Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki ministrstev, kolegice in kolegi!

Najprej iskrena hvala vsem, ki se že dlje časa ukvarjate s področjem gluhoslepote, vsem, ki ste pripravljali številne strokovne podlage, tudi dokumente, pripombe, pomisleke. Skratka, Slovenija je ena tistih držav, ki si je vzela čas in prostor, da o gluhoslepoti govorimo tudi v tem prostoru. In prav to je seveda tisto posebno, kar opredeljuje Slovenijo od drugih držav. Kajti govoriti o gluhoslepoti pomeni tudi govoriti o najgloblji obliki človeškega stika, tudi o jeziku, ki ga ne vidimo, ki ga ne slišimo, ampak ga moramo čutiti. Razumevanje gluhoslepote zahteva veliko časa, izkušenj in tudi človeške občutljivosti. Mnogokrat zelo težko pojasnjujem razliko med gluhim in gluhoslepim človekom. Ampak dovolite, da tokrat na kratko vendarle pojasnim, kaj pravzaprav pomeni gluhoslepota in kakšna je razlika med gluhim in gluhoslepim. Predstavljajte si, da vstopite v prostor, kjer je popolna tema, kjer je popolna tišina, ničesar ne slišite in ničesar ne vidite. In čakate, čakate na kaj, na to, da nekdo pride, da se vas dotakne in ta dotik dobi takrat drugačen pomen. To ni tisti dotik, ki ga lahko doživimo ta trenutek v tej dvorani. To je dotik, ki odpira upanje, ki odpira svet, to je komunikacija, to je jezik gluhoslepih. Vsak dotik daje tem ljudem upanje in vsak dotik ima nek svoj pomen.

Ko govorimo o gluhoslepoti, se je že danes slišalo, da v bistvu človek ne more nadomeščati okvare enega čutila z drugim čutilom. Zato človek, ki je gluh, ne sliši, ampak vidi. Ljudje, ki so gluhi, so v Združenju gluhoslepih Slovenije dlan tudi moji, moja desna roka. So ljudje, ki dnevno pomagajo gluhoslepim in pravijo, mi smo bogati. Zakaj? Mi lahko počnemo marsikaj, vozimo avto, se zabavamo, se sporazumevamo, se udeležujemo stvari, gremo sami v pekarno in tako naprej. In pravi, ko gledamo gluhoslepe, vemo, da jim moramo pomagati. To je razlika med gluhim in gluhoslepim.

Svet, ki ga človek razume z dotikom, s telesno prisotnostjo drugega, je čisto nekaj drugega kot svet, ki ga opazujemo bodisi z očmi bodisi ga poslušamo z ušesi. Delo z osebami z gluhoslepoto zahteva neskončno potrpežljivosti, veliko truda in tudi znanja. Vse tisto, kar je v tej dvorani lahko samoumevno, pogled, beseda, informacije, ki pridejo do nas, hitre informacije, se pri osebi z gluhoslepoto zahteva poseben način komunikacije, ki traja in je potrebno pojasniti enkrat, dvakrat, petkrat in tudi takrat ugotovimo, da je šum v komunikaciji. In danes se pogovarjamo prav o teh ljudeh in ti ljudje niso tako daleč. So tukaj blizu nas, so med nami, so državljani Republike Slovenije.

Združenje Dlan je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z gluhoslepoto, ki že 20 let s svojim delom daje zgled tudi drugim državam in jim pomaga, da bodo se tudi tam pisale pozitivne zgodbe. Ko smo vpisali jezik gluhoslepih v Ustavo leta 2021, s čimer je Slovenija postala prva država na svetu, smo v bistvu postali velik zgled marsikomu in o Sloveniji se razpravlja tudi drugje. Ampak takrat smo naredili eno pomembno stvar, razmejili smo znakovni jezik od jezika gluhoslepih. V 62.a člen smo v prvem odstavku napisali znakovni jezik in pač opredelili znakovni jezik. V drugem odstavku, torej v ločenem odstavku, pa smo navedli jezik gluhoslepih. S tem smo v strokovni komisiji oziroma v Ustavni komisiji želeli poudariti ravno to razliko in samostojnost, da govorimo o samostojni invalidnosti, o samostojnem jeziku. In da seveda ta samostojni jezik in tudi ta samostojna invalidnost terja poseben pristop. In zato je zelo pomembno, da tudi, ko govorimo o gluhoslepoti, govorimo o samostojni organizaciji, ki ne vključuje drugih invalidnosti, ampak izključno in samo obravnava ljudi z gluhoslepoto. To je temeljni pogoj za to, da tudi Slovenija lahko zastopa področje gluhoslepote v mednarodnem prostoru. Združenje Dlan je polnopravna članica tako evropske, kot tudi svetovne organizacije gluhoslepih in si zelo prizadeva za to, da bo kazala zgled še naprej in Slovenijo predstavljala v najboljši, pozitivni luči in da hkrati s svojimi izkušnjami in znanjem pripomore k pozitivnim zgodbam tudi drugod po svetu. Zelo pomemben je tudi 22. člen tega zakona. Ampak pomembno je, da razumemo, da na ta način, ko ločujemo, ko vemo, kaj pomeni gluhota in gluhoslepota, tudi zaščitimo stroko, ker vse, kar je bilo zgrajeno do sedaj v 20 letih od graditve skupnosti gluhoslepih do organizacije, do stroke, do številnih knjig, ki smo jih izdali tudi znotraj združenja Dlan je seveda narejenega neopisljivo veliko. Zaščititi je potrebno stroko in s tem v bistvu pokazati, kako zelo razumemo gluho slepoto in tudi te ljudi, ki potrebujejo drugačen pristop. Ko imamo lahko stroko, lahko delamo kakovostno s temi ljudmi in lahko se izboljšuje njihovo življenje. In ta predlog zakona bo zagotovo ne le prelomni trenutek, ampak lahko naredil zelo veliko za ljudi z gluho slepoto in za skupnost gluhoslepih. In to je tisto, kar odraža vse nas kot bistvo neke odgovorne družbe in za to se vam še enkrat zahvaljujem. Ja, se vam zahvaljujem. Hvala.