Hvala lepa, spoštovani predsednik Odbora za obrambo!

Članice, člani, vsi prisotni, lep pozdrav!

Od sprejetja Zakona o varstvu pred utopitvami leta 2000 se je število utopitev v bazenskih kopališčih precej zmanjšalo. Seveda to ni rezultat le sprejetja zakona ter podzakonskih predpisov in določitve pristojnosti reševalcev iz vode na kopališčih, temveč tudi večje razvitosti ter dostopnosti bazenske infrastrukture, boljšega znanja plavanja med prebivalstvom in ozaveščanja o potencialnih nevarnostih, povezanih z vodo. Na urejenih bazenskih in naravnih kopališčih, kjer za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode, utopitev skoraj ni ali pa so te zelo redke, medtem ko se več utopitev zgodi na neurejenih kopališčih ter predvsem na tekočih in divjih vodah.

Temeljni cilj sprememb in dopolnitev zakona je zagotoviti čim večjo varnost v različnih okoliščinah, kjer se lahko zgodi nesreča z utopitvijo in posledično zmanjšati število utopitev. Glavni razlogi za tokratno noveliranje zakona so ureditev pogojev in zagotavljanje varnosti pred utopitvami pri izvajanju dejavnosti na tekočih in divjih vodah, natančnejša ureditev področja organizacije javnih prireditev na, v in ob vodi ter določitev vrst usposabljanja in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci iz vode in osebe, usposobljene za reševanje iz vode.

S premembami in dopolnitvami zakona se koncept veljavne ureditve na tem področju ne spreminja, temveč se samo dopolnjuje in prilagaja novim razmeram ter potrebam. Naj omenim samo najpomembnejše rešitve. Zaradi porasta izvajanja različnih dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter posledično povečanega tveganja za utopitve in nesreče, ki se zgodijo med izvajanjem športno turističnih dejavnosti, s pridobitnim namenom, je bilo treba to področje urediti oziroma določiti jasne pogoje. Z novelo zakona je v 20.b členu določeno največje dovoljeno število udeležencev v skupini pri izvajanju posamezne dejavnosti, ki je vezano tudi na zahtevnost rečnih odsekov. Organizatorji javnih prireditev na, v in ob vodi morajo ukrepe varstva pred utopitvami opredeliti v elaboratu, katerega vsebina je predpisana. Kot pomembno novost, ki jo prinaša predlog zakona, je dvig starostne meje otrok, ki brez spremstva staršev ali druge odrasle osebe ne smejo sami vstopiti na kopališče in se tam zadrževati, in sicer smo dvignili to mejo iz sedem na deset let. V poglavju o kopališčih so podrobneje opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati reševalec iz vode, dodana sta tudi člena, ki določata pristojnost reševalca iz vode, obvezna oblačila z oznakami, program usposabljanja in pristojnosti izvajalcev usposabljanj in komisije za preverjanje usposobljenosti.

Novela zakona pa ne rešuje statusa, se pravi poklica reševalca iz vode, kot so bila izražena pričakovanja Sindikata delavcev turizma in gostinstva, ker to ni materija, ki jo lahko ureja ta zakon, Zakon o varstvu pred utopitvami.

Ministrstvo za obrambo je pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev zakona sledilo pobudam in predlogom društev, organizacij in posameznikov, ki izvajajo usposabljanja, so člani komisij, organizatorji dejavnosti na, v in ob vodi ali pa reševalci iz vode. Ob tem je bilo opravljenih vrsto usklajevanj, saj smo želeli predlagati rešitve, ki bi na eni strani zagotavljale večjo varnost pri izvajanju teh dejavnosti, na drugi strani pa ne bi povzročale dodatnih administrativnih bremen pri tem izvajanju.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so vloženi amandmaji koalicije, prav tako pa smo podali dodatna pojasnila in utemeljitve na predlagano mnenje in verjamemo, da smo na ta način sledili njihovemu mnenju. Hvala lepa.