naše denarne politike.

Zdaj, po lanskem nagnjenem k zniževanju pričakujemo, da se bo letos inflacija prehodno nekoliko zvišala, torej itak vemo, da je v Sloveniji inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju. Lahko tudi kasneje pojasnim, zakaj, ampak vendarle, ni pričakovati, da bi prišli na take nivoje, kot smo jih gledali 2022 in 2023. leta.

Zdaj s postopnim umirjanjem rasti plač in pričakovano rastjo produktivnosti pričakujemo, da se bo inflacija, kot rečeno, v letih 2026, 2027 umirila, zlasti v tem ne energetskem delu in se ustalila pri 2 odstotkih. Torej se bo približala cilju Evropske centralne banke oziroma našemu cilju denarne politike in tudi naj bi se približala temu, kar bomo potem spremljali za evrsko območje. Prispevki posameznih dejavnikov inflacije bodo precej bolj uravnoteženi, kot so bili doslej.

Zdaj, takšen razvoj dogodkov je omogočil tudi, da smo junija lansko leto začeli z zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike. Restriktivnost denarne politike je bila zahtevana zaradi visoke inflacije, seveda, tako smo kumulativno lani obrestno mero mejnega depozita, torej te naše ključne obrestne mere, znižali za sto bazičnih točk, na 3 odstotke, s čimer so letos sledila še štiri znižanja in smo zdaj pristali na 2 odstotkih. In v evrskem območju se inflacija trenutno giblje okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja. In naša zadnja ocena, ko smo se pogovarjali na svetu ECB prejšnji teden, je, da je ocena glede inflacijskih obetov dobra. Torej ostajamo, ostajamo optimistični, da bo inflacija tudi v prihodnjih mesecih, kvartalih in nekje do leta 2027, na tem relativno nizkem nivoju oziroma okrog našega cilja. Zato smo se na zadnjih dveh sejah Sveta ECB, torej na teh monetarnih sejah, odločili, da ne spreminjamo ključnih obrestnih mer.

Ustrezna naravnanost denarne politike bo še naprej determinirana na podlagi podatkov in bomo torej na vsaki seji posebej ocenjevali gospodarsko sliko v evrskem območju in se potem odločali, kako z obrestnimi merami naprej, seveda, glede na oceno inflacijskih obetov, potem gospodarske, finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in način oziroma intenzivnost transmisije denarne politike.

Zdaj, kar je moje pomembno sporočilo, no, kar sicer ni zapisano v letnem poročilu, pa vendarle. Mislim, da smo uspeli s premišljeno denarno politiko in tudi drugimi ukrepi ekonomske politike, ki so bili več ali manj nacionalne narave, v Sloveniji pa tudi širše, hitro obvladati visoko inflacijo, z enim pomembnim dodatkom; brez destruktivnega učinka na realno gospodarstvo. Torej, to je po mojem kar velik uspeh vseh ekonomskih politik v Sloveniji.

Če se ozremo na slovenski bančni sistem, je lani kljub razmeroma manj ugodnemu gospodarskemu okolju posloval uspešno. Pravzaprav so banke v zadnjih letih kljub številnim izzivom, naj naštejem samo nekatere: pandemija, vojna v Ukrajini, likvidnostne težave in propad ameriške in švicarske banke, potem smo imeli poplave, geopolitične napetosti in vse to. Kljub vsemu so banke uspešno poslovale in predvsem pomembno, omogočale oziroma zagotavljale potrebno podporo gospodarstvu. Banke so še naprej izkazovale visoko dobičkonosnost, to je pomembno zato, ker so na podlagi te dobičkonosnosti potem ohranjale visoko kapitalsko odpornost in so še dejansko okrepile odpornost na različna tveganja. Naj samo povem, da so lastniki bank, ki delujejo v Sloveniji, v zadnjih dveh letih, ki so bili rekordni, ki so bila rekordna leta, v bankah, v bančnem sistemu zadržali približno polovico ustvarjenega dobička, kar je dobra novica, zato, ker s tem se krepi kapitalska ustreznost in to potem omogoča, da banke lahko servisirajo gospodarstvo, podjetja in gospodinjstva.

V letu 2025, če se obrnem malce na letošnje leto, pa mogoče še malo naprej, pričakujemo, da se bo dohodek bank nekoliko zmanjšal predvsem zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov. Logično je, če se naša obrestna mera, torej obrestne mere ECB, znižuje, da se tudi dohodki bank nekoliko znižujejo. To se že kaže v podatkih. Dobiček pred obdavčitvijo se je do julija zmanjšal za približno tretjino v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Vendar ne glede na vse, kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja, kar je nekako logično glede na vse, kar se nam dogaja v Sloveniji in po svetu, se lahko kakšni deli portfelja nekoliko poslabšajo, še vedno pa smo na zelo ugodnih podatkih, kar se tiče slabih posojil in podobno. Torej kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra. Na področju mikrobonitetnega nadzora smo v preteklem letu prioritizirali kreditno tveganje. To je pravzaprav prioriteta iz leta v leto, glede na to, kakšen poslovni model imajo naše banke. Smo se pa soočili oziroma smo pa imeli poudarek na izpostavljenosti bank geopolitičnim napetostim in povečani makroekonomski negotovosti.

Zdaj, z namenom preverjanja kibernetske odpornosti. To je vedno bolj pereča tema v finančnem svetu, saj bodo verjetno kolegi še kaj kasneje povedali, smo v letu 2024 izvedli kibernetske stresne teste, ki smo jih, ki so jih v letošnjem letu sledili še redni stresni testi, in vse to kaže, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke. V Banki Slovenije ocenjujemo, da se je v povečani negotovosti v zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v prvem četrtletju 2025, nekoliko zmanjšala. Negotovost v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju se je izražala predvsem v kreditnem tveganju in zato dajemo tudi največji poudarek temu. Tukaj smo v prvem četrtletju oceno kreditnega tveganja povišali za eno stopnjo na zmerno raven. Zaradi geopolitičnih tveganj in nepredvidljivosti, v zvezi z mednarodno trgovinsko menjavo, sta se zavarovalniški segment in trg vrednostnih papirjev soočala z makroekonomskim, tržnim, kibernetskim in podobnim, in podnebnim tveganjem, o čemer lahko kasneje še kaj povemo.

Zdaj, odpornost na sistemska tveganja naslavljamo z makrobonitetno politiko, ki je tudi v lanskem letu ostala preventivno naravnana. Mislim, da smo na tem odboru že velikokrat o tem govorili. Mi imamo zelo strogo makrobonitetno politiko, in sicer zato, da slovenske banke ohranjajo primerne minimalne standarde kreditiranja, da se ne ponavljajo zgodbe iz desetih, petnajstih, dvajsetih let. In trenutno za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni ukrepi. Eni so tisti, ki se nanašajo na minimalne standarde kreditiranja, trije ukrepi so pa tisti, ki zagotavljajo zadosti visok nivo kapitala, da lahko banke normalno poslujejo v vseh turbulentnih časih.

Poleg omenjenih aktivnosti smo v Banki Slovenije izvajali še vrsto drugih nalog, ki so del našega mandata, na primer izdaja gotovine, opravljanje plačilnih sistemov, uradnih deviznih rezerv in drugih, drugega premoženja Banke Slovenije, ki je pravzaprav potem premoženje države. Prav tako izvajamo številne aktivnosti za krepitev našega ugleda. V preteklem letu smo recimo organizirali in gostili številne mednarodne dogodke, okrepili naša prizadevanja na področju finančnega opismenjevanja. Na primer z izobraževalnimi dnevi smo dosegli več kot 6 tisoč otrok, mladih in odraslih. In to je nek širši prispevek Banke Slovenije k, bi rekel, širši zgodbi uspeha Slovenije.

V tem negotovem svetu, no, se mi zdi, da Banka Slovenije svoj mandat primerno oziroma uspešno opravi. V središču našega mandata je seveda skrb za inflacijo, za, za našo, torej za stabilnost cen, to ostaja temeljni mandat, ki ga izpolnjujemo skupaj z Evropsko centralno banko. Poleg tega so pa še vsi ostali mandati zelo pomembni in se jim zelo natančno posvečamo. Na primer z makrobonitetno, mikrobonitetnim nadzorom skrbimo za stabilnost bančnega sistema, finančne stabilnosti, blažimo finančne cikle, povečujemo odpornost finančnega sistema.

Kot rečeno, ocenjujem, da smo v preteklem letu uspešno izpolnili naš zakonsko določen mandat. In to bo naš cilj tudi v bodoče. Hvala.