Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni. Kot je bilo že rečeno, Državni svet je zahteval, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o gostinstvu sprejel na 18. izredni seji, 22. julija letos. Predhodno se je opredelil tudi do osnovne različice predloga zakona, ki ga je zaradi številnih pripomb zainteresirane javnosti zavrnil oziroma ga ni podprl. Navkljub večjemu številu spremenjenih sprejetih amandmajev na seji vašega odbora še vedno ostajajo aktualne določene dileme in s sporna vprašanja izpostavljena s strani zainteresirane javnosti. Med drugim še vedno velja, da se zakon v pretirani meri osredotoča na vprašanje sobodajalstva, četudi slednje predstavlja zgolj ozek segment panoge gostinstva. Predlagatelj je sicer slednje utemeljeval s ciljem reševanja problematike dostopnosti stanovanj za prebivanje torej za dolgoročni najem, a Državni svet meni, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva, ampak predvsem z izgradnjo novih stanovanj. Žal pa je aktivnost na področju stanovanjske izgradnje v zadnjih šestih mesecih padla kar za 12 procentov, namesto, da bi bila v porastu. Zakon, ki v zvezi s kratkoročnim najemom predvideva stroge omejitve, bo večini subjektov, ki se ukvarja s sobodajalstvom enostavno onemogočil svoje delo. S tem se po oceni Državnega sveta ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč omejuje svobodno gospodarsko pobudo, spodbuja sivo ekonomijo ter povzroča gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam. Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po oceni državnega sveta sprejeti drugačne ukrepe. V prvi vrsti bi bilo treba poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Veliko bi se k večjemu oddajanju lahko naredilo že s tem, če bi omogočili višjo stopnjo zaščite najemodajalcev, saj so v podrejenem položaju najemodajalcev, saj so v podrejenem položaju v primerjavi z najemojemalci. Zagotoviti bi bilo treba tudi hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj in izgradnjo študentskih domov. Na ta način bi se sprostile kapacitete, ki jih sedaj zasedajo študentje. Dejstvo je, da večji del trenutnih anomalij zagotovo ne bodo odpravile spremembe zakonodaje in večje administrativne ovire, ravno nasprotno. Z omejevanjem podjetniške pobude se bo zaviral tudi razvoj turizma. Ocenjujemo, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav povezanih z oddajo nepremičnin v mestih. V mestih pa obstajajo oziroma so na voljo hoteli, ki jih na podeželju ni. Situacije v mestih se ne da enačiti s tistimi na podeželju, kjer posamezni sobodajalci na primer izvajajo družinski butični turizem na svojih kmetijah in s tem izvajajo kratkoročno oddajanje namestitev, ki jim je glavni vir preživetja. Nezanemarljivi so tudi, nezanemarljivi so tudi podatki iz naslova turistične takse, ki predstavlja pomemben vir za občinske proračune. Obenem pa gre za strogo namenska sredstva, ki se jih porabi za promocijo in spodbujanje turizma. Še nedavno se je preko regionalne destinacijske organizacije spodbujalo ljudi, ki so imeli proste kapacitete, da se pričnejo ukvarjati s sobodajalstvom. To je zaradi pomanjkanja prenočišč zelo koristilo turističnemu razvoju nekaterih občin, sedaj pa se jih s tem zakonom omejuje. Občuten upad turistične aktivnosti se v skladu s sprejetimi rešitvami predvideva predvsem v občinah, ki imajo celoletni turizem. To pomeni, kjer so kapacitete zapolnjene 356 dni na leto, tak primer je na primer Postojna. Poleg tega v turističnih občinah, kot je občina Piran, kjer nimajo industrije in drugih gospodarskih panog, ki bi generirale delovna mesta, temveč ljudje živijo zgolj od turizma, zato je omejevanje turizma v kakršni koli obliki v teh krajih nesprejemljivo. Kot možne posledice sprejetega zakona prepoznavamo tudi večji monopol hotelov, dvig cen nastanitev in zmanjšanje števila turistov. Sprejete rešitve po naši oceni prav tako ne bodo sprostile nepremičninskega trga niti ne bodo spodbudile nižanja cen.

Državni svet opozarja tudi na 9. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o tem, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, zato ocenjujemo, da bi bilo bolj primerno, če bi se iniciativa za urejanje stanovanjske problematike prepustila občinam, slednje so si namreč v Sloveniji zelo različne in bodo posledično iskale sebi prilagojene rešitve. Tudi pri urejanju področja sobodajalstva bi bilo treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi generirajo določene prihodke.

Spoštovani, žalosti me, da je predlagatelj zakona, ki omejuje turistično gospodarsko dejavnost prav Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo, ki bi moralo skrbeti za razvoj in širitev turizma. Hkrati pa bi moralo to isto biti v interesu celotne vlade, saj bi se morali iz podatkov rasti BDP za prvo polletje letošnjega leta naučiti, da je bil prav turizem v drugem kvartalu letošnjega leta ena tistih dejavnosti, ki nas je obdržala nad recesijo. Državni svet na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov ocenjuje, da bi Državni zbor moral ponovno razmisliti o ustreznosti sprejetega zakona o gostinstvu in ga ob ponovnem odločanju zavrniti. Hvala.