Ja, predsednik, hvala lepa za besedo, lep pozdrav obema sekretarjema, gostom poslankam in poslancem. V Poslanski skupini Slovenska demokratska stranka smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora na temo odpravo posledic poplav iz avgusta 2023. Glede na to, da je že od takrat minilo več kot dve leti, ocenjujemo pač, da je še na terenu kar veliko problemov in nejasnosti.

Čeprav je vlada takrat obljubljala najhitrejšo obnovo v zgodovini, je praksa pokazala ravno nasprotno. Obnovitvena dela po ujmi iz avgusta 2023 še po dveh letih niso zaključena, ogromno dela je še na vodotokih, predvsem na drugem in tretjem redu vodotokov. Številne družine dve leti po ujmi še vedno živijo v najemnih stanovanjih, ali pri sorodnikih. Postopki umeščanja v prostor so trajali in še trajajo, mesece in mesece. Tako da obljube predsednika vlade o hitri pomoči o izgradnji stotih montažnih hiš na mesec ter sprememba zakonodaje o hitrem umeščanju objektov v prostor so ostale prazne obljube. Tako da dobri dve leti po poplavah mnoge družine v Sloveniji še vedno nimajo urejenih bivalnih razmer in so v negotovosti, kdaj in kje si bodo lahko ustvarili svoj dom. Številni strokovnjaki opozarjajo, da vlada večinoma gasi posledice, namesto da bi sistemsko vlagala v preventivo, gradnjo zadrževalnikov, urejanje vodotokov. Tu mislim predvsem na vodotoke drugega in tretjega reda in ostale sodobne protipoplavne ukrepe. Če se bo, če bi se zgodila nova ujma, ostaja nevarnost, da se bodo težave ponovile. Veliko je bilo javnih obljub o hitri obnovi in zgodovinsko največji finančni pomoči. A na terenu se ta sredstva marsikje niso poznala v dovolj veliki meri. Ko primerjamo obljube vlade z realnostjo, je razkorak očiten. Obljubljena najhitrejša obnova, kot sem rekel, v stotih montažnih hišah na mesec ni realizirana. Poenostavitve postopkov umeščanja objektov v prostor niso bila dosežena. Tako da takratne obljube predsednika Vlade doktorja Roberta Goloba so ostale neizpolnjene, pričakovanja ljudi pa so kljub temu še vedno velika. Namesto da bi vlada izkoristila solidarnost ljudi in jo nadgradila z učinkovitim delovanjem, je dopustila, da sta birokracija in pomanjkanje vizije ohromili obnovo. Slovenija danes, dve leti po poplavah je skoraj enako ranljiva kot 4. avgusta 2023. Če bi danes udarila podobna ujma, bi bile posledice skoraj identične. Vlada ni opravila svoje temeljne naloge, zaščititi ljudi in jim zagotoviti pogoje za varen in dostojen življenjski prostor. Naravne nesreče so preizkus države in ta Vlada ga žal ni opravila. Velikokrat se primerja poplave z letom 1990, katere so bile 1. novembra. Rad bi izpostavil takratni primer iz Ljubnega, ko je ena družina z dvema malima otrokoma ostala brez hiše. Tudi takrat se je pokazala moč skupnosti, solidarnosti in odločnosti, da se življenje čim prej vrne v normalne tire. Že teden dni po poplavah so na pomoč priskočili takrat delavci Premogovnika Velenje. Veliko ljudi je prispevalo material, veliko podjetij je doniralo material. Zavod za urbanizem je brezplačno v izredno kratkem času pripravil vso potrebno dokumentacijo, občina je priskrbela zemljišče, v manj kot 14 dneh je bilo takrat izdano gradbeno dovoljenje. Dela so potekala hitro, do božiča je bila hiša pod streho, čez zimo so se dela nadaljevala in aprila leta 1991, to se pravi šest mesecev po poplavah se je družina vselila. Ta zgodba iz Ljubnega bi morala biti v zgled, kako se stvari urejale takrat, pred dobrimi tremi desetletji. Kot pa vemo iz ujme leta 2023, v pol leta ni bilo izdano niti dovoljenje za rušenje že porušene hiše. Tako pa v tem času zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev uvaja fazno dodeljevanje parcel z žrebom, tak primer je v občini Braslovče. V praksi to pomeni, da bo 98 razlaščenih v prvi fazi tekmovalo za 24 parcel. Drugi krog bo sledil šele, ko bodo vse pogodbe prve faze sklenjene. V drugi fazi je na voljo 15 parcel, zanje bo kandidiralo preostalih 83 razlaščencev, v tretji fazi 29 parcel, zanje bo kandidiralo 54 razlaščencev, nato sledi še četrta faza. Čeprav je bilo že oktobra 2023 znano, takrat je predsednik Vlade doktor Robert Golob svojo najožjo ekipo obiskal, je bil na tem zemljišču in se je že vedelo, kje se bodo gradile nadomestitvene gradnje, žal dokumentacija in vse potrebno še ni, še ni urejeno. To kaže na popolnoma napačen pristop vlade. Namesto da bi takrat naredili neko triažo in določili prednostno listo. Kot vemo, je bilo porušenih v Sloveniji približno 40 domov, kar ne bi smelo biti problem, zagotoviti zemljišča. Ker tudi v ostalih občinah, katere so bile prizadete, so župani, kot pravijo, že v nekaj dneh po poplavah vedeli, katera zemljišča bodo namenjena in tudi primerna za nadomestitveno gradnjo. Žal postopki niso bili izpeljani v času, kot bi bilo potrebno. Težave imajo tudi nekatere občine, katere niso porabile sredstev predplačil, takšnih je 15 in bodo morale vrniti okoli 16 milijonov evrov. Razlogi za neporabo sredstev v 12 mesecih so različni. Dejstvo pa je, da je takrat primanjkovalo projektantov in tudi izvajalcev. Občine niso bile pravočasno, tudi niso dobile pravočasno rešene pozitivne recenzije tehnične pisarne. V vsem tem času smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali rešitve in opozarjali na napake in nepravilnosti. Vloženih je bilo veliko amandmajev na posamezne zakone in vložili smo kar nekaj novel zakonov, katere bi bile v pomoč prizadetim v avgustovski ujmi leta 2023. Zato tudi tokrat v tem predlogu za sklic izredne seje Državnega zbora predlagamo štiri priporočila. Dovolite, da jih predstavim.

Prvo priporočilo je, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 pripravi in sprejme državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta 2023. Kot vemo, je obnova po poplavah iz avgusta 2023 pokazala kot razpršena, neenotna, pogosto neusklajena med različnimi ravnmi oblasti. Posamezni projekti so se začeli, druge še čakajo in odločitve, a celovitega pristopa ni. Prav zato je državni prostorski načrt ključen instrument, ki bi omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje posegov v prostor na najbolj prizadetih območjih. S tem bi se zagotovila dolgoročna zaščita stanovanjskih naselij, industrijskih con in ključne infrastrukture, hkrati bi se zmanjšala ranljivost ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah. Brez državnega prostorskega načrta se ukrepi izvajajo parcialno, kar povečuje tveganje, da bodo sredstva porabljena neučinkovito, posledice pa se bodo v naslednjih naravnih nesrečah ponovile. Priprava državnega prostorskega načrta v roku treh mesecev bi pomenila odločilen korak k sistemski obnovi in preprečila nadaljnje zamude. Strokovnjaki so že konec 90 let opozarjali, da poplave iz leta 1990 niso bile nič posebnega ali je enkraten pojav, ampak nekaj, kar se lahko zgodi zelo hitro. Težava pa je, da v času, ko poplav ni, ljudi in tudi odgovornih, to skoraj ne zanima. Vodarji ves čas opozarjajo, so opozarjali na nevarnosti in pripravljali predloge ukrepov, vendar so ti pogosto ostali le zapisi na papirju. Eden od takih primerov je tudi državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, ki je bil pripravljen, a nato ustavljen. Že od leta 1990 je bilo jasno, da bi bilo treba za zaščito naselij urediti sistem razbremenjevanja voda. To pomeni, usmerjeno razlivanje po poplavnih območjih in zadrževanje vode v zadrževalnikih. To je osnovni pogoj, da ljudem zagotovimo varnost. Rešitve so bile znane: tam, kjer ni pozidave, bi bilo treba omogočiti, da se poplavna voda zadrži in tako razbremeni naselja. Toda 4. avgusta 2023 je narava pokazala svojo moč, voda sama poiskala pot in se razlila po območjih, ki bi morala služiti kot naravna razlil na polja. Posledice so bile tragične, prizadetih je bilo več kot sto objektov. Če bi bil prostorski načrt sprejet in izveden, kot je bilo načrtovano, bi bila ta katastrofa lahko preprečena. Saj ne bi bilo poplav, saj ne bi bil poplavljen niti en stanovanjski objekt. To sem citiral enega znanega slovenskega hidrologa. Iz česar pa tudi sledi, da so določeni ukrepi in dokumenti obstajali, katere bi bilo potrebno mogoče samo dopolniti in tako bi se lahko tudi v teh dobrih dveh letih tudi zadeva na tem področju premaknila naprej.

Drugo priporočilo: pozivamo Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestitvenih gradenj tako za gospodinjstva, ki ostajajo na območju, kot tudi za tista, ki bodo morali zaradi varnostnih razlogov trajno zapustiti poplavna območja. Na številnih poplavnih območjih je veliko objektov, ki jih zaradi varnostnih razlogov ni mogoče obnoviti, ali se obnova in povratek njih nesmiselni. Prebivalci živijo v negotovosti, ne vedo, ali bodo njihove hiše obnovljene ali bodo morali sprejeti nadomestitveno gradnjo. Vedo pa, da se jih s protipoplavnimi ukrepi ne da zaščititi. Takšna negotovost traja že več kot dve leti in povzroča hude socialne, psihološke in tudi ekonomske posledice. Za prizadete prebivalce je nujno, da imajo jasno informacijo o tem, ali se bodo njihovi domovi obnavljali ali bodo upravičeni do nadomestitvene gradnje. Določitev točnega števila nadomestitvenih gradenj v treh mesecih bi prebivalcem omogočila načrtovanje življenjske, načrtovanja življenja in preprečila nadaljnjo socialno in psihološko stisko zaradi negotovosti. Takšna odločitev bi državi omogočila tudi učinkovitejše načrtovanje financiranja in izvajanja gradbenih projektov. Tukaj bi izpostavil eno družino iz Zgornje Savinjske doline, to je šestčlanska družina Irmančnik. To je tipičen primer, kaj se ne bi smelo zgoditi nikomur. Takšnih primerov je še kar nekaj, ampak jaz bi izpostavil sledečega. Ta družina je bila prvotno, je bila prvotno na seznamu za nadomestitveno gradnjo. In tako po osmih mesecih dobijo sklep leta 2024 v avgustu, da je pač njihova hiša odstranjena s tega seznama. Lahko si mislimo, kakšne stiske so takrat doživljali, ko so dobili to obvestilo, da so odstranjeni iz tega seznama. Kajti v tistem času po poplavah so si že iskali parcelo, kjer bi lahko gradili oziroma so iskali hišo, katera, če bi lahko kaj kupili. V glavnem, oni so se že v mislih nekako izselili iz tega objekta, ko pa so dobili to odločitev, da pač so seznanjeni, da so odstranjeni iz tega seznama, da so upravičeni samo za povračilo te ocenjene škode v sistemu Ajda, se jim je svet postavil na glavo. To smo lahko spremljali tudi v medijih. Tako da jaz sem prepričan, da ta primer dobro poznamo. Kot pravijo, so imeli v svojem objektu v višini 3,5 metra vode, to se pravi kletne prostore in etažo, v kateri so stanovali, je bila popolnoma poplavljena in uničena. In kot pravijo, so do leta 2023 bili poplavljeni že najmanj petkrat. Kot sem rekel, to ni osamljen primer. Mislim, da je to en tak primer, ko bi terjal posebno pozornost in bi bilo potrebno pač stvari urediti. Tako kot so se urejale drugje.

Tretji, tretje priporočilo je, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj tudi tistim, ki na dan 31. 7. 2023 niso imeli urejenega uporabnega dovoljenja, da se prepreči dolgotrajna negotovost prebivalcev. Podobno dolgotrajna negotovost vlada tudi na področju odškodnin pri prizadetih prebivalcih, ki že dve leti po poplavah soočajo z administrativnimi zapleti in nerešenimi odškodninskimi primeri. Postopki pa trajajo nerazumno dolgo in ni odziva na dopise. Razrešitev vseh teh pripomb in nerešenih postopkov v roku treh mesecev bi pomenila, bi pomenila jasna pravila igre, večjo pravno varnost in konkretno pomoč ljudem, ki so v stiski. Obenem bi tak ukrep pomenil pomembno sporočilo solidarnosti, da država ob nesrečah stoji ob strani prebivalcev in jim pomaga, da jih obremenjuje z dolgotrajnimi postopki. Nekateri se niso strinjali z ocenami škode zaradi različnih razlogov, različni podatki povračilu objektu v naravi ali v sistemu Gursa. Ali pa zaradi napak pri vnosu v sistem Ajda. In tak primer je tudi nerealiziranega sklepa naše 51. nujne seje odbora, matičnega odbora. Takrat v mesecu, v mesecu aprilu. Mi smo takrat na to temo predlagali novelo zakona, kjer smo predlagali dva sklepa, ta dva sklepa sta bila potem po razpravi tudi soglasno z vsemi člani tega odbora sprejeta. Glasita se pa takole: prvi sklep: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v nadaljnjem dalje: odbor predlaga Vladi, da v program odprave posledic škode zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023 vključi tudi naslednje fizične osebe, lastnike stanovanjskih nepremičnin, ki so bile v gradnji in na dan nesreče še niso imeli hišne številke, zaradi česar ni bilo mogoče v stanovanjskih nepremičninah prijaviti stalnega prebivališča. Pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje. Oškodovanec oziroma člani njegove družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine. In omogočiti morebitno okoriščanje. Potem, ki so bile naseljene in na dan nesreče v njih ni bilo stalno prijavljenih oseb, vendar je bilo stanovanje dejansko uporabljeno za bivanje. ob pogoju, da je predhodno izveden postopek preverjanja resničnosti stalnega bivanja, ki ga izvede upravna enota skladno z določili zakona o prijavi prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje. Oškodovanec oziroma člani njegove družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno koriščenje.

In drugi sklep: odbor predlaga Vladi, da preuči možnost sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč z namenom izboljšati sposobnost države pri obvladovanju zmanjšanja škod, ki jih povzročajo naravne nesreče, ter zagotovitve prožnejši oblik financiranja različnim oškodovancem.

Zdaj, ta sklep je bil sprejet, kot sem rekel, 10. 4. 2024, danes je že september 2025, žal ta sklep še do zdaj ni realiziran. Ljudje, kateri so imeli škodo, so si pač tako ali drugače denar sposodili, da so si pač uredili stanovanje, tako da, mislim, da tu odzivnost res pove vse.

Potem še četrti sklep. Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in pravno ureditev postopkov v zvezi z dokazovanjem porabe predplačil, izplačanih v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Poleg tega je praksa pokazala tudi, da sedanji sistem dokazovanja porabe predplačil ni jasno urejen niti v zakonu niti v podzakonskih aktih. Izplačevanje predplačil po tem zakonu je bil nujen in dobrodošel ukrep, ki je ljudem omogočil hitro pridobitev sredstev za prvo sanacijo, v praksi pa so se pojavile velike težave pri dokazovanju porabe teh sredstev. Upravičenci so primorani priložiti dokazila, ki jih zakoni in podzakonski akti ne predvidevajo, kar povzroča pravno negotovost, administrativno breme in strah pred vračilom sredstev, četudi so bila ta dejansko porabljena za obnovo. Posebej problematično je pri tistih, ki so pri obnovi uporabili lastno delo, pomoč sorodnikov ali lastne materiale, saj v takih primerih ni mogoče pridobiti računov, čeprav so sredstva dejansko namenili obnovi, tvegajo vračilo, ker nimajo ustreznih dokazil. Takšno stanje je nevzdržno, saj prizadete kaznuje, namesto da bi jih podpiralo. Zato je nujno, da Vlada Republike Slovenije čim prej pripravi jasna in enotna pravila, ki bodo priznala tudi alternativne oblike dokazovanja, kot so fotografije izvedenih del pisne izjave o opravljenem delu dokazila o nakupu materiala, ter tako zaščitila upravičence pred neupravičenimi vračili. To bi zmanjšalo administrativno breme, prineslo pravno varnost in predvsem povrnilo zaupanje ljudi v državo.

Tako, to so ta štiri priporočila, jaz sem prepričan, da so ta priporočila življenjska, da prinašajo nekaj dobrega med ljudi, da je rešitev, in da, če jih sprejmemo, da bomo s tem pomagali tako tem, ki so bili poplavljeni v poplavah leta 2023. Ker pa tudi, bog ne daj ali pa če se kaj zgodi v bližnji prihodnosti, tudi z izkušnjami kaj je potrebno storiti in kakšnih napak ne smemo narediti. Toliko za enkrat, pa hvala lepa.