Hvala lepa predsednik, spoštovani predlagatelj, hvala lepa za to priložnost, da dve leti po ujmi povemo, kaj vse smo na Ministrstvu za infrastrukturo naredili. Zavedati se moramo, da je slovensko državno cestno omrežje razvejano in obsega približno šest, nekaj manj kot 6000 kilometrov državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Tisti petek zjutraj, torej tisti petek 4. 8. 2023, po katastrofalni ujmi, je bilo na državnem cestnem omrežju kar 92 popolnih cestnih zapor in 98 polovičnih zapor, torej skupaj 190 zapor. Skupna dolžina popolnih zapor je znašala kar 465 kilometrov, to je približno 8 procentov celotnega državnega omrežja. Poškodovanih pa je bilo skupaj 1984 kilometrov cestnega omrežja, kar pomeni ena tretjina državnega cestnega omrežja. Koncesionarji so se zelo potrudili in do konca leta 2023 vzpostavili prevoznost na celotnem cestnem omrežju, na tistih delih omrežja, ki je bilo pogojno prevozno, torej govorimo o 584 kilometrih cest, pa so tudi vzpostavili varno prevoznost. Torej, govorimo o zelo velikem, velikem obsegu del, ki je bilo opravljeno in to se danes tudi vidi, torej gradbišča so aktivna in dela se izvajajo. Zavedati se moramo, da so bila izvedena dva sklopa del, torej prvi sklop del je pomenilo takojšnje posredovanje z vzpostavitvijo prevodnosti. Torej, gre za izvedbo najnujnejših posegov za odpravljanje škode in zagotavljanje osnovne prevodnosti. In potem drugi sklop, ki ga izvajamo tudi sedaj, pa so investicije v cestno infrastrukturo za ohranitev standarda, kot je bil pred ujmo, glede na kategorijo ceste na prizadetih območjih, torej izvedba ustreznih ukrepov tako, da bo infrastruktura podnebno odporna. Torej, vemo, da se bodo ekstremno vremenski dogodki še dogajali in zato gradimo prometno infrastrukturo tako, da bo odporna na izzive, ki se bodo v prihodnje tudi izvajali. In tu tvorno sodelujemo z Direkcijo Republike Slovenije za vode. Torej, mi projektiramo na teh območjih infrastrukturo tako, da bo, ne samo tako, kot je bila do sedaj odporna na stoletne vode, odporna bo na 500, torej na poplave s 500 letno povratno dobo. V teh poplavah so bili porušeni kar štirje mostovi, trije čez Kamniško Bistrico v Stahovici, Domžalah in Beričevem ter most čez Mislinjo v Otiškem Vrhu. Prav ta most čez Kamniško Bistrico v Stahovici, tu se dela že izvajajo. Torej je bil tudi, most je bil sproščen, torej v promet konec septembra. In to je v bistvu en zelo pomemben dosežek, ker je bilo v bistvu pokazano, kaj se vse da storiti. Sama gradnja, torej določene formalnosti, pa bodo zaključene 20. oktobra letos. Potem je naslednji most, ki je bil porušen, je tudi most čez Kamniško Bistrico v Dolu. Tu imamo javno naročilo za gradnjo nadomestnega mostu v teku. Prav v tem mesecu je bilo še pridobljeno manjkajoče soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode. To je zelo pomemben podatek, seveda, ker pač želimo, da so ti mostovi tudi odporni na bodoče izzive. Ni pa to tako enostavno. Potrebno je določiti varnostne faktorje, pretoke in seveda to včasih malo dalje traja. S temi zadevami se mi kot država soočamo. Prvič in tu seveda se tudi zahvaljujem vsem, ki so na tem projektu sodelovali. Potem imamo gradnja, gradnjo mostu v Mislinji, torej na Otiškem Vrhu. Tu je izveden obvoz z začasnima mostovoma tipa /nerazumljivo/ torej ta dva montažna mostova. Trenutno se izvaja projektiranje dokumentacije za izvedbo in po uspešno urejenih zemljiškoknjižnih zadevah, tudi te zadeve moramo urejati, torej tudi zemljišča, pa se bo pristopilo k gradnji takoj v letu 2026. Potem je še mož čez Kamniško Bistrico v Domžalah. Tudi tu je omogočen trenutno začasen, torej popolna prevoznost začasnima objektoma, ki se izvaja dvosmerni promet. Prav tako je že izbran izvajalec gradbenih del, pogodba je podpisana in izvajalec bo moral to izvesti v desetih mesecih po uvedbi v delu. Potem so še pomembni projekti na Koroškem, ki so jih Korošci dolgo časa čakali. In ne vem niti, kako to pravilno reči, da se reče sreča v nesreči. Ta ujma je seveda pospešila obnovo prepotrebne prometne infrastrukture na Koroškem. Tako je že v teku rekonstrukcija ceste Mežica Črna na Koroškem, kjer se že na eni strani izvaja kolesarska steza in regionalna cesta. Trasa je razdeljena na dva odseka. In sicer med Mežico in Žerjavom in Žerjavom ter Črno na Koroškem. Sama ureditev ceste skozi Žerjav je zaključena. V okviru izgradnje kolesarske poti pa se gradi tudi nov oporni zid in vse druge zadeve. Pogodbena vrednost tega projekta znaša kar 19 milijonov evrov. Tako da tu dela na enem odseku, kjer so bila zaključena, torej na odseku med šestim in osmim kilometrom, so bila zaključena. Na odseku med devetim in desetim kilometrom pa intenzivno potekajo in tudi želimo, da bodo kmalu zaključena. Druga odsek je seveda rekonstrukcija državne ceste Ravne Dravograd. Ta dela tudi potekajo. Pogodbena vrednost znaša tu 19 milijonov in pogodbeni rok je konec septembra leta 2026. Veliko del se izvaja. V programu za cestno infrastrukturo je namenjenih nekaj več kot 560 milijonov evrov. Na področju železnic pa prav tako 203 milijone evrov. Torej gre za res velike zneske. In tudi, če se po teh krajih vozite, praktično ni kraja, kjer ni gradbišča in ni kraja, kjer se dela ne izvajajo. Nekatera so že končana, nekatera bodo končana v tem mesecu, nekatera pa v prihodnjem letu. In jaz sem prepričan, da se bomo vsi potrudili, da bodo Korošci, Savinjčani in vsi, ki so prizadeti v teh poplavah, kmalu imeli primerno infrastrukturo. Takšno, kot si zaslužijo. Hvala lepa.