Dober dan želim vsem skupaj!

Saj mi smo že o tem zakonu kar veliko povedali, veliko razpravljali, urejali, amandmirali, ugotovili vse živo, do katere stopnje lahko gremo, do katere ne moremo, kje presegamo ustavne pravice in tako dalje. Tako da, vode je kar veliko preteklo, lahko že kar v letih, skorajda že rečem, koliko smo se s tem zakonom ukvarjali. In kolega je uporabil eno tako lepo besedo pred menoj in sicer, da kaj se absurdno sliši, ne, meni se pa absurdno sliši to, da hodniki, se pravi stanovanjskih stavb, postajajo hotelske avle, recimo, to se meni zdi zelo absurdno, se pravi, da govorimo o nekaterih objektih, ki niso temu bili namenjeni, to je ta absurd, ki ga jaz vidim. Pa absurd je tudi to, seveda, ne, da se česarkoli bojim, ampak seveda, to so ljudje, ki jih jaz ne vidim potem vsak dan. Se pravi, imam občutek, kot da živiš lahko na železniški postaji, kjer se ljudje tako hitro menjajo mimo tvojih vhodnih vrat.

Dajmo vzeti veljavni zakon, ki je bil, kot neko sivo cono, tega, kje se je sobodajalstvo, po domače rečeno, razpaslo in razpaslo se je v tistem trenutku, ko smo dejavnost prepustili tudi, se pravi pravnim osebam značaja espe ali pa d. o. o. Takrat so se pa začele vršiti vse možne malverzacije. In zakaj je bil ta zakon potreben? Zato, ker se z njim gleda na dolgi rok seveda, ker se gleda na dolgi rok, na način, da se ustavijo sporne prakse. In da se ustavijo sporne prakse tam, ko moramo reči, da je dom, dom in ne hotel. In zato se mi zdi pomembno, da smo se tega zakona lotili in ga tudi potrdili. Čeprav seveda je Državni svet to malo drugače videl, ampak seveda slišim iz ust Državnega sveta točno take argumente, ki so prihajali k nam iz vseh zainteresiranih skupin, razumem, popolnoma legitimno, nekdo je prisluhnil. Ampak jaz mislim, da se pa politika kot taka mora vesti odgovorno in da moramo enostavno povedati, kateri objekti so čemu namenjeni. In mogoče je Državni svet tudi opozoril na nekatere pomanjkljivosti in se strinjam z njimi, ko govorimo o gradbenih zakonih in tako dalje, bi pa mogoče v tej sapi še tudi povedal to, da pred nami je še neka pot. In sicer, če lahko govorim o postopkih za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se pravi, urejali bomo ZUP, ki bo olajšal nekatere stvari, se pravi vse postopke, pa tudi omenil bi rad Gradbeni zakon, ki je v pripravi, ki bo tudi omogočal legalizacijo nekaterih objektov zgrajene pred določenim letom. Zakaj se mi zdi to pomembno, da tukaj izpostavim še enkrat. Iz tega razloga, da bomo vedeli, kateri objekt čemu služi. To, žal, kar se pa je dogajalo po večjih mestih, je pa moralo nekje priti do neke skrajne točke nekoč, da smo mogli, se pravi kot zakonodajalci, ukrepati. In mi nismo na strani tistih, ki bi hoteli tlačiti ali pa zavirati nekomu v narekovaju biznis, a ne, samo moramo pa točno vedeti, kje se nekatere stvari končajo in kje se konča in kjer dejansko je tvoj dom in samo tvoj dom. Seveda je zakon nastajal v duhu tega, da bi se spodbudilo prebivalstvo, da bi oddajali svoje nepremičnine v dolgoročni namen, a ne. In če se spet nazaj vrnem na tisto absurdnost na začetku, o kateri sem govoril., mislim, da bodo tudi ljudem, ki živijo po blokih, lažje sprejeli nekoga in videvali eno leto, dve leti isto osebo kakor pa vsak dan drugo osebo.

Pa bom s tem tudi zaključil, hvala.