Predsedujoči, hvala za besedo.

Na več let podlage, še posebej v zadnjih mesecih, vlada Slovenija peha dobesedno v militaristično histerijo. Opravka imamo z najbolj orožarsko vlado v zgodovini te države. Tukaj ne gre več samo za rekordne nabave orožja, kot si jih ne bi upala niti vlada Janeza Janše, tu gre tudi za militarizacijo naše infrastrukture, cest in železnic, ki se jih želi prilagajati potrebam Nato Pakta, tukaj gre za militarizacijo naše zdravstvene infrastrukture, ker naj bi kader in sredstva usmerjali v vojaško bolnišnico namesto potrebe, zdravstvene potrebe slovenskih državljank in državljanov gre za spogledovanje z idejo naborništva, ker na drugačen način ne bomo spravili 30000 fantov in deklet v uniforme Nato pakta, kot je vlada rekla, da to želi storiti. Ampak najgloblja posledica, najbolj problematičen, strašljiv del pa je militarizacija slovenskega gospodarstva. Zakaj pravim, da je to najbolj strašljiv del je, ker ko ti enkrat pripneš vprašanje razvoja, vprašanje delovnih mest, vprašanje industrijske vitalnosti neke države in družbe, na vojno industrijo, potem kar naenkrat ta akumulacija kapitala postane neposredno zvezana z vprašanjem vojne. Država, ki živi od vojne industrije, je država, ki bo v vojno šla, država, ki živi od vojne industrije, je država, ki bo vojno začela. Natančno to se nam dogaja v globalnem merilu bolj in bolj. Ekscesi zahodnega imperializma, ki dobivajo vedno bolj oboroženo podobo, so posledica izgube nadoblasti zahodnega bloka držav nad preostankom planeta, so posledica strahu pred razvijajočimi se državami globalnega juga, ki iz sebe mečejo okove zahodnega imperializma, kot je to v prvi vrsti Ljudska republika Kitajska, kot je to tudi rastoče indijsko gospodarstvo. In Slovenija se tem militarističnim politikam, ki nas prehajajo v tretjo svetovno vojno za tuje centre moči za tuje interese, pridružuje na račun potreb slovenskih državljank in državljanov. Sočasno, ko poteka ta seja, sočasno, ko se pospešeno dogaja vsesplošna militarizacija slovenske družbe, se sprejema pokojninska reforma, ki ljudi sili, da delajo dve leti dlje in ki bo zrezala pokojnine. Zakaj to omenjam? Ker za očitno za varno starost nimamo denarja, ampak sočasno imamo več kot dovolj denarja za nakupe orožja in vsesplošno militarizacijo. Kar 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda naj bi šlo v projekte militarizacije. V prevodu. to je ena petina državnega proračuna oziroma slabe štiri milijarde evrov, če vzamemo v obzir aktualne številke bruto družbenega proizvoda. Mislim, v tej državi naj praktično delamo več, naj delamo za slabše penzije, plače ne gredo nikamor zato, da financiramo orožje po meri pokrojev, po interesu nato pakta. A specifična tema militarizacije našega gospodarstva je ravno tako zgovorna, ker ne gre samo za finance, gre predvsem za naše delovne zmožnosti. Ne tako dolgo nazaj, mislim, da je bilo nekje v začetku našega mandata, smo na eni seji lahko poslušali, da se stanovanjska gradnja premika kolikor hitro se lahko glede na pripravljene projekte, ampak da se premika tudi kolikor hitro se lahko glede na gospodarske zmožnosti, ki jih imamo, da gradimo vse, kar lahko glede na to, koliko gradbincev je na voljo v slovenski državi. Zdaj razumem, da teh gradbincev ni tako zelo veliko, kakor bi si jih želeli, kolikor bi jih potrebovali, zaradi tega, ker je bilo v preteklih dveh desetletjih gradbena panoga opustošena s tajkunskimi prevzemi, ki so potem v te firme potopili, dtžava pa ni imela interesa, da jih nacionalizira, in da vodi neko smelo industrijsko industrijsko politiko. Ampak kaj pa zdaj počnemo, je, da namesto, da bi recimo zadovoljevali izkazano družbeno potrebo, ki je, dajmo graditi nova stanovanja za to, da bodo ljudje imeli normalno streho nad glavo, ne bomo vlagali naših delovnih zmožnosti v to, da bomo imeli stanovanja, ne, naše delovne zmožnosti bomo vlagali v to, da bomo gradili fabrike orožja. Naj stokrat vladni predstavniki, predstavniki SDH razlagajo, da gre za vsestranske tehnologije in da ne gre samo za orožje, pač to je projekt izgradnje slovenskega vojaško-industrijskega kompleksa in čisto nič drugega. Ki je perfidno vezan ne samo na proizvodne hale, ki vlagajo kose kovinskih komadov. Vezan je tudi na raziskave in razvoj. Bo to potegnil za sabo? Namesto da bi se raziskave in razvoj ukvarjale z družbeno koristnimi dejavnostmi, naj se zdaj ukvarjajo s tem, da so postrešček in podrejene vojaško-industrijskemu kompleksu. In z vsemi ostalimi visoko letečimi tehnološkimi krilatici, krilaticami je popolnoma enako. Kaj pomeni, da ti zvežeš usodo neke družbe z vojaško-industrijskim kompleksom, vemo iz zgodovine in vemo iz aktualnosti. En velik razlog, zakaj so Združene države Amerike non stop nekje v vojni, zakaj non stop netijo konflikte, je zato, da se lahko obračajo dolarji, da njihove orožarske firme delajo biznis, ker ko enkrat nehajo delati biznis, jim počepne celo gospodarstvo, jim počepne gospodarstvo, jim pade država. Oni so zasvojeni, odvisni od tega, da se non stop vojskujejo nekje okrog po svetu. In vi, gospe in gospodje, v imenu najbolj orožarske vlade v zgodovini te države želite iste ameriške prakse zasvojenosti z vojno pripeljati tudi na naša tla. Najhuje, najmočneje, z najbolj daljnosežnimi posledicami se to dosega z oblikovanjem vašega orožarskega holdinga. Mi socialisti temu kategorično nasprotujemo, kakor vsak normalen človek. Kdo pa želi pripeti svoj razvoj, svoja delovna mesta in svojo blaginjo na to, da bo delal orožje in da se bo šel vojskovati v tujino zato, da se bodo kolesa akumulacije kapitala ja obračala?

Seveda mi je to jasno, mi je jasno, da se militarizacija v Sloveniji ne dogaja v nekem vakuumu, dogaja se v vsesplošni militaristični histeriji velikih zahodnih držav in specifično militaristične histerije znotraj Evropske unije. Ki za a ma nobeno družbeno koristno stvar ne najde denarja, stoji na vratu držav članic, da ja ne bodo razvijale svoje industrije, ker to bi bila nedovoljena državna pomoč, omejuje jim, koliko proračunskih sredstev lahko vlagajo v dejanski družbeni razvoj, konec koncev tudi pokojninska reforma, o kateri sem prej govoril, je delno posledica varčevalnih ukazov iz vrha Evropske unije. Ko pa pride do militarizacije, ko pa pride do tega, da bomo mi gradili orožarske firme, da bomo kupovali rekordne količine orožja, kar naenkrat omejitev ni, mošnja je razvezana, mi se bomo šli orožja, mi se bomo šli v vojno, dragi delovni narod, ti pa za to plačaj. To je hudo sporna politična odločitev, to je usodna politična odločitev. Slovenija se mora postaviti po robu takim političnim odločitvam, ne pa da se navdušeno vlada začne poljubljati z obeti izgradnje vojaško-industrijskega kompleksa. Navsezadnje imamo v Ustavo vpisano politiko miru in kulture nenasilja in Mi, socialisti bomo ta vaš orožarski holding zaprli ob prvi priložnosti, ki jo bomo dobili. Tudi za danes smo pripravili sklep, s katerim Vlado pozivamo, da v skladu z ustavno določeno politiko miru in kulture nenasilja zapre DOVOS. Tega ne rabimo. To je firma, ki nam bo delala škodo tako ali drugače. Ne želim slišati izgovorov, da Vlada nima pristojnosti, da ukrepa v sferi državnega javnega gospodarstva. Tega sem se naposlušal v zadnjih treh mandatih, 12 let, v zadnjih 12 letih. Kadarkoli pride do kakšnega problema znotraj SDH, kadarkoli pride do kakšnih razvojnih vprašanj, vedno je vladni izgovor, oh, saj mi nič ne moremo, veste, to so standardi korporativnega upravljanja, mi ne moremo posegati v državno gospodarstvo. Halo? Zakaj državno gospodarstvo sploh imamo? Ja zato, da zasleduje družbene cilje. Kdo določa te družbene cilje? Demokratično izvoljena oblast. Mislim, da militarizacija družbe ni nekaj, za kar so nas državljanke in državljani izvolili. Še več, kot sem zdaj že dvakrat navedel, je v resnici v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada je skupščina Slovenskega državnega holdinga, lahko da točko na dnevni red, predsednik Vlade in bodo ministrice in ministri glasovali ali hočemo, da Slovenski državni holding spelje projekt militarizacije in oblikuje firmo za prečrpavanje javnega denarja v izgradnjo orožarskih fabrik, ali pač tega nočemo. Ni tu nekega tehničnega izgovora, da Vlada teh pristojnosti in teh pooblastil nima. Vem, nihče o tem, o tovrstnem izgovoru na današnji seji ni še spregovoril, ampak sem ga tokrat slišal že, da rajši povem vnaprej, da gre za en prazen nič in za neko strašilo, s katerim se v resnici želi politična oblast, ki naj polaga račune državljankam in državljanom, odvezati odgovornosti z nekimi butastimi, nekimi butastimi izgovori.

V zvezi z javnimi sredstvi imam za današnje vabljene na sejo vprašanje. Zdaj, večkrat ste se kregali na tem, da so različni politični akterji - nič od tega, mimogrede, ni letelo name - v javnosti v zadnjih tednih navajali neresnične številke, s kakšnimi sredstvi bo vaš orožarski holding, vaša orožarska firma upravljala. In to je moje vprašanje, ker kakršnihkoli projekcij niste podali, rekli ste samo, to ni res, to ni res, to ni res. Okej, v redu, pa nam pa povejte, kaj pa je res. Razumem, da boste izpeljali še neke postopke, kjer boste iskali interes med slovenskimi, med slovenskimi firmami, ampak hkrati pa tudi iz preteklih projektov veste povedati, da je pri onem kosu, povezanih z vojaško-industrijskim kompleksom, sodelovalo 15 firm, da je pri nekem drugem kosu sodelovalo 15 podjetij, 50 podjetij. Gospod Črnčec je rekel, da je interesa za militarizacijo gospodarstva na strani samega kapitala več kot dovolj. Okej, če ste zdaj že prišli tako daleč, da ste šli orožarsko firmo delati, zagotovo razpolagate s kakšnimi projekcijami, koliko sredstev pa boste vrnili tu skozi bodisi neposredno iz slovenskega proračuna oziroma, če tega ne bo, kot ste nam nekako dali vedeti, o koliko sredstvih iz evropskih orožarskih skladov se tu pogovarjamo. Težko sprejmem, in tudi to povem vnaprej, kakršenkoli odgovor, ki ni razmeroma točna številka. Ker če že delate firmo, pol morate imeti poslovni načrt. Mislim, vsak, ki bo v svoji garaži spravil se nekaj vlivati ali pa nekaj švasati, bo imel poslovni načrt, preden bo šel svoj s. p. narediti, še toliko bolj pa to velja za resno državo z resnim, velikim podjetjem, ki se gre praktično preoblikovanje celotnega slovenskega gospodarstva. Tako da moje vprašanje tu zagotovo stoji: koliko sredstev se nameravate, nadejate počrpati iz javnih virov, iz fonda Evropske unije, kakorkoli že in ki bodo speljana skozi vaš DOVOS oziroma skozi vaš orožarski holding?

In še čisto za zaključek kar se vprašanja nadzora tiče. Ne bom šel na formalna določila in formalne klavzule DOVOS oziroma vašega orožarskega holdinga, bom šel pa na ta kontekst samo zato, da pokažem, kako zelo velika bedarija so te klasične politične krilatice o korporativnem upravljanju in ne vem kakšnem nadzoru nad podjetji z najvišjimi standardi. Pa halo, saj vsi, ki smo v tej sobi, tudi slovenska javnost, ki nas spremlja, prekleto dobro ve: Slovenski državni holding je že zdaj država v državi. Pa nikome ništa. Pač tam je nekaj finančnih boysev, ki se igra z 8, 9 milijardami našega premoženja in ureja ključne industrijske in finančne tokove po svojih lastnih omrežjih. Mislim, to je, lahko rečete temu poslovni model, poslovni model SDH. Ali, da ne bom govoril samo o konceptu in na splošnem, na splošno, bom na mizo prinesel informacijo, novico, ki je danes zaokrožila po slovenskih medijih. Bizarna novica. In to je, da je Pošta Slovenije enemu od poštarjev izročila opozorilo pred odpovedjo, veste zakaj? Zaradi tega, ker je raznosil poštne pošiljke, čeprav bi jih moral pustiti počivati tam na pošti in bi moral to šele naslednji dan narediti. Človek je bil bolj priden nad normo, hitrejše naredil to, kar bi mogel narediti, torej oskrbeti ljudi z njihovimi poštnimi pošiljkami, ki so na njihov naslov prišle - poslovodstvo mu je izročilo opozorilo pred opozorilo pred odpovedjo.