Najlepša hvala ponovno za besedo, gospod predsedujoči. Seznanila bi vas s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in sicer se bo, se bodo, se bo opravila izmenjava mnenj, ki je letno in sicer gre za letno posvetovanje za ribolovne možnosti 2026 med EU in Združenim kraljestvom in pa EU in obalnimi državami. Vsebina ne zadeva slovenskega ribištva. Slovenija pa meni, da je v postopku posvetovanja nujno upoštevati stališča držav članic, ki so neposredno vključena v ta posvetovanja. Prav tako izpostavljamo pomen čimprejšnjega doseganja dogovora, saj je to ključno za pravočasen začetek nove ribolovne sezone. Potem bo predstavitev komisije in pa izmenjava mnenj glede podpore izvajanju politike v sektorju ribištva in akvakulture v letih 2028 do 2034. Svet EU bo opravil prvo razpravo o zakonodajnem predlogu za izvajanje podpore Unije politike v sektorju ribištva in akvakulture za obdobje 28 do 34. Naj uvodoma povem, da je komisija 16. julija sprejela paket predlogov uredb za prihodnji večletni finančni okvir. To vključuje podporo izvajanju med drugim skupne kmetijske politike in pa skupne ribiške politike v okviru novega nacionalnega in regionalnega partnerskega sklada.

Če se najprej osredotočim na skupno ribiško politiko. Sklad združuje sredstva za izvajanje politike v sektorju ribištva in fakulture, evropskega pakta za oceane ter pomorske politike. Fokus bo v naslednjem obdobju na spodbujanju generacijske prenove in energetskega prehoda ribištva, trajnostne akvakulture in izboljšanju predelave in trženju rib ter morskih proizvodov. Z vidika Slovenije je pomembno, da bo poseben poudarek na podpori malega priobalnega ribolova in krepitvi odpornosti obalnih skupnosti v smislu, da bo predvidena do stoodstotna intenzivnost podpore. Slovenija poudarja potrebo po stabilnem financiranju in prožnosti za trajnostni razvoj pomorstva in akvakulture, upoštevajoč nacionalne in regionalne posebnosti.

V preliminarnem odzivu bomo izpostavili nujnost spodbujanja inovacij, digitalizacije in tehnološkega napredka, ki so ključni za ohranjanje tradicije malega priobalnega ribolova ter konkurenčnosti sektorja. Slovenija bo proaktivno sodelovala v razpravah za zagotavljanje ustreznih rešitev.

Nadalje bo predstavitev komisije in pa izmenjava mnenj glede prihodnje skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju 2028 do 2034. Skupna kmetijska politika je seveda prav tako vključena v nacionalni in regionalni partnerski sklad. Predlagani zakonodajni sveženj prinaša pomembno preoblikovanje, saj ukinja dosedanjo delitev na dva stebra. Posebna pozornost bo namenjena generacijski prenovi in družinskim kmetijam tudi preko bolj ciljno usmerjenih podpor. Na področju okolja se bosta nekdanji shemi za okolje in podnebje in pa Kopop združili v enoten okvir trajnostnih praks z višjo podporo za kmete, ki se odločijo za zahtevnejše okoljske ukrepe. Novost so tudi ukrepi za boljše duševno zdravje kmetov in pomoč pri nadomeščanju v času bolezni ali porodniške odsotnosti. Predlog prinaša večjo prožnost za države članice, hitrejše krizno ukrepanje in zmanjšano administrativno breme, kar bo olajšalo dostop kmetov do sredstev in pospešilo izvajanje ukrepov. Naj omenim, da smo začeli že posvetovanje z deležniki o novi skupni kmetijski politiki, ker bo seveda prinesla pomembne spremembe tudi za slovensko kmetijstvo. 4. septembra je bil v sodelovanju z Evropsko komisijo organiziran prvi posvet, v katerem pa v kratkem pa načrtujemo tudi nadaljevanje oziroma poglobitev dialoga z deležniki tudi v obliki delavnic.

Slovenija bo v preliminarnem odzivu poudarila potrebo po uravnoteženem pristopu med konkurenčnostjo in trajnostjo, potrebo po prilagodljivosti skupne kmetijske politike nacionalnim posebnostim ter zagotavljanju podpore kmetijstvu, podeželju in območjem z naravnimi omejitvami. Pomembno je, da SKP zagotavlja ekonomsko stabilnost in predvidljivost za kmetijska gospodarstva, pri čemer morajo biti ukrepi sorazmerni, izvedljivi in prilagojeni različnim kmetijskim sistemom ter naravnim pogojem zlasti na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje.

V naslednji točki sledi predstavitev komisije in izmenjava mnenj glede mednarodnega trgovanja s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. Pričakovati je, da bo v ospredju interventni sporazum EU-Mercosur, pri katerem se začenja postopek potrjevanja, nedavni dogovor EU, ZDA, pogajanja o novem sporazumu EU z Ukrajino, ki so v teku in pa odprte zadeve s Kitajsko. Slovenija se zavzema za uravnotežen pristop, ki ohranja odprtost trgovine, a hkrati varuje interese evropskih kmetov, zlasti v občutljivih sektorjih, ob upoštevanju trajnostnih ciljev, podnebnih zavez in standardov na področju varne hrane, dobrobiti živali, sociale in okolja. Med svetom bo potekalo tudi delovno kosilo na temo poenostavitev skupne ribiške politike. Ministri bodo naslovili torej poenostavitev obstoječih pravil v sektorju ribištva in pomorstva. Posebna pozornost bo namenjena poenostavitvi zapletenih postopkov odobritve inovativnih ribolovnih orodij in pa akvakulturnih dovoljenj ter tehničnih predpisov v ribištvu, kar upočasnjuje uvajanje trajnostnih tehnologij. Slovenija podpira poenostavitve skupne ribiške politike, ker želimo trajnostno, konkurenčno in stabilno ribištvo. Hkrati pa še posebej poudarjamo, da mora biti zakonodaja prožna in upoštevati nacionalne ter regionalne posebnosti, da lahko ohranimo tradicijo malega priobalnega ribolova v Sredozemlju in Jadranu. Hvala lepa.