Spoštovane poslanke in poslanci! lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog Zakona o plačilnih in javno finančnih storitev, ki v celoti nadomešča obstoječi zakon, in sicer Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike in prinaša sodobnejšo ureditev plačilnega in javno finančnega poslovanja v Republiki Sloveniji. Gre za v bistvu sistemski zakon s področja Uprave za javna plačila. In namen zakona je prav prilagoditi zakonodajo dejanskemu obsegu storitev, ki jih izvaja Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Z zakonom ne uvajamo novih obveznosti ali dodatnih finančnih bremen, ampak gre za ureditev, ki se prilagaja sodobnim načinom poslovanja in digitalnemu okolju. UJP namreč ne opravlja storitev samo za proračunske uporabnike - to je bil star zakon, je bil tako naslovljen -, ampak tudi za vse nas, se pravi za pravne in fizične osebe kadar poslujemo s proračunskimi uporabniki, zato tudi to novo ime, ki natančneje odraža realno sliko. UJP med drugim omogoča plačevanje obveznih dajatev brez provizije na negotovinskih mestih, potem omogoča spletno plačevanje e storitev, kot so na primer e davki, zbira poročila podjetij o izvršenih plačilih iz naslova javnih naročil in pa zagotavlja brezplačno pošiljanje e računov proračunskim uporabnikom. Predlog zakona je pomemben zato, ker ureja ključna področja delovanja UJP. Z njim se določa vodenje registra proračunskih uporabnikov, opravljanje plačilnih storitev, razporejanje javno finančnih prihodkov, izmenjavo e računov in drugih e dokumentov, potem spletno plačevanje v dobro proračunskih uporabnikov in pa prejemanje e računov v okviru javnega naročanja, kjer se prenašajo tudi zahteve evropske direktive, ki je trenutno že urejena v obstoječem zakonu. Pri pripravi zakona smo izhajali iz štirih vsebinskih gradnikov. Prvi gradnik so novosti, ki doslej v zakonih še niso bile urejene. Po novem bo Republika Slovenija lahko odprla račun v tujini za potrebe zadolževanja in upravljanja državnega dolga. Potem bo Republika Slovenija kot pravna oseba vključena v register proračunskih uporabnikov z zapisom zastopnika, ki ne bo vseboval imena in priimka, ampak bo naveden zapis v Poslovnem registru Slovenije se pravi pristojen minister v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo. Proračunski uporabniki bodo lahko poslovali z uporabo elektronskih plačilnih instrumentov, kot so kartice in mobilne denarnice. Pomembna novost je tudi to, da bo vsa komunikacija za spremembe v registru proračunskih uporabnikov potekala izključno elektronsko, kar pomeni, da se papirno poslovanje na tem področju ukine. Drugi gradnik so spremembe glede na obstoječo ureditev. Iz registra se izključujejo organi skupnih občinskih uprav - teh je trenutno 31 - in bo po novem bodo postali stroškovna mesta znotraj občine, kjer imajo sedež. Iz registra se izključujejo tudi druge osebe javnega prava, ki ne izpolnjujejo pogojev za ohranitev statusa proračunskega uporabnika. Imeli bodo prehodno obdobje do 1. januarja 2030. Potem zakon odpravlja tudi primere, kjer imajo proračunski uporabniki enake nazive v obstoječem, torej registru je 15 primerov, ko se enako ime krajevne skupnosti pojavi v dveh različnih občinah in s tem zakonom bomo pač zdaj tudi to naslovili, da se bo pač to poimenovanje, da bo enotno. Poleg tega pa zakon natančneje ureja tudi vključitev posebnih organov v Register proračunskih uporabnikov, kadar tako določa nek drug zakon. Tretji gradnik so aktualne naloge UJP, ki so bile do zdaj opredeljene v podzakonskih aktih. Med njimi na primer poročanje o izvršenih plačilih iz naslova pogodb s področja javnega naročanja, potem poročanje o terjatvah in obveznostih proračunskih uporabnikov iz naslova obveznih dajatev. In pa naloge, povezane s sledljivostjo tobačnih izdelkov. Četrti gradnik je pa podrobnejša ureditev obstoječih določb, kjer se je v praksi pokazala potreba po večji jasnosti. Se pravi, zakon zdaj določa pravila za reorganizacijo organov, kot so dodelitve nove šifre proračunskih uporabnikov, prepoved ponovne uporabe stare šifre, prepoved enakega naziva ali pa številke podračunov. Ureja tudi vodenje podračuno za subjekte brez statusa proračunskega uporabnika, možnost plačevanja na negotovinskih plačilnih mestih in pa se dotika tudi izmenjave elektronskih dokumentov s proračunskimi uporabniki. Pripombe, ki so bile torej podane v medresorskem usklajevanju v javni obravnavi smo proučili, uskladili z vsemi deležniki, nomotehnično tudi z Zakonodajno-pravno službo. Tako da glede na to, da gre za en sistemski, ampak relativno precej tehničen zakon, bo v bistvu po uveljavitvi tega zakona se bo vsebina desetih zdaj veljavnih pravilnikov združila v enoten pravilnik. To pomeni manj administracije, večjo preglednost in enostavnejše izvajanje pravil v praksi. Torej, če skrajšam. Pri predlogu zakona gre za posodobitev obstoječega zakona kot odziv na digitalni razvoj, na potrebe časa, zato vas prosim, da ga podprete. Imam pa s sabo kolegici, direktorico Uprave za javna plačila in direktorico direktorata za javno računovodstvo, ki bomo potem skušali odgovoriti na vaša morebitna vprašanja. Hvala lepa.