Govor

Lidija Kegljevič Zagorc

Hvala. Jaz bi mogoče samo še pojasnila v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta. Skratka, upam, da smo pravilno razumeli to pobudo, če ne bomo seveda poskušali odgovoriti tudi na vprašanje. Skratka, državni prostorski načrt za sanacijo po poplavah ni potreben, saj se sanacija že izvaja na podlagi sprejetih prostorskih aktov. Sanacija škode, ki je nastala v katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih se tako intenzivno izvaja ne glede na sprejem državnega prostorskega načrta. Enako velja tudi za tiste investicije v vodotoke, ki že imajo prostorsko podlago v sprejetih občinskih prostorskih aktih. Tako so takoj po nastanku škodnega dogodka so se pričeli izvajati interventni ukrepi na celotnem območju nastanka tega škodnega dogodka. Ti so se zaključili 1. 9. 2023. Vrednost teh del je bila 12 milijonov evrov - na vodotokih, govorim. Po zaključku interventnih ukrepov so bili izvedeni izredni ukrepi v višini 160 milijonov evrov. Ti so se zaključili v celoti junija 2024. V letih 2024 in 2025 je bilo do julija letošnjega leta skupno saniranih več kot sto za sanacijo porabljenih več kot sto milijonov evrov. In sicer od tega v letu 2024 se je saniralo 229 odsekov v skupni dolžini 100 kilometrov. V letu 2025 pa se bo saniralo 487 odsekov vodotokov v skupni dolžini cirka 400 kilometrov. Poleg navedenega seveda so ves čas potekala tudi obsežnejša redna vzdrževalna dela na vodotokih po vsej Sloveniji s čimer se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju. V okviru izvajanja vzdrževalnih del je bila v letu 2024 izvedena realizacija v višini 46 milijonov evrov. V letu 2025 pa je predvidena realizacija v višini 47 milijonov evrov. Pri tem pa je bil velik poudarek tako v letu 2024 kot letos na urejanju hudourniškega zaledja, zato se 30 procentov teh sredstev namenja tudi za vzdrževanje tega hudourniškega zaledja. V teku so tudi investicije. Trenutno na področju celotne Slovenije teče več kot 30 projektov za zagotavljanje poplavne varnosti v skupni vrednosti 383 milijonov evrov. Večina teh investicij se financira iz evropskih sredstev, v teku pa je tudi približno 150 projektov sanacije plazov v višini približno sto milijonov evrov. Zdaj, državni prostorski načrti se pripravljajo samo za območje Savinje in so namenjeni predvsem izvedbi ukrepov za zadrževanje poplavnih voda. Zdaj, državni prostorski načrt v Spodnji Savinjski dolini, s katerim se načrtuje zadrževanje približno deset milijonov kubičnih metrov poplavnih voda, je v zaključni fazi. Javna razgrnitev je predvidena še v letošnjem letu, sprejem pa v naslednjem letu. Tukaj moram poudariti, da je zaradi poplav seveda prišlo do spremembe in nadgradnje vseh strokovnih podlag, ki so bile že izdelane in tudi do izdelave dodatnih strokovnih podlag na zahtevo lastnikov kmetijskih površin in tudi na zahtevo občin. S tem je bil dialog z občinami in lastniki kmetijskih površin seveda lažji, zato je zelo pomembno, da je bil čas namenjen tudi za izdelavo teh dodatnih strokovnih podlag. V pripravi sta pa še dve pobudi za dva državna prostorska načrta na področju Savinje, porečju Savinje. In sicer od Mozirja do Ljubnega ob Savinji, s katerim se načrtuje zadrževanje do približno štiri milijone kubičnih metrov voda. In na področju Drete, s katerim se ravno tako načrtuje zadrževanje približno do štiri milijone kubičnih metrov poplavnih voda. Ta dva postopka sta se pa pričela letos. Tako da s tem državnim prostorskim načrtom pravzaprav državni prostorski načrt ni ovira se pravi ovire, ki bi zadrževala izvajanje sanacije in tudi tistih investicij, ki jih imamo predvidenih v okviru načrta za okrevanje in odpornost ali kohezijskih projektov. Hvala.