Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljeni tudi s strani MVZI!

Z mano je kolegica Tina Vuga, ki je vodja naše službe za evropske zadeve. Tako da če bodo kakšna dodatna vprašanja, vama bova tudi z veseljem odgovorila.

Izpostavil bi rad dva dogodka. Prvi dogodek je srečanje ministrov za raziskave in inovacije EU Celac. V tem primeru gre za prvo uvodno srečanje, ki predstavlja začetek ponovnega sodelovanja in izpostavlja širše okvire in cilje sodelovanja med regijami. Dnevni red bo skozi potek dveh okroglih miz omogočal prostor za diskusijo med predstavniki držav o strateški viziji za dvostransko sodelovanje na področju raziskav in inovacij in pa korakih, ki jih morajo države storiti, da to vizijo uresničimo. Dogodek bo služil kot platforma za izkaz podpore ministrski deklaraciji, ki je sestavljena iz vrednot, raziskav in inovacij, ciljev za prihodnost in želje po uspešnem sodelovanju na področju znanosti in raziskav. Predstavlja tudi operativni okvir za začetek izvajanja nove agende EU Celac za raziskave in inovacije in pa seveda ključen korak pri napredovanju strateške agende za sodelovanje na izpostavljenih področjih med temi državami.

Cilji, ki jih ta agenda zagovarja, temeljijo na vzpostavitvi treh delovnih skupin: ena je za podnebne spremembe, druga za zdravje in pa uporabo umetne inteligence v znanosti. Vsebuje pa tudi zavezo članic k rednim srečevanjem tako na delovni, kot na višji ravni. Več aktivnega angažmaja glede tematike bo Slovenija lahko pokazala kasneje v zastavljenih delovnih procesih na delovni ravni. Druga zadeva, ki jo želim izpostaviti pa je zasedanje Sveta za konkurenčnost, torej raziskave za politično razpravo, raziskave in inovacije eu za dvojno rabo. Raziskava bo usmerjena v vprašanje priložnosti novega pristopa za izboljšanje evropske konkurenčnosti in odpornosti ter istočasno tudi, kaj so glavni izzivi, ki jih novi okvir lahko prinese. Seveda odprto ostaja vprašanje podpore projektom za dvojno rabo, ki se osredotočajo na obrambne aplikacije v naslednjem programu Obzorje Evropa.

Republika Slovenija na tej točki pozdravlja umestitev vprašanja dvojne rabe varnosti in obrambe v kontekst širšega pristopa k raziskavam in inovacijam na ravni EU. Razume, da podan predlog Evropske komisije za nov program uvaja načelo splošne dvojne rabe in inovacij okvirnega programa, saj predvsem v drugem delu, v drugem stebru, ki je neposredno povezan z ECF, uvaja to v celotnem stebru inovacij. Slovenija tudi ocenjuje, da bi bilo potrebno v predlog besedila uredbe dodati besedilo in določbe, ki zagotavljajo, da je program Obzorje Evropa praviloma civilni program raziskav in inovacij oziroma podpira civilne aplikacije. Odprta obstaja še razprava do opredelitve glede določenih izjem, ker bi to bilo potrebno, recimo ta tretji steber Obzorja Evropa v kontekstu inovativne Evrope. Slovenija tudi ocenjuje, da je postopek usklajevanja predlogov za nov program in ECF idealna priložnost za iskreno in odkrito razpravo glede necivilnih aplikacij, raziskav in inovacij v EU. Sprejeta bosta dva sklepa, in sicer eden je sklep o strategiji EU za zagonska in rastoča podjetja. Glede tega na delovni ravni Slovenija zagovarja usmeritev k močnemu, odprtemu znanstvenemu in konkurenčnemu inovacijskemu prostoru. Podpira uvedbo 28. pravnega režima in druge poenostavitve za zagonska in hitro rastoča podjetja. Podpira oblikovanje enotnega evropskega pravnega okvira, ki ne zahteva več harmonizacije, a omogoča pravno varnost, nižje stroške ustanavljanja in lažji čezmejni dostop do trgov in pa podpira tudi dogovor o splošno sprejetih definicijah zagonskih podjetij, rastočih podjetij in inovativnih podjetij.

Glede sklepov o strategiji eu za znanost o življenju, torej bioznanosti, Slovenija pozdravlja skupno vizijo EU za okrepitev sektorja bioznanosti. Podpira pomen vključevanja manjših držav v oblikovanje in izvajanje strategij ter pozdravlja predloge in napore v smeri zagotavljanja podpornih inštrumentov na ravni EU, saj ocenjuje, da bi takšni podporni inštrumenti močno koristili ravno malim in srednjim podjetjem ter seveda zagonskim in rastočim podjetjem, ki pogosto nastajajo tudi v sodelovanju inštitucij znanosti, kot so recimo univerze in pa ostale raziskovalne organizacije v državi. Slovenija tudi načelno podpira predlog za oblikovanje, torej koordinacijske, te koordinacijske skupine za bioznanost in opozarja na nujnost zagotavljanja polne transparentnosti in reprezentativnosti postopka izbire strokovnjakov in strokovnjakinj, ki bodo takšno skupino tvorili.

Sledila bo tudi razprava ob kosilu, ki bo namenjena tehnološki infrastrukturi v EU. Razprava bo osredotočena ravno na to vprašanje novega pristopa k podpori raziskovalnim in tehnološkim infrastrukturam in njegovim pomanjkljivostim. Na tem kosilu bo Republika Slovenija opozorila, da so ekosistemi tehnoloških infrastruktur na ravni EU in držav članic še nerazviti, zato ga ne moremo enačiti s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki so značilne za ekosisteme raziskovalnih infrastruktur. Slovenija tudi izpostavlja, da se v predlogu Evropske komisije pojavlja tudi vprašanje umestitve inštrumenta tehnoloških infrastruktur v sam program. In pa izpostavila bo, da je pojasnilo in pa in pa jasna ločitev med raziskovalnimi infrastrukturami in tehnološkimi infrastrukturami.

Toliko s strani MVZI. Hvala.