Andrej Pogačnik Inženirska zbornica Slovenije.

Torej Inženirska zbornica Slovenije po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti nosilec več javnih pooblastil na področju graditve objektov, predstavnik inženirske stroke kot take in tudi posvetovalni organ državnim organom. kljub tej zakonski vlogi kot posvetovalnega organa, ki jo imamo, v pripravo novele tega Gradbenega zakona nismo bili vključeni. Takšna praksa, da se ministrstvo s stroko v fazi priprave sprememb in dopolnitev predpisov ne posvetuje, sicer ni nova, ne posvetuje z nami, sicer ni nova, ampak je pa diametralno drugačna kot v večini držav EU. V javni razpravi smo podali mnoge pripombe na besedilo novele, ki niso bile upoštevane, čeprav trdno verjamemo, da bi lahko bilo področje graditve, upoštevaje te pripombe, precej bolje urejeno.

Torej glede na to, da v javni razpravi nismo bili uslišani, smo izpostavili dva za družbo z vidika zagotavljanja varnosti objektov največja problema in zanju predlagati amandmaje. Prvi je problem nekritične legalizacije nelegalnih objektov, drugi pa dopuščanje, da se objekte, poškodovane v naravnih in drugih nesrečah, lahko vzpostavi v prvotno stanje in na podlagi obstoječega projekta za izvedbo, četudi je bil za nesrečo kriva rešitev iz projekta za izvedbo ali pa je bil objekt zgrajen po zastarelih predpisih. Razmišljanje, da se investitorju dopusti gradnja po takšnem projektu za izvedbo, je napačna in lahko vodi v novo nesrečo. V prejšnjem tednu smo se odzvali na vabilo ministra. Gospoda Jožeta Novaka, ki nas je povabil na eno posvetovanje glede teh naših zahtev oziroma predlogov ministrstva, nam pravzaprav o dodatnih popravkih zakona v zvezi z vzpostavitvijo varnega stanja v nesrečah poškodovanih objektov ni uspelo prepričati. Glede načina legalizacije nelegalnih in neskladnih objektov pa izpostavljamo, da v bistvu nasprotujemo rešitvi predlagani v predlogu novele. Po predlogu naj bi se objektom z odločbo o legalizaciji pravzaprav nekritično podeljevala gradbena in uporabna dovoljenja, ne da bi bile preverjene bistvene zahteve, torej ugotovljeno ali so objekti varni in zanesljivi za uporabo, kar je namen uporabnega dovoljenja. V kolikor namen legalizacije ni zagotovitev varnosti in zanesljivosti objektov, pa potem predlagamo, da se to jasno vidi oziroma izhaja bodisi iz zakona oziroma odločbe o legalizaciji. Ministrstvo se je v bistvu na tem sestanku iz več razlogov, nam je bilo povedano torej, da je bilo, da se je ministrstvo iz več razlogov odločilo, da bo v celoti spremenilo 150. člen in tudi 145. člen, po katerem se te legalizacije izvajajo, s tem da bo v zakonu jasno navedeno, da v primeru legalizacije objektov bistvene zahteve niso izpolnjene. Sprememba 150. člena, tako kot smo ga pravzaprav videli še predvčerajšnjim v predlogu teh amandmajev, ki jih danes gledamo, je ne vidimo, torej bi radi tudi neke vrste pojasnilo. Se pravi to, da je v zakonu jasno navedeno, da je legalizacija objektov, da z legalizacijo objektov bistvene zahteve niso izpolnjene, sicer ni popolnoma tisto, kar bi si pravzaprav stroka želela, ampak bi, ampak bi bilo za razliko od dosedanje zakonodaje vsaj jasno napisano, da ljudje, ki bodo take objekte kupovali oziroma v njih živeli, ne bodo zavedeni v veri, da sta varnost in zanesljivost objekta, ki ga kupujejo, v njem bivajo ali delajo, zagotovljeni. Sploh ker mu je oznako legalnosti podelila država, ki bi morala v skladu z ustavo zagotoviti varno in zdravo okolje. Moramo se namreč zavedati, da je fond nelegalno grajenih objektov eden najnevarnejših stavbnih fondov v državi, saj pri graditvi teh objektov stroka v bistvu ni bila vključena. Posledično pa se ne dosega niti varnosti, ki je bila predpisana v času gradnje, pa že tako je bila v nekaterih obdobjih ta varnost na precej nižjih nivojih, kot je pa recimo danes predpisana, ker se pač stroka razvija z leti. Zato smatramo, da je legalizacija takih objektov zelo sporna in škodljiva za dolgoročno zagotavljanje varnosti grajenega okolja. Možnosti legalizacije se že v preteklih letih v vsaki novi gradbeni zakonodaji širijo. Opozorila stroke o neprimernosti takega početja pa se pravzaprav po pravilu so preslišana, verjetno, ker motijo neke druge interese. Zato bi radi, da se glede na pretekle slabe izkušnje in trende, bojimo se, da se bo čez nekaj let spet pogovarjali o novih možnostih legalizacije. Želeli bi si, da se ta reševanja končno lotimo resno, da se v bistvu s prenovo sistema inšpekcijskih služb oziroma ojačitvijo teh inšpekcijskih služb te stvari uredijo, ker ta trenutek pravzaprav ne vidimo obeta, da bo s temi novimi spremembami vpliv na zmanjšanje črno črnih gradenj kaj večji. Tako da tu je treba sistemsko pristopiti k temu, reči, da je okej. Do nekega datuma so stvari legalizirajo po, bi rekel, poenostavljeni poti. Od takrat naprej pa mora biti ta postopek v bistvu težji in dražji, kot če gradimo po normalnem oziroma po legalni poti, tako da to je treba enkrat za zmeraj presekati. In zdaj, v tem zakonu je zadeva postavljena tako, da je v bistvu datum, do katerega je črno, nelegalno zgrajen objekt postavljen na leto 2018, se pravi do leta 2018 mi lahko objekte legaliziramo, in sicer do leta 2030. Po našem mnenju je ta rok precej, precej pozen. Tako da jaz mislim, da bi morali te letnice postaviti bistveno bolj nazaj. Hvala.