Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, ministri in ostali vabljeni. Zdaj, celotno mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ste seveda prejeli z gradivom, zato bi jaz dal samo kratek povzetek. Bi pa seveda pred tem rad izpostavil, da oziroma bi spomnil vse prisotne, da so seveda mnenja Državnega sveta pripravljena na podlagi gradiva, ki ga imamo na voljo takrat in ga obravnavamo takrat, ne poznamo še možnih amandmajev in podobnih reči. Skratka, da nadaljujem. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, obenem pa izpostavlja določena področja, ki zahtevajo dodatno pozornost. Komisija izpostavlja odločitev Ustavnega sodišča, ki je na pobudo Državnega sveta razveljavilo 46. člen gradbenega zakona, s katerim je bilo urejeno dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Namen ustavne presoje je bil preprečiti, da bi objekti, zgrajeni na kmetijskih, gozdnih ali drugih varovanih zemljiščih, kjer gradnja nikoli ni bila dopustna, pridobil legalni status. Komisija poudarja, da morajo biti občine v postopke izdaje dovoljenj aktivno vključene, da se zagotovi varstvo javnega interesa in prepreči morebitne zlorabe. Komisija meni, da legalizacija nelegalno zgrajenih objektov mora vključevati pridobivanje projektne dokumentacije, preverjanje statične ustreznosti in varnosti ter skladnosti gradnje s prostorskimi akti in namembnostjo zemljišča. Legalizacija ne sme biti samoumevna, temveč bi morala vključevati ustrezne sankcije za tiste, ki so gradili na črno, s čimer se zagotovi pravičnost do zakonitih investitorjev in učinkovito odvrača od nelegalne gradnje. Komisija izpostavlja tudi opozorila Inženirske zbornice Slovenije, da ureditev, ki omogoča domnevo gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, lahko vodi do legalizacije objektov, zgrajenih v neskladju z zakonom in tehničnimi predpisi. Pogosto brez strokovne podpore oziroma kontrole. Komisija meni, da legalizacija teh objektov ne sme ogroziti varnosti prebivalcev in uporabnikov teh objektov. Komisija podpira ponovno uvedbo plačila komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja. Komunalni prispevek je namreč ključni vir sredstev za razvoj lokalne infrastrukture.

Komisija opozarja, da trenutni model pogosto ne pokrije vseh stroškov, ki jih povzročajo večji projekti, zato predlaga rešitev, ki zagotavlja pravočasno in kakovostno vzpostavitev razvojne infrastrukture, ne da bi se pri tem dodatno obremenjevalo občine oziroma proračune občin. Komisija opozarja, da poenostavljen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, kjer molk mnenjedajalca pomeni privolitev, povečuje tveganje za pasivnosti javnih uslužbencev in zlorabe vlagateljev. Predlaganih 50 oziroma 60 dnevni rok lahko vodi do izdaje dovoljenj brez potrebnih mnenj, kar ogroža varnost objektov in njihovih uporabnikov. Komisija zato poudarja potrebo po omogočanju dodatnega časa za pripravo mnenj ter vzpostavitvi nadzora in odgovornosti v teh postopkih. Komisija poudarja nujnost aktivnega sodelovanja z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami pri zagotavljanju dostopnosti javnih objektov, ter potrebe po natančni določitvi meril za število parkirnih mest za invalide, da se javne površine ustrezno prilagodijo realnim potrebam uporabnikov. Ob podpori predlogu zakona komisija pričakuje, da bodo pripombe in predlogi reprezentativnih združenj občin, Inženirske zbornice Slovenije ter komisije ustrezno upoštevani v nadaljnji obravnavi oziroma pri pripravi naslednje novele zakona. Hvala lepa.