Govor

Predsedujoči, hvala za besedo, prav lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovane državljanke in državljani!

Predlog zakona predstavlja pomemben korak k sistemski ureditvi položaja oseb z gluho slepoto, pravzaprav gre za, po moji oceni, za zgodovinski prelom. To je pri osebah z obliko hude invalidnosti, katere posledice pogosto potiskajo posameznike z gluho slepoto na sam rob družbe. U ustavno spremembo leta 2021 je Slovenija postala prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v svojo Ustavo, ta zgodovinski korak pa zavezuje tudi k dejanski uresničitvi te pravice. Na pomen tega uresničevanja opozarjajo tudi ključni strateški in zakonodajni dokumenti, kot so resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 do 2025, akcijski program za invalide 2022-2030 ter Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Z opredelitvijo pravice do svobode, do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter ureditvijo primernega in dostopnega tolmačenja osebam z gluho slepoto zagotavljamo temeljne človeške pravice, to je pravico do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči, ureditve statusa ter rabe storitev tolmača za osebe z gluho slepoto. Predlagani zakon ureja pravico oseb z gluho slepoto uporabljati jezik gluhoslepih, pravico oseb z gluho slepoto do informiranja v prilagojenih načinih sporazumevanja, pravico do tolmača pred javnimi institucijami in po lastni presoji ter druge pravice, vezane na uporabo jezika. Gluhoslepih, ki so potrebne za njihovo enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah, pogojih in možnostih, ki jih imajo drugi. Zakon določa tudi pravico do razvoja in ohranjanja jezika gluhoslepih ter pravico do učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente, ki izvajajo osebno asistenco pri osebah z gluho slepoto. V Svobodi si iskreno prizadevamo, da osebam z različnimi oblikami invalidnosti omogočimo enakopravnejše sodelovanje in obravnavo na vseh področjih družbenega življenja. To bi moral biti eden temeljnih ciljev pravične in vključujoče družbe.

Omenila bom še poudarke predlaganih rešitev in v nadaljevanju tudi pri amandmajih bomo še podrobneje opredelili bistvene vsebine zakona. Torej, v zakonu se definira oseba z gluho slepoto, to je oseba z gluhoslepoto, ki samostojno obliko invalidnosti, gluho slepoto, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako resna, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Gluhoslepota je opredeljena kot samostojna invalidnost, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako resna, torej, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Definicija gluhoslepote je kombinirana, pri določitvi pa se uporablja medicinski model gluhoslepote in funkcionalni del model gluhoslepote. Ministrstva, pristojna za invalidsko varstvo, izobraževanje, visoko šolstvo, zdravje, digitalno preobrazbo in kulturo za namen zagotavljanja razvoja jezika gluhoslepih razpisujejo letne, večletne programe in projekte, ki naslavljajo zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih. Osebe z gluhoslepoto uresničujejo pravico do jezika gluhoslepih z uveljavljanjem pravice do tolmača. Osebam z gluhoslepoto se podeljuje pravica do tolmača tudi pred javnimi institucijami, osebe z gluhoslepoto pa imajo pravico do tolmača tudi po lastni presoji. In ta pravica do tolmača po lastni presoji je lahko oseba, ki z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur letno. Oseba z gluhoslepoto, s statusom dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja, odraslih vključenih v javno veljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika pa v obsegu 720 ur letno. Tolmač, mogoče še pojasnilo, da tolmač po lastni presoji v tem zakonu ni osebni asistent za gluhoslepoto in je namenjen izključno komunikaciji. Storitve osebne asistence se namreč ne izključujejo s pravicami, v skladu z naštetimi pravicami po tem zakonu. Je pa v zakonu tudi opredeljeno izobraževanje osebnih asistentov za znakovni jezik in komunikacijo z gluhoslepimi. Toliko in kot sem povedala, več v nadaljevanju pri mogoče predlaganih amandmajih. Hvala lepa.