Hvala predsedujoči za besedo.

Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci in tudi lep pozdrav vsem ostalim prisotnim!

Gre za dvodnevni svet, ki ga pokrivata dve pristojni ministrstvi. Točke prvega dne so takšne, da so del pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, drugi del pa iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Generalno bomo, kar se nas tiče, razpravljali oziroma imeli štiri točke pozornosti. Prva je zelo pomembna, čeprav je to komaj predstavitev komisije in prva orientacijska razprava na svetu za konkurenčnost, to je osnutek razmišljanj, projekcij glede sklada za konkurenčnost. Poznate, da se pripravlja evropski okvir za obdobje 2028-2034. Tokrat je v predlogu namenjeno, v predlogu, to je še vedno predlog, to pomeni, da se čez kakšno leto lahko ugotovimo, da se pomembno spremeni, je namenjeno 234 milijard za področje konkurenčnosti preko sklada za konkurenčnost. V tem trenutku nimamo na razpolago podatkov, da bi vedeli razmerje med povratnimi in nepovratnimi sredstvi. Tisto kar je v predlogu je jasno, da si želijo centraliziranega upravljanja. Tukaj bo verjetno razprava, pa ne razprava, da ne bi želeli, da tudi se v Bruslju kakšni razpisi vodijo, razprava bolj bo v to smer, da je potrebno zagotoviti mehanizme, da bo kljub vsemu podobna dosegljivost za države, ker kljub vsemu imamo različna velika podjetja, države in mora biti mehanizem, ki bo omogočal dostop podjetjem iz vseh držav, tudi tistih, kjer imamo več v strukturi majhnih, srednjih pa tudi mikro podjetij, ki v osnovi so tudi hrbtenica, ne samo multinacionalke evropskega gospodarstva. To je prvo izhodišče. Drugo izhodišče, ki nam je v tem trenutku znano, je predlog razporeditve znotraj sklada za konkurenčnost. Tu kakorkoli obračamo je zmagovalec obramba in odpornost, piše sicer Obramba, odpornost in vesolje. In po prvi razporeditvi je več kot polovico tega, kar predlaga komisija namenjeno torej temu področju, to je 125,2 milijardi. Drugo področje, ki je potem v tem trenutku v predlogu je pa digitalna preobrazba, avtonomija ali kakorkoli to imenujemo. Iz trenutnih razprav se da ugotoviti, da komisija predlaga, da je možno med posameznimi stebri tudi denar prelivati. O tem se je potrebno pogovoriti, zlasti zlasti o mehanizmih, in o načinu dogovora, kako se bo potencialno denar prelival.

Naslednja stvar, kar je pomembno, je časovnica. Dansko predsedstvo si želi, da bi uredba znotraj sveta za konkurenčnost do konca mandata Danske prišla do tiste točke, da je, potem bilo možno voditi razpravo širše, torej s parlamentom in komisijo. In to se potem načrtuje, da bi celotno leto 2026 bilo temu namenjeno. Še enkrat pa poudarjam, gre za prvo predstavitev po izkušnjah dosedanjega delovanja Evropske unije bo seveda končne rešitve znajo biti podobne ali pa bistveno različne. Še enkrat, kaj je v Sloveniji pomembno? V Sloveniji seveda konkurenčnost je pomembna tudi na konkurenčni sistemi, ali je to Amerika ali je to Kitajska ali je to in Indija ali Mercosur, javni denar vlagajo v konkurenčnost svojega gospodarstva in Evropa nima druge možnosti, kakor da temu sledi. Torej, Slovenija podpira splošno usmeritev, ob tem pa da le poudarjamo, da različni deli Evrope še niso primerljivo razviti. In ideja, da bi v bistvu se razmišljalo o centralizirani konkurenčnosti in manj enakomernega razvoja Evrope, zlasti tam, kjer ni dovolj razvita je ideja, ki verjetno nima možnosti, da dobi znotraj skupine evropskih držav podporo. In tudi jaz osebno mislim, da je pravilno tako. Torej, tu bo predstavitev in prva načelna razprava. Več stvari smo našteli, lahko prebere, ampak tisto, kar je v Sloveniji pomembno: Centralizirano pristanemo, mehanizem mora biti dogovorjeni, dogovorjeni mehanizmi, kako med stebri in od tu naprej dajmo razvijati sistem, da bo dosegljiv vsem podjetjem v Evropski uniji, ker ne bo glavno merilo velikost podjetja.

Naslednja tema bodo razprava, tudi to bo, politična razprava, o usmeritvi Evropske komisije, da do zaključka svojega mandata leta 2029, po možnosti pa čim prej zmanjša administrativno upravna bremena za evropsko gospodarstvo za 25 odstotkov za skupino, ki je daleč največja v Sloveniji, pa tudi v Evropi, to so mikro, srednja in majhna, pa za 35 odstotkov. Tega se lotevamo na način, ki mogoče pravnikom ni najbolj všeč, je pa edini možen. Torej preko paketov omnibusov. O tem sem tudi že govoril na tem svetu tudi mimogrede najlepša hvala, ker ste soglasno ta teden podprli en drobec iz paketa omnibusov, to je na gospodarskem delu, / nerazumljivo/ zakon. 84 vas je bilo v Državnem zboru in 84 glasov za. To slovensko gospodarstvo ceni zelo to enotno podporo. Kje pa smo trenutno pri teh omnibusih? Pri omnibusu 1, ta iz te skupine smo sedaj dobili čas, dve leti, da se prilagodijo obe trajnostni direktivi. Gredo v smer, da so izvršljive, bolj jasne in da tangirajo tiste, ki jih res morajo tangirati. Tako da usmeritev ima res podporo v celotni Evropi in tu gremo hitro naprej. Omnibus 2 je tako imenovani finančni omnibus. Ta ima podporo in bo relativno hitro sprejet. Potem imamo kmetijski trojka, vam je poznano, da še vedno je največ razprav o tej Uredbi o deforestaciji. Pridobili smo, in to slovenskemu gospodarstvu, ne samo evropskemu, dosti pomeni dodatno prehodno obdobje leta dni, da bodo na koncu rešitve racionalne ne samo dobra ideja, ampak da bo ideja tudi izvršljiva na način, da ne škodi evropskemu gospodarstvu. Štirka omnibus je izjemno pomemben za Slovenijo. To je omnibus, ki skupino, ki uveljavlja dodatno skupino podjetij, torej ne več samo majhna, mikro, srednja in potem velika po tisti meji 250 zaposlenih pa 50 milijonov letne realizacije, ampak nastaja nova skupina / nerazumljivo/. Kaj to pomeni? / nerazumljivo/ so skupina, ki so večji in v tem trenutku spadajo v skupino velikih podjetij, niso pa do neke multinacionalke. In sedaj smo zelo blizu tu Slovenija soglaša predloga predsedstva. Mislim, da bomo dobili soglasje, da se začne potem razprava, torej s parlamentom in z ostalimi. In to je, da bo zgornja meja verjetno ne 750, ampak tisoč in potem pa letna realizacija med 150 in 250. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo? Da če imamo v tem trenutku približno 250 gospodarskih družb, ki imajo pomembno, bolj zapleteno administriranje, se bo odpustek naredil in bodo na nekaterih področjih veljala pravila, kakor da so srednje velika. Za kriterij se še malo primerjajo, za 160 do 190. Torej, 160 do 190 slovenskih podjetij. Ko se to sprejme, bo na boljšem in to je koristno. Potem imamo kemijski omnibus, obrambni omnibus in do konca leta predvidoma v polovici novembra bo komisija predstavila še štiri omnibuse. Zakaj nekoliko zamude? Zato ker je v ozadju želja, ki jo mi tudi podpiramo, da ti omnibusi ne samo, da se odpirajo, ampak tudi, da se zaključijo. Torej, da nimamo deset front odprtih istočasno, ampak posamezne omnibus skupine je potrebno zapirati. Po mnenju Slovenije, po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in tudi po mojem osebnem mnenju je pot prava. Mi trenutno delujemo na ta način. Vsak ponedeljek ob dveh se sestane ad hoc skupina, ki jo vodim. Kdo je v tej skupini? So vsa pomembna slovenska gospodarska združenja, kjer izdajo eminentne predstavnike, pridejo z eminentnimi predlogi. Notri smo tisti del Vlade, ki nas to naslavlja in tudi naše pogajalke in pogajalci v Bruslju. Zakaj je to pomembno? Zato, ker se stvari tako zelo hitro dogajajo, da pridejo po formalni poti do nas šele takrat, ko so že usklajene tam. In zato naši pogajalci v Bruslju potrebujejo možnost, da se s slovensko administracijo pa gospodarstvo tedensko blefirajo in to platformo smo naredili in slovensko gospodarstvo javlja, da je s tovrstnim pristopom zadovoljno. Tisto, kar nam pa je enako pomembno pa zdaj ni del tega, ampak bo naslednjega verjetno kompleta, je pa ta hudi pritisk na dodatno poglabljanje notranjega trga na področju storitev. Tam, poznate, je identificiranih deset smrtnih grehov. Še enkrat. Mi imamo na področju menjave blaga, imamo enotni trg, ki deluje, standardi so enotni, brez problema, proizvod, ki je proizveden v Sloveniji, prodajaš v Avstrijo, na Češko ali pa v Španijo brez težav. Tudi do tega stanja ni prišlo čez noč, ampak je bil zelo naporen proces, pri storitvah pa to ne deluje. In že poznate, tudi slovenski izvajalci storitev v resnici imajo strašite probleme, ko jih prodajajo v Avstriji, Italiji in povsod drugod. Ampak je del Evropske unije pa enotni trg. Zakaj so storitve tako zelo pomembne? Zato ker storitve predstavljajo. Lansko leto, ko je bilo bruto domačega proizvoda prvič več kot 20000 milijard evrov, so predstavljali 75 procentov tega kolača. Na področjih, kjer ni notranjega trga, kjer so različni standardi, kjer ni harmonizacije, je kontra učinek kakor da imamo medsebojne carine. In trenutna ocena je, da zaradi tega, ker nismo uspeli kot Evropa priti do notranjega trga, da izgubljamo 2000 milijard evrov letno. To je ocena iz Dragejevega poročila. To je ocena, ki jo je sprejela Evropska komisija, ko jo je pregledala in to je ocena, ki jo uporabljamo tudi mi.

Naslednja točka. Aha, potem imamo tisto, kar je v bistvu vedno izjemno pomembno, to je tako imenovano delovno kosilo. Dansko predsedstvo je najavilo dosti zanimivo razpravo o digitalizaciji. Na ta način, da so povabili zraven tudi gospoda Leta? Zakaj je to pomembno? Gospod Leta je eden od dveh nosilcev ideje o poglabljanju notranjega trga na področju storitev, tudi digitalnih. In za to se sedaj uporabljajo izrazi o digitalni preobrazbi, včasih celo o avtonomiji preko tega se večinoma v izrazoslovju ne gre. Zadaj pa je dosti jasno mi kot Evropa na tem področju moramo tudi zaradi ohranitve lastne suverenosti zelo pomembne korake v dosti doglednem času narediti. In zato je pomembno, da je tam preko tega fonda na razpolago 50 milijard. Tudi je že detektirano kje so tista nujna področja, da Evropa gre za preobrazbo relativno hitro naprej in jaz povsem verjamem, da v neki razpravi bomo vsi prisotni, ali minister ali namestniki ministrov, to usmeritev podprli, želeli časovnico in hitrejšega dela na tem področju. Kot zadnjo pod točko je pa en predlog Avstrije, da v bistvu se zelo resno pogovorimo o teritorialnih dobavnih omejitvah. Vi poznate, da posamezni prodajalci, velike multinacionalke, pogosto imajo za posamezna geografska področja izbrane prodajalce. In da ne samo posameznikom, tudi državnim ustanovam ni dovoljeno kupiti nekje drugje v Evropi, kjer je mogoče blago cenejše ali celo bistveno cenejše, pa ali to gledamo, zdravstvene pripomočke, zdravila, karkoli drugega. Avstrija predlaga in mi smo sopodpisniki izjave, da ko govorimo o poglabljanju notranjega trga, da kot poglabljanje notranjega trga razumemo tudi, da se geografske omejitve morajo umakniti. Poslanec Državnega zbora ima pravico kupiti storitev in blago tam, kjer je konkurenčna cena bolj ob enaki kvaliteti. Državni zbor kot osnova mora imeti pravico kupiti kjerkoli, zasebni investitor mora imeti pravico kupiti kjerkoli. In to je smisel te pobude. Hvala.