Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, članice, člani Ustavne komisije, drugi prisotni!

Kot je že povedal profesor doktor Igor Kaučič, smo izhajali pri oblikovanju besedila, ki ga imate pred seboj, torej besedila, člena, delovnega besedila predloga ustavne spremembe oziroma dopolnitve iz stališč Ustavne komisije in potem seveda predvsem stališč Državnega zbora, ki je to stališče Ustavne komisije posvojilo. Naj še omenim, da smo v vsem tem procesu preučili številna strokovna gradiva, tudi nekatere tuje ustave, seveda upoštevali, kot je bilo rečeno, obe mnenji Evropske centralne banke, dve mnenji Vlade, mnenje Banke Slovenije, seveda tudi stališča predlagatelja in vseh ostalih, ki so nam karkoli sugerirali v zvezi s tem in na sejo tudi vabili večkrat zunanje strokovnjake. Naših sej delovne skupine se je redno udeleževal tudi gospod Jurij Žitko, predstavnik Banke Slovenije, ki nam je pomagal pri razmišljanjih in oblikovanju besedil. Tako da zdaj imamo pred seboj to besedilo, ki smo ga oblikovali tudi v skladu s tistim stališčem Državnega zbora, ki pravi, da naj se pri dokončnem oblikovanju te ustavne določbe oziroma ustavnih določb upoštevajo vsi pravni in drugi vidiki, ki so pomembni za ustrezno dopolnitev ustave z določitvijo pravice do uporabe gotovine.

Naj zdaj nekako povzamem ključne vidike mnenja, pa se bom skušal izogniti ponavljanju tistih zadev, ki smo jih že večkrat obravnavali. Predvsem je treba povedati to, da tako oblikovana določba, kot jo imamo zdaj pred sabo ni v nikakršnem neskladju ali v nasprotju z monetarno ureditvijo Evropske unije. Daje pa suvereno ustavno podlago in napotilo slovenskemu zakonodajalcu, da povsod tam, kjer je to mogoče in primerno ter torej ni v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, zagotovi ustrezne oziroma tudi dodatne možnosti uporabe gotovine v pravnem prometu, in sicer v fizični, torej materialni obliki bankovcev in kovancev. Naj poudarim, da torej namen predlagane ustavne spremembe oziroma dopolnitve tretjega poglavja Ustave s tem 74.a členom torej ni odstopanje od dosedanje monetarne ureditve. In zato tudi določba, kot smo jo oblikovali, nikakor ne povzroča nekega neskladja ali nasprotovanja med našo in to ureditvijo. Kajti, predlagana ustavna sprememba je predvsem mišljena kot utrditev takšne ureditve, ki na evropski ravni že velja in ki po zagotovilih Evropske centralne banke bo veljala tudi še naprej. Se pravi, bo tudi še naprej upoštevano dejstvo, da gotovina predstavlja pomemben del plačilnega prometa v praksi in želi tudi Evropska centralna banka, kot to večkrat navaja v raznih dokumentih, tudi v prihodnje ohranjati in spodbujati celo njeno uporabo v določenih vidikih.

Zdaj, seveda na podlagi takšne ustavne spremembe kot je zdaj, zapisana bo seveda treba, seveda spet v skladu z evropsko ureditvijo, z zakonom predvideti primerne možnosti uporabe gotovine povsod tam, kjer to v praksi ni ustrezno urejeno. Pri čemer pa bo na določenih področjih treba urediti tudi možnosti ustreznega, to se pravi razumnega in sorazmernega omejevanja gotovinskega poslovanja. Tudi o tem smo že kar nekaj povedali na tej Ustavni komisiji.

Naj omenim še to, da kljub temu, da se zdaj to besedilo tega člena uvršča v tretje poglavje, gre za pravico, ki jo štejemo za človekovo pravico, namreč s tem, da je uvrščena v tretje poglavje ji ne jemljemo te lastnosti. Gre za pravico, ki je po svoji naravi in pomenu, tako kot tudi nekatere druge pravice iz tretjega poglavja Ustave, človekova pravica, ki sodi v najvišji rang ustavno pravnih pravic in jim zato Ustava zagotavlja upravno, sodno in drugo pravno varstvo, tako kot tudi drugim človekovim pravicam.

Naj se ustavim še na kratko pri naslovu. Naslov, ki se glasi Pravica do uporabe gotovine, izraža zgolj osnovni namen in vsebino te nove ustavne določbe, je pa pomemben, bi rekel, čeprav seveda nima močnega ali pa sploh ne takšnega neposrednega normativnega pomena, ker nakazuje za kaj pri tej določbi gre in izraža tudi nek namen ustavodajalca. Naj poudarim tudi to, da smo seveda pravno in nomotehnično tisto besedilo, ki je bilo predlagano s strani predlagatelja in se je potem dodatno preoblikovalo v nadaljnjih razpravah v Ustavni komisiji še dodatno preoblikovali v skladu z našo ustavno doktrino, načinom, kako pišemo naše ustavne določbe in seveda predvsem to bi želel poudariti, v skladu z namenom, ki ga je izrazil in ga še vedno zasleduje sam predlagatelj, to je skupina volivk in volivcev, ki je sprožila ta proces, ta postopek. Tako da ne glede na to, da je določba zdaj bistveno skrajšana, torej koncizna, še vedno izraža v celoti tisto temeljno vsebino in namen, ki jo utemeljuje in želi doseči predlagatelj. Je pa tudi hkrati, kot sem rekel, skladna s temeljnimi načeli in drugimi določbami Ustave ter upošteva dejstvo, da je Slovenija članica Evropske unije in evroobmočja in je torej zavezana pravni ureditvi Evropske unije.

S pojmom gotovina se v kontekstu predlagane ustavne spremembe opredeljuje bankovce in kovance, s čimer je in mislim, da je to povsem nesporno, mišljena njihova fizična materializirana oblika, kar je tudi osnovni namen predlagatelja in verjamem, da vseh, ki so do te faze ta predlog v delovni obliki podpirali. To je treba še posebej izpostaviti zato, ker se napoveduje seveda uvajanje oziroma uvedba digitalnega evra, ki bo po navedbah Evropske centralne banke predstavljal elektronski ekvivalent bankovcem in kovancem kot gotovini. Ampak seveda to ne pomeni, da to kaj vpliva na dejstvo, da določba 74.a člena Ustave seveda, izraža tisti pojem gotovine, ki je doslej edino uveljavljen in ki ga vsi razumemo v tej fizični materializirani obliki bankovcev in seveda tudi, kolikor so tu prisotni, kovancev.

Po sprejemu, če bo do sprejema tega člena Ustave prišlo, bo treba po eni strani zakonsko zagotoviti, da bo torej pravica do uporabe gotovine v največji možni in dopustni meri upoštevana oziroma, da bo ta možnost uporabe gotovine zagotovljena povsod tam, kjer v praksi še ni ali pa ni v zadostni meri. Denimo recimo v smislu širitev možnosti in dostopnosti gotovinskega plačevanja pred upravnimi organi, v bankah, na poštah, pri uporabi parkirišč, pri plačevanju avtobusnih, vlakovnih in drugih prevozov potnikov ter nasploh pri oblikah, različnih oblikah plačevanja blaga in storitev v pravnem prometu.

Po drugi strani pa, kot je bilo tudi že omenjeno, pa mora seveda zakonodaja, ki bo na podlagi te ustavne določbe preoblikovana, ostati tudi v mejah dopustnosti, ki jih določa že naša Ustava, predvsem pa tudi pravo Evropske unije in seveda na določenih področjih bo zakon tudi še nadalje urejal ali pa nekje tudi morda na novo glede na razvoj, nekatere možnosti razumnega in sorazmernega omejevanja gotovinskega poslovanja, pri čemer bo to dopustno le tam, kjer bodo za to podani zares utemeljeni razlogi in na način, da bo ta pravica po drugi poti le v zadostni meri zagotovljena.

Pomembno je tudi to, da se ta izvedbeni del, torej izvedba te ustavne določbe prenaša na zakon in ne denimo na podzakonske akte, ki bi bili v domeni izvršilne oblasti. Se pravi, zakon je le tisti akt, ki ga sprejema parlament, predstavništvo ljudstva, in to je nek garant, da bodo poslanci, ki ne nazadnje bodo, če bodo sprejeli tudi to spremembo Ustave, tudi zakon napisali v duhu te spremembe in zagotovili takšno uporabo gotovine, kot je to na podlagi take ustavne določbe edino primerno in dopustno.

Naj poudarim, da s to določbo nikakor ne urejamo v Sloveniji, torej z našo Ustavo, statusa gotovine kot plačilnega sredstva, to je urejeno že na ravni Evropske unije. Na to je opozorila tudi seveda Evropska centralna banka. To izhaja tudi iz odločb Luksemburškega, torej sodišča in zanesljivo smo se zelo potrudili, da ne gremo nikakor ne v nasprotje s to ureditvijo. Tako da dejansko govorimo samo o pravici do uporabe gotovine, zato so vsi dvomi ali pomisleki, ki jih tu navaja tudi Evropska centralna banka v prvem in deloma še v drugem mnenju, enostavno tukaj upoštevani na način, da ne prihaja do neke kolizije med obema ureditvama.

Seveda pa je treba upoštevati, da vsa ta ureditev, ki jo Ustava zdaj nekako terja s to novo pravico, če bo sprejeta, bo morala biti zakonsko urejena. V bistvu bo zdaj bistveno to, kar bo sprejel v nadaljevanju potem zakonodajalec, ki pa bo moral upoštevati vse to, o čemer zdaj govorimo. Torej upošteval bo tudi različne dejavnike, denimo geografsko pokritost Slovenije z gotovinskimi točkami, ustrezne oziroma razumne cenovne pogoje za gotovinske storitve, možnosti brezplačnega dostopa do teh gotovinskih storitev in druge možne ukrepe in okoliščine, ko se bo to zakonsko urejalo.

Naj omenim še to, da smo v določbi posebej in izrecno navedli tudi bančno poslovanje. Evropska centralna banka nas je opozorila, da to niti ne bi bilo nujno, ker je to samo ena izmed oblik poslovanja v okviru pravnega prometa in s tem se v strokovni skupini lahko strinjamo, vendar pa menimo, da je bil tisti temeljni ali pa zelo močan poudarek v samem predlogu volivk in volivcev ravno na tem, da se izpostavi tudi bančno poslovanje kot eno najbolj pomembno, kot eno najbolj pomembnih oblik poslovanja, kjer je treba tudi dopustiti, poleg seveda digitaliziranih načinov poslovanja z gotovino. Tako da smo to pustili v sami določbi, se nam je zdelo prav, seveda pa govorimo o bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa, tako, da vsaka oblika pravnega prometa mora dopuščati in omogočati tudi gotovinsko poslovanje.

Naj zaključim s tem, da smo se še posebej seveda ozrli na to, kar je bilo zapisano v tem drugem mnenju Evropske centralne banke z dne 2. septembra, kjer ponavlja to, da načelno pozdravlja, torej ECB načelno pozdravlja našo odločitev, slovensko odločitev, da se še podrobneje, še natančneje zakonodajno in sicer uredi poslovanje z gotovino in da se omogoči, da se podpre takšne oblike poslovanja, hkrati pa smo seveda odgovorili v tem svojem mnenju oziroma obrazložitvi tega delovnega besedila predloga, tudi na neke pomisleke. Namreč, Evropska centralna banka je v tem svojem drugem mnenju z dne 2. septembra ponovno izpostavila vprašanje, ali morda ta določba, kot je zdaj zapisana v tem predlogu 74.a člen le ne povzroča morebitne nejasnosti v svojem zadnjem delu. Kajti, na nek način ureja isto materijo kot jo ureja že evropska ureditev. Ampak mi na to odgovarjamo zelo jasno, da ta določba 74.a člena, prvič, ne ureja statusa evrov gotovine kot plačilnega sredstva in s tem ne posega v to pristojnost Evropske unije. In drugič, tudi kljub temu, da ureja to isto materijo z nekoliko mogoče drugačno terminologijo, kar je normalno, kajti ustavna terminologija po našem pravu ne more biti povsem identična s tisto, ki jo uporablja evropski pravni red, ne glede na to, naša ureditev, kot je predlagana, nikakor ne povzroča nobenih kolizij, nobenih nesporazumov. Kajti razlagati jo bomo morali, ko bomo pisali zakon, v duhu tudi evropske ureditve. Tako da vse je stvar interpretacije. Mi tu nenehno poudarjamo, da interpretacija naše ustavne določbe bo morala biti takšna, da bo upoštevala predvsem to določbo, pa tudi hkrati meje, ki jih postavlja evropski pravni red na tem področju. Tako da s tega vidika menimo, da tu sta obe ureditvi kompatibilni, celo, bi rekel, kot smo poudarili, z našo ustavno spremembo samo utrjujemo to ureditev na evropski ravni in zato verjamemo, da je ta določba, kot smo jo predlagali, primerna za obravnavo tukaj na Ustavni komisiji, pa tudi za sprejem v Državnem zboru, če bo Ustavna komisija tako odločila.

Tu bi se jaz ustavil, spoštovani gospod predsednik, in bi seveda potem v nadaljevanju, če bo treba, odgovoriti na določena vprašanja skupaj z mojimi kolegi iz strokovne skupine. Hvala lepa.