Hvala predsedujoči in hvala obema predstavnikoma Vlade za predstavitev gradiva.

Torej, seveda jaz pozdravljam smer v katero gre, gredo prizadevanja Evropske komisije, da se poveča konkurenčnost v evropskem prostoru in da se obenem tudi zmanjša birokratizacija. Zdaj, Evropska unija 27 ima letni bruto nacionalni dohodek nekje 20 tisoč milijard evrov, nominalni, Amerika ima nekje 30 tisoč milijard, zato ker ima bistveno več mogoče poudarka na storitvah. Nekje se, nekje se v gradivu omenja, da je Evropa druga na svetu po, drugo največje gospodarstvo. Jaz ne verjamem, težko me prepričate, da smo pred Kitajsko. No, ampak zdaj pa finančni okvir, budžet, ki je bil predstavljen za naslednjih sedem let, od leta 2028 do 2034, je dva, dva, dva bilijona, to pomeni 2 tisoč milijard ali 1,26 bruto nacionalnega dohodka EU 27, to je na letni ravni 286 milijard.

Zdaj, ta famozni ECF European Competitiveness Fund pa naj bi bil po navedbah, ki sem jih danes tu slišal, državnega sekretarja, 234 milijard, moj kolega poslanec je rekel 400 milijard. Zdaj jaz ne vem katera številka je ta prava, jaz je ne morem zdaj preveriti ampak jaz operiram s to, ki je dal državni sekretar, 234 milijard. Jaz mislim, da to ni na leto, ampak je to spet za sedem let, to pomeni 33 milijard na leto. Pa kaj je to, kaj je to v primerjavi s tem, kar dajejo Kitajci, kaj je to v primerjavi s tem, kar dajo Američani? To je "peanuts". Ampak dobro, 33 milijard.

Zdaj, sama ideja, da se naredi evropski sklad za konkurenčnost, European Competitiveness Fund, je verjetno v redu in da se s tem konsolidira 14 obstoječih evropskih skladov, centralnih skladov in so tu v gradivu taksativno našteti. Ampak moje prvo vprašanje je, ali ti skladi se potem ukinejo? Ja, to je pa, to je pa en velik tranzient. No, zdaj, ideja je, da naj bi s tem, da naj bi ta sklad bil močna spodbuda za konkurenčnost, da bo EU zagotovila zanesljive dobavne verige, okrepila inovacije in prevzela vodilno vlogo v svetovni tekmi za čiste in pametne tehnologije.

Ja, tu imam pa problem. Kako bomo mi prevzeli vodilno vlogo, ali jo bomo prevzeli pri sončnih elektrarnah ali pri vetrnih elektrarnah ali pri električnih vozilih ali pri čipih? Jaz mislim, da ta vlak je odpeljal. Torej se moramo spomniti nekaj novega. Ali je to umetna inteligenca, kjer se bojim, da Evropa zaostaja. Ali je to kvantna, kvantni računalniki, ne vem, ali je to, ali so to biološka zdravila, ne vem, tako da, to je, kot rečeno, po mojem gremo v to, v to zadevo gremo. Ta reaktor je globoko pod kritičen, 33 milijard na leto. Računajte, da vse farmacevtske družbe Pfizer, Bayer, Novartis, Glasco, dajejo tipično deset milijard dolarjev na leto za lastni razvoj. Vsaka farmacevtska firma, vsak razvoj novega avtomobila se ne meri v milijonih dolarjih, se meri v milijardah dolarjev in koliko imamo avtomobilskih znamk na svetu? Tako da, tole je, kar se mene tiče, premalo.

Zdaj, nekje sem videl, da bo, štiri področja, kamor se bo to čisti prehod in razogljičenje, kamor jaz mislim, da spada, energetika, digitalni prehod, v redu, zdravje, biotehnologija, kmetijstvo, biogospodarstvo ter obramba in vesolje. Zdaj, jaz upam, da je tu nekje vključena robotizacija, kjer recimo Evropa ima še prostor za napredek, ampak obramba in vesolje sem pa majhno zastrigel z ušesi. A to pomeni, da se zdaj tudi v Evropi obramba seli v vesolje? Ali bomo zdaj imeli oborožitvene sisteme v evropske, v vesolju, ki bodo čakali na ne, prijatelja? Bomo, ja. Super, super. Kdo bo pilotiral? / nerazumljivo/ Zdaj, če bo ta European / nerazumljivo/ ustanovljen in potem po moje je prvovrstno vprašanje, kdo bo šofer, kdo bo posadka, kajti sicer tu ne vem kam, kam lahko to gre?

Tole glede geografskega položaja jaz mislim, da je to, da ja, mora biti nekako uravnotežen, ne more biti vse v Skandinaviji ali pa ne more biti vse v Franciji ali pa ne more biti vse v Nemčiji. To je že lepo.

Zdaj, digitalna suverenost, absolutno, absolutno. In tu smo že večkrat, mislim, to je, s kolegom Alešem sva to že večkrat rekla, Evropa nima svojega operacijskega sistema. Evropa nima svojega brskalnika, Evropa nima svojega oblaka, Evropa je blazno šibka v modulih za umetno inteligenco, ki so javno dostopni. Evropa nima svojih procesorjev. Ampak glejte, za 33 milijardami na leto, to je »mission imposible«, to je nemogoče. Potem pa, da se vrnem, da grem še na ta poenostavitev bremen oziroma zmanjšanje bremen za podjetja. Super. Takrat, ko se je Slovenija pripravljala za vstop v Evropsko unijo je bil / nerazumljivo/ - tako so nam takrat pravili, od leta 2001, 2002, da je / nerazumljivo/ obsega 140000 strani. Jaz jih nikoli nisem šel šteti, samo vem, da jih je bilo ogromno in da je bil takrat že za Slovenijo je bil problem že prevesti te dokumente, kaj šele osvojiti. Kasneje sem videl podatek, 2007 je bilo teh dokumentov že 170000. Vseh dokumentov, ki so s strani dokumentov, ki so objavljeni v EU / nerazumljivo/ veljavnih in razveljavljenih je pa 666000. Torej imamo tega dovolj. Zdaj, ubogi so ljudje, ki morajo to brati in še bolj bogi so tisti, ki morajo to implementirati. Tako da, jaz seveda podpiram kakršnokoli dejavnost na to, da se ta birokracija zmanjša, da je tudi število teh strani zmanjša. Ampak po drugi strani pa vemo iz našega domačega področja kako - pa ni bila Svoboda tista, ki je začela izvajati ali pa pisati Omnibus zakone, so bili že pred nami. Ampak omnibus zakoni so izziv so izziv. In zdaj si predstavljam, da bo v enem omnibusu in teh je zdaj, pravite, že šest jih je izdanih, da bodo v enem omnibusu spremenili, ne vem, 10, 50 drugih direktiv pa uredb, pa bog ve kaj še. Ja, ne vem kdo bo to sledil? Mislim, zdaj, jaz bi predlagal mladim študentom, naj gredo študirat pravo, ker pravnikov bomo rabili, kdo bo pa lahko tole prečesal? Vsako podjetje bo moralo imeti zdaj novega pravnika, ki bo mogoče enega pravnika za en omnibus. Tako da ne vem, če je to glih najboljši način. Mogoče, če je to začasno, ampak potem jaz mislim, da bi bilo smiselno narediti enkrat eno, eno čiščenje po teh direktivah pa uredbah.

Ja, toliko bi jaz imel na to gradivo. Glede znanosti pa nimam posebnih mislim, da nekaj paše zraven. Edino tole, tole še mogoče, ker je, aha, to je pa tale en čuden, deset OP, razmerje med tem desetim okvirnim programom za raziskave in razvoj in ECF. Tu pa moram reči, da ne vem pa, če bi lahko oba predstavnika razložila tu, za kaj gre. Najlepša hvala.