Najlepša hvala, pozdrav predsednik, spoštovane članice in člani odbora!

Mogoče v tem uvodu se bom dotaknil samo dveh, treh vprašanj, pa morda potem kasneje v razpravi tudi vsega ostalega kar je tako v mnenju predlagateljev kot v zaključkih, potem nekaj replik na to. Najprej bi rad zelo jasno izpostavil, da vsi ukrepi, ki so bili sprejeti in za katere sicer predlagatelj ocenjuje, da se v praksi niso izkazali, moram reči, da se s tem seveda ne morem strinjati, ne moremo temu pritrditi, iz preprostega razloga, ker se je v praksi pokazalo, da je to bilo koristno, da so te ukrepe, ki jih je Vlada predlagala, seveda tudi Državni zbor sprejel skozi interventni zakon, zlasti, imeli, bom rekel, zelo pozitiven učinek na potek, bom rekel, odprave posledic te velike naravne nesreče, tako na državnem, lokalnem, pa tudi na nivoju, bom rekel, posameznih gospodarskih subjektov, pa nenazadnje seveda tudi pri gospodinjstvih. In moram reči, ko se pogovarjamo v občinah z ljudmi, seveda tem ukrepom pritrjujejo in ugotavljajo seveda, da so bili dobri, pravilni in seveda so tudi dobro sprejeti. Zato velja in bomo seveda razmislili, kako nekatere, tiste, ki so bili najbolj učinkoviti, tudi eventualno pripeljati v sistemsko zakonodajo.

Druga zadeva, ki jo želim zelo jasno izpostaviti je ta, da smo že v začetku decembra leta 2023 povedali, da je seveda škoda po tej naravni nesreči in da so posledice tako velike, da ne bo možno v letu, dveh odpraviti vseh teh, teh posledic oziroma opraviti sanacijo. Vi veste, da je Državni zbor, seveda na predlog Vlade, sprejel Zakon o obnovi, ki predvideva petletno sanacijsko obdobje, in po vsem tem, kar smo do zdaj opravili in kar se zdaj izvaja in načrtuje, tudi po programih, ki so sprejeti, seveda ocenjujemo, da bomo to tudi v petih letih lahko realizirali. To je kratko obdobje, to je eno najkrajših načrtovanih obdobij in jaz verjamem, da bomo to tudi dosegli. Tudi po dveh letih, jaz ne bom zdaj ponavljal vseh podatkov, ki smo jih konec v juliju in v začetku avgusta predstavljali, tako javnosti kot seveda v številnih pogovorih, kažejo in potrjujejo to, da lahko seveda to, da je ta cilj možno oziroma možno doseči in je objektiven.

Kolegi, kolegice in kolegi bodo tudi za posamezna področja, kar se tiče državnih projektov, kolegica Kegljevič je že to, del tega omenila, povedali. Naj samo za ilustracijo povem, da v občinah je bilo v tem času preko približno tam 2 tisoč 300 projektov, različnih aktivnosti izpeljano, kar je res izjemno veliko in da tudi danes intenzivno tečejo tam in seveda tudi pri lastnikih stanovanj, bom rekel, intenzivna obnova, večji del je obnovljenih, seveda najtežji, najbolj zahtevni primeri pa se seveda še rešujejo. Kar je bilo že omenjeno in bo verjetno v naslednjem, v naslednjih razpravah še.

Morda je treba izpostaviti, ker se večkrat tudi v mnenju opozarja, da so bili postopki za pomoči zapleteni. Jaz menim, da temu ni tako. Prvič zato, ker je samo za enkratno solidarnostno pomočjo, ki jo je dala vlada vsem, ki so bili prizadeti v tej naravni nesreči, bilo samo z eno, bom rekel, kratko vlogo, z dvema, tremi podatki so dobili lahko do sedemkratnika, bom rekel, torej povprečnega dohodka. In na ta račun je bilo ljudem, ki so bili prizadeti, izplačano več kot 57 milijonov evrov zato, da so lahko hitro pristopili k odpravi posledic. Nato je bil sprejet sklep oziroma rešitev s predplačili. Potem pa je tu cela vrsta ob seveda humanitarni pomoči, ki je bila izplačana preko Rdečega križa in Karitasa, še vrsta drugih, bom rekel, pomoči, ki so bili deležni tako gospodinjstva, pa seveda tudi gospodarstvo. Tako da je, kot je bilo že omenjeno, skupaj bilo izplačano nekaj čez 110 milijonov evrov. In to je bila samo tista prva pomoč, vse ostalo se seveda zdaj izplačuje v tem obdobju. Seveda, ker so bili nekateri inštrumenti novi, smo tudi sami ugotovili in tudi se zavezali oziroma sprejeli določene odločitve, da bodo, bom rekel, ob teh, bom rekel, sprejemu različnih ukrepov tudi v bodoče še dodatna, bom rekel, pojasnila in navodila, opomnike, kakor želite, zato, da bo še hitreje lahko celotna zadeva potekala. Skratka, ne bi se mogel strinjati s tem, da so te zadeve neučinkovite in da seveda niso dosegle svojega učinka, prav nasprotno.

Druga zadeva, kar se tiče nadomestitvenih objektov, mi smo že večkrat poročali, tako v Državnem zboru kot seveda tudi v javnosti in moram povedati kakšno je stanje, kaj vse je narejeno, koliko objektov je določeno. Danes lahko povem, da je končna številka že znana, to je 351 objektov. Za vse te objekte, razen za osem, so izdani sklepi vlade, za osem sklepov pa račun, ker so še v razgrnitvi, računamo konec meseca septembra, prve dni oktobra, da bo lahko Vlada sprejela sklep. S tem so seveda tudi vsi ti formalni postopki potem končani. Potem seveda se opravijo še cenitve in sklenejo pogodbe. A moram vam povedati, da so do zdaj za vse objekte, ki so bili prejeli sklepe, tudi opravljene cenitve, da imamo do današnjega dne, da smo poslali na Ministrstvo za naravne vire 251 pogodb, da je izplačilo že za 231 objektov, za 20 objektov je pa v izplačilu. Skupno je bilo, seveda, ker je na posameznih domovih v objektih več solastnikov, seveda pripravljeno bistveno več pogodb, ki so, se pravi 301, 270 je tudi podpisano in 37 je v podpisu. Moram reči, da za ogromno večino teh smo relativno zelo hitro tudi, bom rekel, se dogovorili o vseh bistvenih elementih pogodb, tako da računamo, da bo v naslednjem dveh do treh mesecih tudi te pogodbe podpisane. Z nekaterimi imamo tudi usklajene, še niso podpisane, zato ker čakajo na informacijo. Predvsem se nanaša na območje Braslovč in Šmartnega ob Paki na ceno zemljišča, ki jo bodo med drugim tudi lahko torej ga kupili.

Kar se tiče objektov, ki so bili umaknjeni iz seznama, sem že v tem Državnem zboru večkrat pojasnil, da seveda je bilo ob objavi in ob seznanitvi vseh lastnikov s tem, da so na tistem prvem seznamu, zelo jasno in nedvoumno povedano in da to še mnogokrat in v individualnih pogovorih in sicer, da to niso končne odločitve, da so to evidentirani objekti in da seveda bo odvisna končna odločitev od možnosti sanacije bodisi plazov, bodisi zaščite in seveda na podlagi tega se bo potem stroka odločila, kateri objekt bo končno v skladu s 151.a členom tudi šel v odstranitev oziroma v preselitev. Dejstvo je tudi, da smo že takrat povedali, da bodo zelo verjetno tudi nekateri dodatni objekti, zato ker se je kasneje naknadno na terenu, pa so strokovnjaki pregledovali zelo podrobno ta območja še nekateri dodatni objekti in temu je tudi tako. In tudi dodatne objekte smo, je stroka obdelala in kot rečeno, so tudi ti postopki do sklepa vlade seveda izpeljani. Tako da teh 351 objektov je zdaj znanih. Vsem, ki so bili umaknjeni iz seznama seveda je bilo omogočeno, da seveda dobijo vsa predplačila, v kolikor so bili sicer upravičeni do tega. In seveda tisti, ki so že sanirali, pa so bili naknadno umeščeni na ta seznam oziroma so dobili sklep. Seveda jim morebitnih stroškov sanacije ne bo potrebno vračati, tako da topogledno ne bodo imeli škode. Moram povedati, da je tudi 42 objektov že fizično prevzetih in bodo v letošnjem letu tudi odstranjeni, območja pa sanirana. Zelo verjetno pa bo do konca leta ta številka še bistveno, bistveno večja.

Zdaj, očitek je bil tudi glede prostorskih aktov. To bodo sicer kolegi bolj podrobno pojasnili, vendar bi vendarle na tem mestu še enkrat opozoril na eno zadevo, ki se mi zdi, ključna. To pa je, da je, seveda smo vgradili v Zakon o obnovi 88. člen, ki seveda nalaga, da ljudi, ki so bili na poplavnih območjih ali pa na plazovitih in jih selimo na varna območja, da seveda moramo pri tem preveriti ta območja, ali so varna z vidika erozije poplav oziroma plazov. Zelo narobe bi bilo, kot se je v preteklosti dogajalo, da ljudi izselimo iz enega nevarnega območja na območje, ki je ponovno zaradi katerega koli od teh elementov. Spet potencialno ogroženo. Mi danes moramo preseliti nekaj objektov, ki so bili v preteklosti že preseljeni, iz enega nevarnega območja na drugo nevarno območje in zaradi tega tudi danes morajo iti v selitev. In tega ne bi želeli ponoviti. Zato je treba, bom rekel, vsa ta območja pregledati z vseh treh vidikov, na podlagi tega dobiti oceno in seveda potem lahko pristopimo k nadaljnjemu delu. To seveda terja nekaj časa, se zavedamo, vendar je po moji, naši skupni oceni to odgovorno in seveda edino pravilno. Mi smo imeli nekaj predlogov, ki so jih dali, bom rekel, investitorji in smo ugotovili, da ravno to, njihovi predlogi so šli ravno v tej smeri, da so se želeli preseliti na območja, ki so, bom rekel, seveda nevarna in bi se zelo verjetno zgodilo kaj podobnega v prihodnosti. Želim še odgovoriti morda na, ne bom nobenih imen omenjal, ker mislim, da ni prav, da brez prisotnosti ljudi govorimo o posameznikih. Vendar bom rekel tako, v vseh primerih, slehernem, smo se zelo podrobno, z vsakim pogovorili, predstavili. Vsi, ki so bili umaknjeni iz seznama, smo seveda z njimi se individualno pogovorili. Stroka jim je predstavila razloge. To je bilo v juniju in juliju lanskega leta, potem so seveda bili tudi pisno seznanjeni in vsi, ki so imeli še kakršnokoli dodatno vprašanje, dvom seveda je, so kolegi iz stroke z njimi se pogovorili, z nekaterimi potem tudi mi, in seveda tam, kjer je šlo za potem za sanacijo, jaz moram reči, v vseh primerih so kolegi iz državne tehnične pisarne opravili več ogledov, pripravili tudi ustrezne elaborate in seveda ti elaborati so pripravljeni v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. V enem od primerov, ki je, moram reči, ki je bil tudi omenjen, smo se dogovorili, na seveda izrecno željo tudi tega, bom rekel, prebivalca nekega objekta, da bomo še en pogovor z njim opravili zato, da lahko nekatere svoje poglede ponovno predstavi in bomo videli, ali je možna še kakšna dodatna, dodana dodatna zadeva. Moram pa reči, da smo vedno maksimalno poskušali, bom rekel, pomagati, kar se tiče financiranja nastanitev, kar se tiče iskanja rešitev. In jaz moram reči, da so seveda pri tem nismo bili skopi, tako da govorimo, da so dobili pomoči v več, bom rekel, tisoč, več 10000 evrih.

Morda še ena zadeva, ki bi jo, ki bi jo, ki je aktualna pa zato, da ne bo, da se ji ne bomo izognili. Mi smo, kot veste, se je del lastnikov objektov iz območja levega in desnega brega oziroma občine Šmartno in Braslovče levi in desni breg Letuša pritožil na odločitev, torej je vložil pritožbo na upravno sodišče, ki je njihovo pritožbo zavrglo. Nato so se pritožili na Vrhovno sodišče, ki je pred kratkim odločilo, da mora Upravno sodišče, da ni ocenilo vseh pravil, vseh okoliščin, da mora Upravno sodišče ponovno preveriti tako vse, bom rekel, celotno zadevo z vidika procesa kot seveda tudi vsebinskega odločanja, kar pomeni, da bo Upravno sodišče ponovno odločalo o zadevi. Povedati moramo, da smo mi, torej državno odvetništvo, ki zastopa Republiko Slovenijo, da smo državnemu odvetništvu podali vse argumente že v prvem koraku, ko je bila vložena pritožba na Upravno sodišče in v kolikor bo državno odvetništvo in sodišče zahtevalo dodatne argumente, seveda jih bomo tudi predstavili in potem seveda sledi odločitev Upravnega sodišča, takšna kakršna bo, seveda potem so možna tudi pravna sredstva.

To govorim predvsem zaradi tega, ker zaenkrat ni nič ustavljeno v zvezi s tem. Vsi postopki normalno, torej na eni strani so končani, mi pa nadaljujemo pogovore, kar se tiče sklepanja. Sklepanja pogodb. Seveda bo pa država, Vlada spoštovala pravnomočne odločitve sodišč, kakršnekoli že, na koncu, na koncu bodo.

Spoštovani predsednik, toliko mogoče za ta uvod, pa kasneje še o drugih vprašanjih. Hvala lepa.