Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo.

Predvidevam, da lahko malo širše razpravljam. / oglašanje iz dvorane/ Tako, ja, ja, tako kot po navadi, no, meni je ta tematika, kar se tiče eračunov, precej blizu iz prejšnjega življenja, tako da se mi potem pač nekaj vprašanj poraja okrog tega.

Ja, kot ste lepo predstavili, poslovanje preko eračunov za javno upravo poteka že par let in tako eni, se pravi, tako kot proračunski uporabniki, kot gospodarski subjekti so se, so se na to navadili in dejansko je to prednost. Zdaj, tukaj se meni poraja eno vprašanje. Sicer ta zakon zavezuje pač pravne subjekte, gospodarske subjekte, da poslujejo med sabo, ampak vseeno vprašanje, ali ste kaj razmišljali o omejitvah, ker preko UJP-a zdaj lahko ti pošlješ na leto sto računov, če imam pravi podatek, a ne? To je 12 računov na mesec. Tako, da bi bilo smiselno za razmisliti oziroma ste razmišljali kaj v to smer, da bi to, da bi to številko povečali, govorim predvsem za manjše subjekte, ki jim pač vsako tako pošiljanje predstavlja strošek. Zdaj, povprečen strošek, odvisno od načina, ampak če to delaš recimo preko banke, je to, ne vem, 30 do 50 centov. Pri majhnih subjektih je pač, je pač to lahko težava. Isto se lahko težava naprej pojavi, ko bo to obvezno, govorim spet za majhne subjekte. Vi ste sicer omenili, da so pač neke možnosti tega brezplačnega, uporabe tega brezplačnega portala, ampak mogoče malo več tukaj okrog omejitev oziroma v kakšnem obsegu se bo to, se bo to lahko dogajalo.

Imam pa še eno vprašanje in to bo po moje direktno za predstavnika FURS-a. Veliko v tem Državnem zboru smo se v tem mandatu pogovarjali o tiskanju oziroma o, ja, o tiskanju računov ali pa če drugače, če začnemo s fiskalizacijo. Zdaj, mene zanima oziroma logično bi mi bilo, ker pravni subjekti med seboj poslujejo tudi s kartičnim poslovanjem oziroma z gotovino. Se pravi, nekdo, pravni subjekt a pride k pravnemu subjektu b, kupi blago in ga plača z gotovino, se pravi do 420 evrov ali pa ali pa s kartico in v takem primeru mu moraš natisniti račun.

Logično bi bilo oziroma za razmisliti, da v tem primeru, ker med pravnimi subjekti pa moraš mu itak račun poslati, da tega tiskanja računa ne bi bilo, ker je, vi ste tudi rekli, da je eden od napredka ali pa dodane vrednosti tega zakona tudi varovanje narave, se pravi, beri varčevanje pri papirju. Se pravi, bi bilo nekako logično, da pravni subjekti med seboj oziroma pri nakupu ne potrebujejo v primeru fiskalizacije, tako kot sem prej rekel, ne potrebujejo tiskanja, tiskanja računa, ker tukaj ni nobene variante, da bi prišlo do zlorabe, ker če mu boš naredil račun, mislim, če bo pravni subjekt hotel račun, ga mu boš naredil in mu ga boš mogel tudi elektronsko poslati.

Tako, da tukaj mogoče ene dva vprašanja ali pa bolj razmišljanja, no, ki mogoče, da bi, da bi ta del še malo, malo nadgradili. Jaz se strinjam, da je to prednost. Tako kot je državna sekretarka rekla, sicer PDF, pošiljanje računov v PDF-ju ni eračun, ampak veliko pravnih subjektov si že zdaj na ta način pomaga, da preskoči, da preskoči papirnato tiskanje računa in pošiljanja, si med seboj izmenjujejo to v PDF obliki, tako, da že zdaj se na ta račun, na ta način nekaj prihrani. Za to obvezo, jaz se strinjam, da bo prišlo, mislim, da bo plus tudi to, da dejansko račun pride v prave roke, da ni potem izgovarjanja, nisi poslal računa, nisem ga dobil in tako naprej, bo pa to nek dodaten strošek. To se pa, to se pa moramo zavedati in tukaj sploh pri malih subjektih je treba biti previden, mislim previden, pač skrbeti za njih, da jim ne, da jih ne obremenjujemo z nekimi dodatnimi, nepotrebnimi po moje, finančnimi obremenitvami. Toliko, hvala.