Hvala tudi vam, gospod državni sekretar. Želi besedo predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, gospod Baluh? Ne. Predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti? Tudi ne. Želi še kdo besedo od vabljenih? Ker vidim, da ne, potem prehajamo na razpravo članov in članic komisije. In če dovolite, bi jaz podal en kratek uvod, bom poskušal biti zelo kratek, ker mislim, da je gospod Brglez večino stvari tudi povedal.

Imeli smo več usklajevanj z ministrstvom in sem tudi hvaležen gospodu Brglezu, ki je bil vedno pripravljen nas poslušati in pokazal neko odprtost. Dejansko problematika se je nekako osredotočila na tri zadeve, vsaj z mojega vidika. Sodišče v Lendavi je neka specifika s tega vidika, ker bom rekel, sodišče v Kopru je v nekem večjem urbanem središču in v Lendavi smo že imeli z marsikatero državno institucijo negativne izkušnje na način, da se je, bom rekel, počasi ukinjala in potem se je tudi ukinila, zato sem prosil tudi ministrstvo, ministrico in državnega sekretarja, da najdemo neko rešitev, ki nam bo zagotovila da, bom rekel, če bo recimo kakšna reorganizacija sodišča ali kakšni ukrepi, ki bi nekako pripomogli k temu, da bom rekel, sodišče v Lendavi ostane. Torej, neko zagotovilo je, da po 1. 1. 2027, da se sodišče ne bo ukinilo, in zato smo tudi nekako iskali rešitev za neke bolj zavezujoče sklepe oziroma ukrepe, kot je bilo zapisano v prvotnem besedilu in nekje, kjer smo, bom rekel, našli skupni jezik je pač, da bi za morebitno reorganizacijo minister oziroma ministrica dal ne mnenje, ampak soglasje, ker menim, da potem je vseeno vloga ministra in poslancev narodnih skupnosti vedno večja in obstaja neke vrste dialog, da ne bo se nekdo recimo kot vodja sodišča v Murski Soboti se spomnil in pač zaradi nekih razlogov, če bo to primoran ukiniti sodišče v Lendavi.

Druga stvar je seveda uporaba jezika v tem narodnostno mešanem območju. Tu smo mi tudi spet, bom rekel, kot madžarska skupnost na slabšem, ker dejansko Koper je, Murska Sobota ni na narodnostno mešanem območju kot središče, bom rekel, sodne veje v Prekmurju. Zato moramo težiti za tem, da bom rekel tudi sodišče v Lendavi kolikor se da obstane in tudi če se bo mogoče specializiralo za kakšno zadevo, ampak vsekakor je pomembno, da ostane.

Kljub temu pa v zakonu so zagotovila, da tisti, ki so pripadniki madžarske skupnosti oziroma tisti, ki želijo uporabiti madžarski jezik v samem postopku bo to zagotovljeno, kar mislim, da je, da je pomembno. Seveda bi bili veseli, če bi imeli več sodnikov, ki govorijo madžarski jezik, da bi lahko te postopke speljali tudi brez tolmačev, ampak to je spet ena druga zgodba, na katerem še moramo in upam, da bomo tudi delali.

Dejansko, tretja stvar pa je vprašanje porotnikov, predlogu zakona, dejansko baje zaradi tega, ker dejansko ni bilo porotnikov, porotnikov predvsem ne v Prekmurju z znanjem madžarskega jezika, pa jih je bilo zelo malo in je prišlo, lahko bi rekli, do neke vrste neizvajanja zakona. v nesmislu, kot je bilo to zamišljeno, torej je, bom rekel, predlogu to opcijo se nekako izključili, mi smo pa kljub temu prosili, da, bom rekel vseeno ustavne pravice naše skupnosti naj ostanejo, zato je potem je prišlo tudi do neke vrste preureditve sklepa, tako da tudi v bodoče bodo sodnikom porotnikom, ki govorijo aktivno madžarski jezik, omogočeno, da bodo sodelovali v teh sodnih procesih.

Mogoče na kratko, toliko, jaz bi se res zahvalil gospodu Brglezu, da smo se sestajali večkrat in bom rekel, iskali konstruktivno rešitev, ki za našo skupnost mogoče ni idealna, ampak je po mojem en sprejemljiv kompromis in upam, da ministrstvo bo tudi v bodoče, bom rekel, prisluhnilo našim željam, in če se bo do kakšne reorganizacije ali kaj podobnega prišlo, da ne bo to izvedlo, bom rekel, enostransko, ampak vedno v duhu sodelovanja z obema avtohtonima narodnima skupnostma.

Z moje strani toliko. Želi še kdo s strani članov in članic. Gospod Süč je prosil besedo, izvolite.