Govor

Milan Brglez

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani. Po veljavni zakonodaji dvojezično poslujejo okrajna sodišča, ki imajo krajevno pristojnost na območju občin, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti in tudi okrožna sodišča, saj okrožno sodišče obsega tudi območja okrajnih sodišč in odloča o zadevah, za katera okrajna sodišča niso pristojna. Razlika je torej v stvarni pristojnosti. Po novem predlogu zakona o sodiščih bo na prvi stopnji za vse zadeve krajevno pristojno okrožno sodišče na območjih, ki so dvojezična, poslovalo tudi v jeziku narodne skupnosti. To je nekaj, kar je, kar je dejstvo, kar je bilo že v osnutku predloga, ampak, ko smo gledali tudi te vaše sklepe, ki jih predlagate, se dejansko vsaj glede tega lahko strinjamo, da je treba biti bolj določen pri ubeseditvi, da gre za okrožna sodišča in da ti dve okrožni sodišči dejansko sta tisti, ki pokrivata ti dve območji.

Zdaj, seveda tisto, kar se, kar se lahko hitro pojavi kot dodatni problem in na to se veže potem potencialno tretji sklep, o katerem bo pa ministrstvo, to lahko obljubim, temeljito razmislilo, kako ga izpeljati oziroma to priporočilo, ki ga predlagate. Gre pa za dejansko dejstvo, da okrajna sodišča bodo zdaj zgolj zunanji oddelki po tej, po tej reformi. Predviden je nek postopek, kako se lahko tudi ta zadeva zameji ali pa po temeljitih študijah, kdo vse ima pristojnosti in znotraj tega mislim, da je v bistvu vaša ideja mnenja kot v bistvu nadomestitve predhodnega mnenja ministra za pravosodje ali pa ministrice za pravosodje s soglasjem mogoče lahko dodatna varovalka, da ne pride do situacije, kjer bi se recimo zunanji oddelek, kjer prevladujoče se uporablja jezik narodne skupnosti poleg slovenskega jezika, da bi v bistvu prišlo do posegov znotraj tega oziroma da bi tudi interesi uporabe jezika bili tisti, ki bi o tej, tem preoblikovanju, ki ga zakon seveda omogoča in tudi daje Vrhovnemu sodišču možnost, da zadevo naredi, bi bilo mogoče to soglasje celo močnejša varovalka, vsaj z vaše strani, na drugi strani bi pa tudi Ministrstvo za pravosodje ne postavljalo v položaj, ko bi bilo nekje predhodno vprašano in potem ga nekdo ne bi v postopku upošteval. Jaz mislim, da je vsaka pametna politika takšna in to neodvisno od tega, kako je politično orientirana, da v bistvu upošteva dejstvo in ustavni položaj narodnih skupnosti in tudi tega, da je dejstvo, da obstaja poslanska skupina narodnosti v Državnem zboru. Tako da, glede tega pravim, lahko rečem. Predvsem, da bomo zelo natančno proučili, ker bi še številne druge pomisleke lahko rešilo.

Kar se pa tiče samih porotnikov, kjer je tudi, kar je, tudi kar je bilo mogoče problematično, lahko pojasnim, zakaj je do tega prišlo, ker so številke nam nekako kazale, da je zelo težko pridobiti porotnike, ki poleg slovenščine ob vladajo oziroma ki so, ki imajo znanje jezikov, narodnosti, to mogoče večji problem pravzaprav v Prekmurju kot na Primorskem, ampak neodvisno od tega smo presodili, da bi bilo ohraniti obstoječi sistem, ki vseeno eksplicitno omogoča, da so tudi ti bolje, kot da gremo v bistvu zdaj v neke druge zadeve. Se pa absolutno strinjamo in tu bo stvar celotne Vlade oziroma celotne države, da opolnomoči narodni skupnosti, da lahko tudi znotraj upravnih in sodnih postopkov aktivno participirajo tudi v svojem jeziku. V vsakem primeru pa mislim, da je uporaba jezika in stroški, ki v zvezi s tem nastanejo, lahko to zgolj stvar proračuna in ničesar drugega. Tako da glede tega bomo pripravili amandma v to smer in je dobro v bistvu, da je komisija seveda pred in da so priporočila pravočasno in vsekakor sodimo, da je to to. Bo pa v bistvu mnenje Zakonodajno-pravne službe o obeh zakonih po razporedu 23. tega meseca in potem mislim, da se bodo amandmaji vlagali do prvega. Toliko lahko rečem o tem dvem, torej za prva dva sklepa sta že pravzaprav v izvrševanju, tretjega moramo pa temeljito razmisliti, kako ga zapeljati, čeprav je sprememba relativno majhna, ampak konceptualno je pa dokaj, dokaj velika. Hvala.