Hvala predsednik.

En lep dober dan vsem skupaj!

Ja, Zakon o varstvu pred utopitvami je bil v 25 letih dvakrat dopolnjen in kot smo slišali, spodbudni statistični podatki dokazujejo učinkovitost sprejetih sprememb. Prav pa je, da se skozi vse izkušnje na terenu zakon tudi prilagodi in podpiram to, da smo odprli tudi ta zakon. Kot ženska, mati in seveda državljanka čutim še toliko večjo odgovornost, da podpiramo ukrepe, ki prispevajo k večji varnosti naših otrok in v bistvu vseh, ki se radi zadržujemo v vodi.

Predlagane spremembe so po mojem mnenju premišljene in posodobljene, saj zajamejo tako kopališča kot tudi novejše oblike vodnih aktivnosti, od supanja, raftanja, soteskanja in kajakaštva. Prav tam, na rekah na divjih vodah, se žal zgodi največ nesreč. Zato je prav, da zakonodaja to področje jasno opredeli. Veseli me, da novela prinaša tudi natančnejša pravila glede usposobljenosti reševalcev iz vode in podaljšanje veljavnosti njihovih potrdil. To pomeni boljše pogoje dela za samega reševalca in pa posledično tudi večjo varnost za vse nas. Sama pa posebej pozdravljam dvig starostne meje za samostojni vstop otrok na kopališče iz sedmih na desetih, na deset let. Zakaj? Vemo, v praksi, da je otrok lahko nepredvidljiv, lahko se zgodi, da se spotakne, se udari in pade v bazen ali v reko ali kjerkoli. In je prav, da v bistvu ta otrok, sploh, če govorimo o, za kopališča, ker tam se bo to gledalo, da ima s sabo nekoga oziroma da ga nekdo pripelje, ne pa, da otroke kar dopuščamo, da gredo sami na bazen. Ker kdo je tisti odgovorni potem, ko bo ta otrok dejansko padel in se poškodoval oziroma upam, da ne tudi utopil? Me pa zanima, na kakšen način boste preverjali oziroma kdo je tisti, ki bo preverjal, koliko je ta otrok star, ko pride tja? Se pravi, no, okej, sedem letnik, se opazi, da je sedem letnik, če je pa star devet let, pa ne veš, ali je devet ali deset. Tako da v bistvu tukaj me zanima, kdo je tisti, ki bo to lahko vprašal, ker načeloma otrok ne sprašujemo, koliko so stari, sploh, če ni spremstva zraven.

Naprej. Zelo pomembno mi je, da zakon predvideva jasnejše obveznosti organizatorjev prireditev na vodi, saj je preventiva vedno najboljši način preprečevanja tragedij. Strožje varnostne zahteve za športno turistične dejavnosti. In to nam pa daje večjo vlogo oziroma daje reševalcem večjo vlogo, da lahko ocenijo nevarne razmere in po potrebi tudi zavrnejo izvajanje dejavnosti. Tukaj mislim, da je prav, da se vsi strinjamo, da lahko reševalec, tisti, ki je v bistvu na terenu, na samem terenu, lahko reče, da ta dejavnost je pa nevarna v tistem času. In mislim, da je to tudi odgovoren pristop, zato tudi to pozdravljam. Prepričana sem, da novela prinaša korak naprej, ne samo na področju zakonodaje, ampak tudi v naši skupni kulturi, varnosti in skrbi za sočloveka.

Še enkrat, podpiram zakon, bi pa prosila odgovor na tisto vprašanje, ki sem ga postavila prej. Hvala lepa.