Ja, spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 44. seji. Člane komisije je predvsem zanimalo, kako predlagatelj utemeljuje spremembo v predlogu zakona, ki znižuje zahtevano stopnjo izobrazbe za reševalce iz vode, ki se usposabljajo po programu c, gre za reševalce na tekočih in divjih vodah, kjer so reševanja zahtevnejša kot pri reševanju na urejenih kopališčih, kjer reševanje opravljajo reševalci, ki se usposabljajo po programih a in b. Komisija je menila, da bi bilo logično, da bi bila pri vseh programih za usposabljanje za reševalce zahtevana vsaj enaka stopnja ali pa celo višja stopnja izobrazbe. Prav tako so člani komisije prosili za dodatna pojasnila glede možnosti, da se po novem omogoča usposabljanje za reševalca iz vode že pri dopolnjenem, pred dopolnjenim 18 letom.

Glede obeh pomislekov, so predstavniki predlagateljev podali dodatna pojasnila, torej, pobude za spremembo so prišle od tistih, ki izvajajo usposabljanja in tistih, ki izvajajo naloge reševanja na divjih vodah, saj pri pridobivanju novega kadra prihaja do precejšnjih težav. Glede začetka usposabljanja za reševalca pred dopolnjenim 18 letom pa je bilo pojasnjeno, da se to področje ureja podobno, kot je to pri, urejeno pri opravljanju vozniškega izpita za avtomobil, ko je mogoče z usposabljanjem začeti že torej pred dopolnjenim 18 letom starosti, čeprav se izpit opravlja po doseženi polnoletnosti. In torej na ta način bi se tudi urejalo za reševalce iz vode.

Sicer so pa člani komisije pozdravili vse ukrepe, ki vodijo k večji varnosti pri vseh dejavnostih, ki se opravljajo v, na ali ob vodi in ki bodo posameznike dodatno ščitili pred utopitvami. Je še pa člane komisije zanimalo, kako je z zagotavljanjem opreme za reševalce iz vode in ali se vsa oprema kupuje preko Uprave za zaščito in reševanje ali jo morajo zagotoviti ponudniki storitev, reševalci sami oziroma lokalne skupnosti in kako je z zagotavljanjem najnovejše opreme za lokalna potapljaška društva, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja?

Pojasnjeno nam je bilo, da v primeru bazenov oziroma kopališč, opremo zagotavlja delodajalec in upravljavec objektov, medtem ko opremo, ki je za reševanje potrebujejo jamarski, gorski oziroma potapljaški reševalci, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, pa zagotavlja in kupuje opremo Uprava za zaščito in reševanje. Predstavnik Uprave za zaščito in reševanje je na komisiji povedal tudi, da v letu 2025 uprava skupaj z lokalnimi potapljaškimi društvi oziroma s krovno potapljaško organizacijo, predvideva bistveno posodobitev opreme. V teku so postopki nakupa sto posebnih potapljaških oprem za pripadnike sil zaščite in reševanja, ki bodo preko potapljaške zveze razdeljene društvom po državi. Sicer pa komisija po razpravi predlog zakona podprla. Hvala.