Hvala. Aha, lahko sedé. V redu, hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Torej v kakšnih okoliščinah danes pravzaprav opravljamo razpravo o teh priporočilih opozicije? To so okoliščine, ja, počasi izteka mandata te koalicije, te Vlade, ki je dejansko na začetku, ko je začela svoj mandat, prepoznala enega največjih, najbolj perečih problemov naše družbe. In je rekla: da bi rešili to strahovito pomanjkanje stanovanj za mlade, to dejansko življenjsko stisko, s katerimi se toliko naših državljanov sooča, potrebujemo način, da bomo zgradili 20 do 30 tisoč stanovanj. To smo rekli tedaj in to velja tudi danes. Ocene so nekoliko bolj točne. Danes. Vemo, da 20 tisoč stanovanj je tisti fond, ki ga bo potrebno zapolniti, da bomo, bi rekel, to temeljno, konec koncev tudi ustavno pravico ali pa dostojanstvo lahko, lahko zagotavljali. To je bilo takrat in to velja danes. Prišli pa smo v položaj reševanja tega problema takrat, ko smo pogledali malo številke in smo videli, koliko je bilo sredstev recimo za javna najemna stanovanja pred nami namenjenih v preteklih letih. 14 milijonov za javna najemna stanovanja, v zadnjih, ne vem, skoraj 10 letih, 14 milijonov. Kaj je v tem času ta Vlada naredila, da je ta problem naslovila? Sprejela je, tako kot se je zavezala, kar je temelj sistemsko zakonodajo na stanovanjskem področju, spet na področju, ki je bilo tudi z zakonodajnega vidika toliko let zanemarjeno ali pa premalo resno obravnavano. Sprejeli smo Stanovanjski zakon, sprejeli smo Zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, sprejeli smo nenazadnje tudi Zakon o omejevanju teh kratkoročnih najemov, ki so se v tem času, ker se noben s tem ni ukvarjal, ne, tako razpasla, da v bistvu ogroža tisto, čemur so stanovanja primarno namenjena, turistični, ne turističnemu najemu, ampak stanovanju, življenju. In to smo seveda podkrepili tudi z implementacijami, tudi s politikami. 251 milijonov konkretno je bilo že porabljenih letos za stanovanjske namene in zagotovili smo v proračunih ne samo za letošnje leto, ampak za desetletje naprej, najmanj 100 milijonov v proračunu za to, da se zažene ta cikel gradnje javnih najemnih stanovanj. Milijarda torej, milijardo evrov planira, načrtuje na tej podlagi država za prihodnje desetletje, da bomo prišli do tega cilja, ja, 20 tisoč novih stanovanj.
Zdaj, vaša, vaša priporočila, bom potem malo malo bolj, bolj, bolj podrobneje razpravljal o njih, vaša priporočila imajo eno, kako bi rekel, rdečo, rdečo nit. Ta rdeča nit je, da nekako prepoznavajo, prepoznavajo seveda, kako ga ne bi, vsi prepoznavamo ta problem pomanjkanja stanovanj, prepoznavajo ta problem, ampak ga locirajo take stvari kot, ne vem, krediti so predragi, moramo jih majčkeno poceniti, kakšni občinski prispevki so previsoki, moramo jih malo znižati, kakšno dajatev manj moramo nameniti, moramo, moramo, moramo dati stran, pa bo v redu, pa bodo ljudje si lahko kupili svoja stanovanja za 200 tisoč in več. Ampak a je res to problem temeljni pomanjkanja stanovanj za mlade danes v Sloveniji? A je res problem sam po sebi drag kredit ali je problem to, da si večina mladih danes pravzaprav težko zamisli kakršenkoli kredit v takšni vsoti, kakor danes stanovanja stanejo. Ne sanjajo o cenejšem kreditu, sanjajo o dostopnem stanovanju. Zato je v nekem smislu ta vaša diagnoza, ta vaša, ta vaša diagnoza ne meri na bistveno in tudi ne daje tistega bistvenega odgovora. Bistven odgovor je pa to, da moramo zagotoviti dostopna najemna stanovanja vsakomur, da si jih bo lahko vsakdo privoščil, tudi če ni in večina mladih ni v poziciji, da bi te vedno drage kredite in drage nepremičnine si kupovala. To je prava pot, to je tista pot, ki smo jo mi zastavili, na katero pravzaprav primarno stavimo pri reševanju stanovanjskega problema. In konec koncev za to se nam ni treba ozreti tako daleč. Obrnemo pogled proti svoji bivši prestolnici, če lahko tako rečem. Recimo mest Dunaj v Avstriji, kjer imamo to že dolga leta ali pa desetletja. To izredno uspešno naslavljanje, pač potrebe po stanovanjih z javnimi najemnimi stanovanji. Dunajski model, če hočete. Naša stanovanja, naša sprememba stanovanjske zakonodaje podkrepljena z našo uzakonitvijo sistemskega financiranja, omogoča, da bomo v prihodnjem desetletju zagnali in dobili veliko shemo javnih najemnih stanovanj, dostopnih vsem na tak način, če hočete ilustracijo, kot je to rešuje vzorno in to gledajo iz celega sveta v mestu Dunaj. In konec koncev to so tudi rešitve, ki jih je, ki jih je izdala skoraj malo za nami pripoznava Evropa. Vemo, da smo dobili komisarja tako rekoč za stanovanjsko politiko, da bo postala ravno stanovanjska politika ena izmed tistih fokusov tudi evropskih politik. In njen ključen del bo ravno javna najemna stanovanja, ki so pravzaprav proti strup. na to, k temu, kar se je zgodilo na podivjanem prostem trgu nepremičnin, ki je pripeljal dejansko danes do te situacije, da si mladi državljani niti približno stanovanja in njegovega nakupa ali pa veliko ne more niti sanjati o njem na drugi strani, da so, da je cel ogromen stanovanjski fond, upam, da bo to zdaj drugače, ko smo ta zakon sprejeli, vsaj malo blaženo se kanaliziral v neko turistično uporabo. Tako da seveda pa jasno pač pozdravljam razpravo, ki jo predlagate in vaša priporočila, tako da bi nekoliko si tukaj vzel časa in na njih iz vidika odgovorov, ki so jih pač tudi naši strokovnjaki pripravili, podal naše stališče, naše mnenje. Torej, kar se tiče prvega priporočila, kjer je, kjer Vlado pozivate, da v roku treh mesecev od sprejetja tega priporočila odpravi birokratsko administrativne ovire pri sprejemanju prostorskih načrtov. Torej, tukaj je situacija, da se upravne enote vključujejo v informacijski sistem egraditev, ki bo v celoti predvidoma vzpostavljen do januarja 2026 na vseh upravnih enotah. Trenutno je že v sistem vključenih skoraj 50 od skupno 58 upravnih enot. Torej, to je en ukrep tudi te Vlade, s katerim bo pač s pomočjo digitalizacije pomembno prispevala k administrativnim razbremenitvam in hitrejšim, časovno hitrejšim izvedbam postopkov. Poleg tega sta bili pred dvema tednoma sprejeti noveli Zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, katerim eden izmed temeljni namen je ravno skrajšanje rokov priprave prostorskih aktov in izdaje dovoljenj za gradnjo. Pričeli pa smo kot Vlada tudi s sestavljati to dolgo zamujeno evidenco stavbnih zemljišč. In to je seveda tudi eden izmed teh ključnih elementov pri res strateškem načrtovanju in strateški gradnji stanovanjskih projektov. v drugem priporočilu pozivate Vlado, da v roku treh mesecev pripravi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Zdaj, to je tisto s krediti. In na nek način tukaj, bi rekel, resničnost nam kaže pač obraz tega, kar se v resnici dogaja. Ta stanovanjska shema v resnici ni prav zelo zaživela. Zdaj ne bomo šli prav globoko v ta hip, vsaj zdaj še na tem mestu, verjamem, da malo kasneje. Zakaj? Ampak mislim, da je glavni razlog je ravno to ni tukaj odgovor reševanja stanovanjske problematike mladih najemanje kreditov za kupovanje novih stanovanj. Rešitev je to, kar, vsaj po našem trdnem prepričanju, to, da se zagotovi dostopna, javna, kvalitetna javna najemna stanovanja zgrajena po celotni državi torej ne samo v teh glavnih središčih, ampak povsod, da tudi omogočajo, bi rekel tako potreben enakomeren regionalni razvoj. Do zdaj je na podlagi zakona o tej jamstveni shemi bilo sklenjenih le pet kreditnih pogodb vsega skupaj v višini malo več kot pol milijona evrov.
Tako da tretje priporočilo Državni zbor poziva, aha, priporočilo ja Državnemu zboru, da pozove Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predlog sprememb davčne zakonodaje za postopno zniževanje davčne stopnje glede na trajanje najema. Torej spet glavna težava je pomanjkanje stanovanj. In če tukaj pogledamo številke, je leta 2013 se je za dohodke iz oddajanja premoženja v najem uvedla cedularna obdavčitev od leta 2013 do leta 2019, je bila obdavčitev po stopnji 25 procentov odstotkov, od 20 do 21 po davčni stopnji 27,5 odstotkov, potem pa se je v davčnem letu 2022 znižala za dohodke iz oddajanja premoženja na 15 odstotkov in tako naprej. Ampak nobena izmed teh nižanj davčnih ni v resnici imela pravega efekta kot vemo, na aktivacijo praznih stanovanj. Torej, glavna težava je, v pomanjkanju stanovanj. Tukaj v resnici ne v obdavčitvi, kar pa seveda ne pomeni, da niso pač pa tudi po našem mnenju neka resna, neka resna in sistematična revizija davčne zakonodaje na tem področju smiselna. Ampak tako, da vemo, kaj počnemo in kaj je pravzaprav namen in kaj bo prijelo in kaj ne bo. Potem je tukaj predlog, da se pripravi predlog sprememb Zakona o davku na promet nepremičnin, s katerim se uvede sprostitev plačila davka za mlade do 38. leta ob prvem nakupu nepremičnine za lastne potrebe. Podobno spet nominalna davčna stopnja davka na promet za nepremičnine v višini 2 odstotkov je relativno nizka. Hkrati pa je na podlagi zakona zavezanec za plačilo davka prodajalec. Torej se lahko tudi stranki dogovorita drugače lahko. V zvezi s tem pač poudarjamo, da se davek na promet nepremičnin plača le v primeru, da za promet z nepremičnino ni obračunan davek na dodano vrednost. V povezavi s predlaganim ukrepom oprostitve plačevanja davka na promet nepremičnin za mlade pa tukaj nam strokovnjaki, naši, pojasnjujejo, da iz priporočil OECD izhaja, da države takšnih enkratnih ukrepov praviloma ne uvajajo in tukaj pač spet poudarjamo, da je za učinkovitejše doseganje tega cilja, ki ga zasledujemo, torej reševanja prvega stanovanjskega problema mladih oziroma reševanja stanovanjskega problema nasploh treba v prvi vrsti zagotoviti povečano število razpoložljivih stanovanj.
Naprej, peto priporočilo, da vlada pripravi ukrep za znižanje komunalnega prispevka za mlade do 38. leta. V prvi gradnji hiše ali stanovanjske enote za najmanj 50 odstotkov, razliko pa občinam povrne država. Zdaj, v zvezi s komunalnim prispevkom za stanovanja novela Zakona o urejanju prostora, ki je bila sprejeta septembra letos, prinaša pomembne spremembe. Torej po novem lahko občina predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za vse vrste stanovanjskih stavb in dodajam, ne samo stanovanjskih, to je recimo, pomembno bo tudi kot domove za starejše in podobne stvari gradimo. In občinam je omogočeno, da predpišejo tudi oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo, kadar gre za gradnjo javnih najemnih stanovanj. In to je pač eden izmed teh načinov, s katerimi dejansko želimo spodbuditi gradnjo teh javnih najemnih stanovanj na lokalni ravni. No, šesto priporočilo, poziv Vladi, da pripravi ukrep za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za mlade do 38. leta v prvih desetih letih po vselitvi in država naj bi občinam potem to nadomestila iz državnega proračuna. Tukaj pojasnjujemo, da pač obstoječi predpisi, ki urejajo nadomestilo že od leta 1984 naprej omogočajo petletno oprostitev plačila nadomestila stavbnega zemljišča vsem lastnikom, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili stanovanjsko hišo, pri čemer je bil ob tem plačan komunalni prispevek. Za uveljavitev te zahteve morajo zavezanci podati zahtevo, o kateri potem odloča občina. Torej ena pot že obstaja. Je pa tukaj še ena zadeva, pač pravna, v zvezi s tem, mogoče potem kasneje, če bo potrebno, še kaj več o njej, da ne bom zdaj predolg.
Sedmo priporočilo pa je, pa se glasi, pa se glasi, da se pozove Vlado, da pripravi program spodbujanja prenove obstoječega stanovanjskega fonda, ki mladim omogoča ob nakupu starejših stanovanj ali hiš pridobitev državnega sofinanciranja za energetsko sanacijo in osnovno prenovo in tako naprej. Torej, kot veste, pač na Ministrstvu za solidarno ali pa kot morda veste, na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljamo nacionalni stanovanjski program za leto 2026 do 2036. Mimogrede, tisti stari stanovanjski program, mislimo, da je bil tudi zelo, bi rekel, pomanjkljiv. Ni vseboval tega ključnega momenta, rešitve z javnimi najemnimi stanovanji. No, in v tem novem nacionalnem programu predvidevamo več ukrepov, ki naslavljajo to podano priporočilo. Med drugim načrtujemo ukrep prenove javnega fonda in prenove zasebnega fonda. Ker je res, imate prav, res je pomembno, da se tudi prenovo starih stavb vključi kot del, del te rešitve, ki je potrebna, da zagotovimo več stanovanj. Nekaj stvari pa je že v tej smeri tudi bilo narejenih. Torej recimo Eko sklad je v zadnjih dveh letih za občane namenil dvakrat večji, torej rekorden obseg sredstev za obnovo in novogradnjo. In številka torej tukaj skupaj znaša 63 milijonov evrov v 23. letu in 60 milijonov v letu 2024. Medtem ko je prejšnja leta, je tukaj šlo za povprečje okoli 30 milijonov evrov. Poleg tega pa je bilo vsako leto skoraj 50 milijonov evrov financiranih iz sredstev podnebnega sklada.
Torej, toliko iz naše strani o vseh priporočilih. Kot rečeno, razpravo pozdravljamo, kot, kot ste slišali iz našega odgovora, pač, nekateri vaši, vaša priporočila, vaši razmisleki so pravzaprav tista, ki jih je Vlada mogoče na kakšen drugačen način že začela uresničevati, s kakšnimi se ne strinjamo, ključno je pa tisto, kar sem, kar sem na začetku povedal. Torej, mi vidimo kot glavno pot reševanja tega pomanjkanja stanovanj, posebej za mlade v Sloveniji, pot, kakršno ima recimo mesto Dunaj in da, in je model za pravzaprav celotno Evropo ali svet gradnjo dostopnih, po državi enakomerno razpršenih javnih najemnih stanovanj, ki jih bo lahko pravzaprav, do njih prišel vsak, tudi tisti, ki pravzaprav o kakšnih kreditih za nakupe nepremičnin žal težko v tem trenutku niti sanjajo. Hvala.