Ja, hvala predsednica za besedo, lep pozdrav prisotnim. Torej, glede tega, spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji, gre za nekatere spremembe, ki se pač tičejo organizirano delo in organiziranosti dela v policiji kot pomembnega državnega organa, ki zagotavlja javni red in mir.
Zdaj, kot je bilo že s strani državne sekretarke pojasnjeno, torej so spremembe pač potrebne zaradi takšnih in drugačnih sprememb v praksi, vendar so nekatere spremembe pa take, na katere je pa opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki so pa dejansko v nasprotju z Ustavo. In ena izmed teh je pravzaprav to, kar je bila dilema, kar sedemurna debata, tudi v ponedeljek je helikopterska nujna medicinska pomoč. Nič ni narobe, če policisti izvajajo nujno medicinsko pomoč tako kot sedaj. kot državna aktivnost s svojimi večnamenskimi helikopterji, ampak ko pa imaš v uporabo in kupuješ namenski helikopter, torej pravo za namene HNMP, pa policija več v svoji kot svoj zrakoplov tega ne more opravljati in na to smo tudi opozarjali. To je zdaj tako, kot da bi zdaj policija kupovala rešilna vozila za nujno medicinsko pomoč, zraven oznake policija dala še nujna medicinska pomoč in opravljala prevoze nujne medicinske pomoči z reševalnimi vozili. In to je protiustavna ureditev, tako kot je Zakonodajno-pravna služba tudi jasno pojasnila, kajti to je pristojnost Ministrstva za zdravje. Gre za zdravstveno oskrbo pacienta, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. In tu bi se morali držati ureditev, ki jih imajo druge evropske države, na primer Madžarska in Grčija, kjer helikopter kupi in dejansko Ministrstvo za zdravje, policija pa samo izvaja prevoze. In tako bi moralo biti tudi v Sloveniji, torej Ministrstvo za zdravje bi moralo kupiti helikopter, podpisati pogodbo z Ministrstvom za notranje zadeve, kjer pa bi policijski piloti samo izvajali polete in vzdrževali ta helikopter. In zaradi tega je prišlo tudi do teh sporov med zdravstveno stroko in policijo, kjer je potem policija določila tudi specifike, kakšen mora biti helikopter za izvajanje nujne medicinske pomoči. In to ni prav, ni prav. To je tako, da bi, ne vem, reševalna vozila uporabljali za prevoze, ne vem, namesto omarice na policiji. In to protiustavno ureditev je potrebno odpraviti in zato tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v svojih amandmajih predlagamo črtanje tega spornega 3. člena oziroma 3. člena, da se to sporno in tudi protiustavno določilo, kot je Zakonodajno-pravna služba tudi pojasnila, dejansko odpravi. Kajti Zakonodajno-pravna služba je zapisala v svojem mnenju, da je za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov na območju Republike Slovenije organizirana služba nujne medicinske pomoči, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi kot zunajbolnišnično dejavnost v organizaciji oblike satelitskih urgentnih centrov, dežurnih mest in mobilnih enot na terenu in kot bolnišnično dejavnost v sklopu urgentnega centra. In da dejansko pogoje določi minister za zdravje in ne minister za notranje zadeve. Policija je organ, ki zagotavlja javni red in mir, ne pa da izvaja reševalne prevoze, pa lepo vas prosim, pa to je banana republika. V drugih evropskih državah policija s svojimi helikopterji samo pomaga pri opravljanju nujnih medicinskih prevozov, ko služba nujne medicinske pomoči ne more iz takšnih in drugačnih razlogov opraviti poleta. Tako kot na Hrvaškem, če HNMP ne more s svojim helikopterji pomagati, pristopiti tudi vojska in tako dalje. In tudi v Avstriji, tudi v Nemčiji imajo, kjer policija zraven reševalnih služb, ki so že v sklopu zdravstva, samo pomaga pri opravljanju določenih dejavnosti, predvsem pri reševalnih prevozih, torej reševanju in če je res nujna potreba, še pri HNMP s svojimi večnamenskimi helikopterji. Ne more pa policija kupovati rešilno vozilo, zračnovosilno vozilo določa specifikacije in opravljati prevoze, kjer bomo imeli policijski helikopter z oznako policije in zraven HNMP. Torej, zdaj bomo šli rešilna vozila, pa prebarvali malo rumeno, malo modro, pa nadaljnja vrata policija, pa na veliko še HNMP, potem dajmo še gasilska vozila, ne, pa bomo dali malo rdeče, malo modro, pa policija, pa zraven gasilci. Točno tako delate, točno to delate. In dejansko je torej Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da to predstavlja neskladje s pravno sistemskega vidika in načela pravne države po 2. členu Ustave, to je ugotovila Zakonodajno-pravna služba, ja, da je to v neskladju z načelom pravne države in to je po 2. členu Ustave.
Potem preimenovanje načelnika nazaj na komandirja. Komandirja smo imeli v nekem drugem sistemu, ko so imeli še milico, ampak mi se tako ali tako pod to vlado vračamo nazaj v sistem, ki je bil nekoč v drugi državi. Komandirja smo imeli v času milice, ne pa policije. In zdaj biti komandir, že beseda komandirati ali pa načelnik kot neko načelo, jaz mislim, da načelnik lahko to ostane, tako kot je. Preimenovati nazaj v komandirje pomeni, da se to vračamo spet v čas bivše države, nekega bivšega režima, kar pa je dejansko že po tem, ko ugotavlja tudi, kar je bilo tudi po kazenski ovadbi policije, kar ugotavlja KPK in tako naprej. Prav zaradi političnega vpliva predsednika Vlade, ki pa hoče imeti organ policije takšen kot je bil nekoč v bivši državi pod politično kontrolo, kot organ, ki bo deloval za določeno politično oblast in proti ljudem in tako dalje. Tudi tu predlagamo z amandmajem, da se tudi to določilo črta.
Zdaj, kar se tiče strokovnega preverjanja znanja, mogoče to pozdravljam, prav je, da se policiste glede tega preverja, kajti spreminja se zakonodaja, velikokrat, spreminjajo se takšne in drugačne specifike in prav je, da se tako kot, ne vem, tudi v drugih poklicih policista na nek način preveri, se ga mogoče usposobi na nek način, da je lahko njegovo delo še bolj strokovno in še boljše. Vendar, iz teh podatkov, ki pa so bili, da se je pa število pritožb v zadnjih letih znatno povečalo in da tudi je dejansko, da je tudi rast utemeljenih pritožb znatno povečana. Zdaj, mogoče bi lahko rekel, da res so določeni policisti, ki včasih oblečejo svojo uniformo, izgubijo zdrav razum, tako kot je kaznovanje gospe, ki je igrala klavir v Mariboru, čeprav je zdaj zadnjič znani pravnik gospod Šepec jasno povedal, da je policija kršila določilo, ker ni upoštevala sodne prakse. In to bi trebalo policiste na terenu torej obvestiti o tem, da pa obstaja sodna praksa, ker v primeru, če nekdo igra v dnevnem času v svojem stanovanju klavir, to ni kaznivo dejanje, za katero se kaznuje. / oglašanje iz dvorane/ Ja, glejte, pa potem prekršek, ampak pravnik, poznani profesor na Pravni fakulteti v Mariboru je povedal, na 24 ur zvečer, da je sodna praksa pokazala oziroma je taka, da lahko nekdo igra klavir in za to ni kaznovan. Kajti danes, ko, zdaj, če to pove znani pravnik, potem mislim, da temu ne verjamemo, ampak da policist kaznuje osebo s 100 evri, ki igra klavir, je pa podlo dejanje. In takega policista bo treba malo podučiti in vprašati po zdravju, resnično vprašati po zdravju. To je tako kot tisti redar, ki je kaznoval babico, ker je pač / nerazumljivo/ otrok lulal tam v Kočevju.
In tudi policisti, kar se pa pritožb in / nerazumljivo/ tožb tiče, je pa tudi specifika taka, da se je pa spremenilo to, kar lahko policist počne in kar ne, kajti danes so policisti pod velikim pritiskom, s strani vodstva, ker to izvaja pač politika na njih, ne, kar lahko in kar ne. In danes smo lahko tudi priča prizorom, kjer Romi in tako naprej pretepajo policista in tako dalje, policist pa nič ne sme, če pa kaj ukrene, je pa potem pritožbeni organ in je policist za to kaznovan. In zato je tudi eden izmed temeljnih razlogov, zakaj danes imamo 800 policistov manj in bo še vedno manj, ker odhajajo iz policije, kajti pod takim, pod takim režimom nočejo več delati v policiji. Kajti, ko bo policista strah ali bo lahko izvedel nek prisilni ukrep ali bo lahko nekoga kaznoval in tako dalje, potem je dejansko, ta poklic ni več priljubljen in seveda policisti zapuščajo svoja(?) delovna mesta in gredo nekam drugam, kajti dejstvo je, da vsaj tako tudi Sindikat policisti opozarja, da se izvajajo drastični pritiski na komandirje oziroma načelnika, vodje, tudi policijskih enot, da morajo potem vplivati na delo policije, da se potem statistika še vedno zelo dobra, čeprav vemo, da manko policije več ne zagotavlja takšne, zagotavljanja varnosti, prometne varnosti in tako dalje. To opozarja policijski sindikat oziroma Sindikat policistov Slovenije v svojih dopisih, ki ste ga dobili tudi na ministrstvih. Jasno povedo, da so vodje PU in posameznih enot, predvsem prometne policije, tudi izvajajo pritiske, da morajo zagotavljati statistiko v vsej meri, kot je bila prejšnja leta ali pa več, kar je pa težava, kajti policisti so premeščeni na druga območja, prometni policisti namesto, da bi na avtocesti, so premeščeni v bolj v jugo, jugovzhodni del Slovenije in tako dalje. In tudi manko policistov pomeni tudi manjša varnost in zagotavljanje varnosti, kajti, to je dejansko podatek ali pač manko policistov, da jih je bilo prej preveč ali pa dejansko je to, da pa je zagotavljanje varnosti ogroženo oziroma manjše, ker če 800 policistov manjka, potem nekaj ni v redu.
Zato je tudi to določilo glede tega usposabljanja sicer po eni strani v redu, vendar tudi tu ZPS poudarja o tem, da bi bilo potrebno popravki. Sicer zdaj smo dobili amandma k temu 33. členu, kjer se to nekako, določena opozorila ZPS odpravljajo, določena pa vseeno ne, kajti, saj tu je v zagovor pojasnilo navedeno, da pa so ta preverjanja potrebna, in res so potrebna. Vendar zdaj ne vem, kakšna je rešitev, če nekdo tega preverjanja ne odpravi zdaj, oziroma ne opravi, ali se bo potem dejansko ga odpustilo ali ima potem možnost kdaj kasneje spet priti nazaj in tako dalje.
Zdaj, kar se tiče ostalih določil, mogoče torej štipendija pa to je v redu, seveda pa je tudi potrebno spremeniti mogoče neke določbe v smislu, da bo policija bolj učinkovita, še boljša, kar pa sicer tu nekih rešitev ni. Tako da mi smo dali določene amandmaje, torej smo sledili tudi temu, da se črta sporni 20. člen, kar je tudi Zakonodajno-pravna služba predlagala, da se ta člen črta, predvsem glede dopolnitve z razlogom za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pravnomočne kazenske sodbe, v kolikor je bil pač policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki se pač preganja po uradni dolžnosti, ker je to pač, dejansko se izpostavlja torej vprašanje odnosa do nove določbe veljavnega Zakona o javnih uslužbencih in potem tudi načela enakosti pred zakonom v skladu s 14. členom Ustave Republike Slovenije. Torej mi smo torej prav na podlagi teh predlogov Zakonodajno-pravne službe, so amandmaji, sledijo tem predlogom in ugotovitvam mnenja Zakonodajno-pravne službe. In dejansko se mi zdi določene rešitve to, da preimenujemo načelnike nazaj v komandirje, da policija izvaja HNMP in tako naprej, neustrezne. In zato tega zakona tudi v primeru, če naši amandmaji ne bodo podprti, tudi ne bomo podprli.