Predsedujoči, hvala za besedo. Zdaj za trenutek vrnimo čas nazaj v predvolilno obdobje leta 2022, Takrat ste vladne stranke nekako začrtale neko novo strategijo, nov pogled na reševanje stanovanjske krize v Sloveniji. Danes, tri leta pa pol kasneje, se Slovenija sooča z eno največjih stanovanjskih kriz v prostoru Evropske unije, pa tudi široma. Takrat smo s strani koalicijskih strank lahko slišali predvolilne obljube o 20, 30000 državnih najemnih stanovanjih, danes lahko brez dvoma trdimo, da rezultata tega ni in da so ostale samo nekakšne predvolilne obljube. Tudi sredstva, o katerih se radi v koaliciji pohvalite, da ste jih namenili v državni proračun v višini sto milijonov evrov na leto. Vidimo, da je realizacija le teh praktično ničelna, pa tudi matematika se ne izide, kajti to bi pomenilo, da bi, tako kot je Robert Golob na eni izmed sej dejal, 2 tisoč stanovanj na leto, to bi pomenilo, da bi stanovanje v velikosti 50 m2 bilo za novo gradnjo cena tega stanovanja, za novo gradnjo nižja od 50000 evrov, kar po današnjih standardih, v današnjih cenah, tržnih cenah praktično neizvedljivo in nemogoče. Pa vendarle v Slovenski demokratski stranki nismo kritiki, mislim, poleg kritik podajamo tudi konstruktivne predloge koaliciji, s katerimi se ustrezno naslavlja problematiko, stanovanjsko problematiko, stanovanjsko krizo s katero se soočamo. Kot že povedano, s predlagatelji tega sklica seje. Nekako ne pristajamo na narativo, da moramo mladi živeti v državnem najemu ter da moramo biti za vedno odvisni od države brez kakršnih koli ukrepov, političnih ukrepov in zakonodajnih ukrepov na področju pridobivanja lastnih nepremičnin. Spomnimo se, da je prejšnja Vlada Janeza Janše v letu 2022 sprejela stanovanjsko jamstveno shemo, ki je podala nekako podlago mladim do tega, da pridejo do lažjih finančnih posojil za nakup nepremičnine. Pa vendarle, spoštovani, preden preidemo na predloge, ki jih predlagamo v Slovenski demokratski stranki za konkretno reševanje stanovanjske problematike se ozrnimo malo na statistike. Rast cen, rast najemnih stanovanj oziroma nepremičnin v Sloveniji se je v letošnjem letu dvignila na vrh Evropske unije, za 69 odstotkov se je povečala rast oziroma dvig cen najemnih stanovanj oziroma najemnin. Še najbolj drastičen pa je ta pregled oziroma ta, bom rekel, vpogled v obdobju med letom 2022 in letom 2024. Če se spomnimo s 1. 1. 2023 je začel veljati višji davek na oddajanje nepremičnin kot pa vsi. Mislim, da v tem Državnem zboru vemo, da ekonomska reakcija najbolj prizadene tistega, ki je zadnji v tej verigi, se pravi najemnika in posledice so tu. Če pogledamo malo evropsko povprečje od leta 2022 se v evropskem, na področju Evropske unije v povprečju cena najemnin dvignila za 18 odstotkov, v Sloveniji pa se dvig teh, bom rekel dveh. Izdatkov, ki jih pač tisti, ki živijo v najemu, so jih primorani plačevati, pa se je dvignil za med 35 in 40 odstotkov. Na koncu koncev lahko vidimo, da politika višjih obdavčitev na tem področju pač ne deluje.
Naslednja statistična stvar, ki še bolj nekako da uvid v kakšni krizi na področju stanovanjske politike se je Slovenija znašla, pa je recimo primerjava cen kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji za leto 2024. Ta, bom rekel, podatek, ta cena se je v primerjavi za leto dva z letom 2022 v zadnjih treh letih in pol dvignila za skoraj 21 odstotkov v primerjavi z evropskim povprečjem, ki je 5,7 odstotka. Glejte, torej povprečna cena kvadratnega metra na področju Slovenije je bila v letu 2022 - 2350 evrov, danes je ta znesek višji in se in znaša 2920 evrov. Glejte, to so podatki, podatki pridobljeni iz evropskih inštitucij, ki opravljajo te meritve.
Da pa se vrnem na konkretno vsebino, razlog za sklic današnje seje. V Slovenski demokratski stranki smo se odločili, da Vladi in tudi vam kot koaliciji predlagamo kompleten predlog rešitev, ki mladim omogoča, da pridejo do sredstev za nakup lastne nepremičnine v višini tržnih cen, ki omogoča davčne olajšave pri nakupu in pri nakupu preko in koriščenju stanovanjske jamstvene sheme, ki tudi uvaja davčne olajšave na področju samega prometa za posameznika, ki prvič kupuje nepremičnino na področju prometa. Nepremičnin, ki uravnava oziroma niža cene najemnin, ki omogoča finančno pomoč pri renovacijah in energetskih sanacijah starejših nepremičnin in spodbude, in omogoča, pardon, se opravičujem, in omogoča spodbude za posameznike, ki hočejo graditi svoj prvi lasten dom, nenazadnje pa uvaja tudi spremembe in, bom rekel, izboljšave na področju prostorske politike. Za kaj torej gre? Na področju stanovanjske jamstvene sheme v Slovenski demokratski stranki predlagamo sledeče. Stanovanjska jamstvena shema, kot radi v koaliciji poudarite v tem mandatu ni zaživela. Razlogov je več. Najbolj, bom rekel, preudaren oziroma najbolj pereč problem je tega, je to, da trenutna vladna koalicija s svojimi politikami in tudi bom rekel, s promocijo ni spodbujala stanovanjske jamstvene sheme, kot ste tudi sami večkrat povedali, vaš način oziroma na vaš pogled na reševanje stanovanjske problematike vidite v državnih najemnih stanovanjih. Pa vendarle. Dom lahko kličemo le tisto, kar je lastno, kar si človek lasti, ne vse ostalo. Je pač neko vmesno obdobje. Stanovanjsko jamstvena shema, ker je zakon živa materija. V Slovenski demokratski stranki kot prvo predlagamo, dvig finančnega posojila iz 200000 na 300000 evrov glede na navedene dvige cen nepremičnin na področju Slovenije je ta ukrep nujen, če hočemo, da imajo mladi, da imamo mladi do 38. leta možnost, da kupimo svojo prvo nepremičnino.
Naslednja stvar. V Slovenski demokratski stranki smo ugotovili, da kljub temu, da je povprečna plača v Sloveniji, da se je v zadnjem obdobju tudi povprečna plača v Sloveniji lahko dvigovala, pa so se cene najemnin dvigovale bolj drastično kot povprečna slovenska plača. Danes smo v situaciji, ko mladi za najemnino plačujejo več kot za vračilo obrokov posojila mesečno. In ker je bila, ker je pri takih najemnih, visokih najemnih cenah težko privarčevati za 20 odstotni polog oziroma samo udeležbo, smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da zrušimo ta zid, ki stoji med mladim človekom in prvo nepremičnino. Torej umik 20 procentne lastne udeležbe pri stanovanjski jamstveni shemi, če mladi, če morajo mladi plačevati tako visoke najemnine, v sploh urbanih središčih, je prav, da se ta denar rajši preusmeri v istem znesku za odplačevanje posojila in mlada oseba lahko po dolgem času končno potem postane lastnik oziroma lastnica nepremičnine. Prav tako pa bi stanovanjsko jamstveno shemo oziroma koncept stanovanjske jamstvene sheme preoblikovali tako, da bi omogočal tudi davčne ugodnosti pri, bom rekel, tistih, ki jo bodo, ki jo koristijo. Glejte, v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se za obdobje deset let uvede deset odstotna davčna olajšava za tiste, ki uporabljajo stanovanjsko jamstveno shemo. Se pravi, kako bi ta koncept deloval. Deset odstotkov od letnega zneska odplačevanja posojil, bi se prenesel v posebno davčno olajšavo, ki bi vplivala na dohodninsko stopnjo in s tem bi mlada oseba lahko sredstva, ki jih je zelo, bom rekel, v tem času težko prislužila, namesto državi nameni za renovacije in vse ostalo, kar je potrebno pri oblikovanju svojega lastnega doma.
Naslednja stvar, ki je zelo pereča na tem področju, stanovanjske problematike je seveda oddajanje. Oddajanje v najem se je koalicija, trenutna koalicija nekako pristopila k temu, da je nekako omejila oziroma ste omejili z Zakonom o gostinstvu nekako možnost oddajanja preko raznoraznih platform oziroma možnost kratkoročnega oddajanja, vendar pa še vedno kljub temu vidimo tudi prej, tudi ob prej navedenem dejstvu, da ste dvignili davek za oddajanje iz 15 na 25 odstotkov, lahko vidimo, da številne nepremičnine kljub temu še vedno v Sloveniji ostajajo prazne. Kaj je glavni razlog za to, ki ga vidimo v Slovenski demokratski stranki? Glavni razlog je v tem, da davčna politika, spoštovane in spoštovani, ni spodbudna na področju oddajanja. Torej kaj predlagamo? Za kratkoročno oddajanje? Do enega leta naj davek ustavi tak, kot ste ga določili. Za oddajanje od enega do treh let. Se ta znesek, ta višina davka spusti na prejšnjo stopnjo, 15 odstotno stopnjo, za pogodbe oziroma za oddajanje, ki velja. Za dlje kot tri leta. Pa naj se ta davčna stopnja še zniža na 10 odstotkov. To je politika, ki bo spodbudila posameznika, ki ima več nepremičnin, da tudi skozi ta davčna nižanja pride do tega, da bo stanovanje oddal v najem. Predvsem pa tukaj seveda poudarjamo, da je konkretno potrebno tudi urediti pravno varstvo osebe, ki stanovanje oddaja v najem.
Naslednja stvar, ki jo zagovarjamo v naši, v naši stranki, v naši poslanski skupini je tudi to, da se mlado osebo do 38. leta, ki kupuje svojo prvo nepremičnino in katera ne bo namenjena za nadaljnjo oddajanje ali preprodajo, oprosti oziroma da se prodajalca v tem primeru oprosti dvoodstotnega davka, ki nastane pri prometu z nepremičnino. Kaj se dogaja v praksi? davka, ki nastane pri prometu z nepremičnino. Kaj se dogaja v praksi? kljub temu, da zakon veleva, da mora ta davek plačati tisti, ki stanovanje predaja. Lahko pogledate številne oglase, na, bom rekel, na svetovnem spletu, kjer je krepko zapisano v oglasu, da mora tudi kupec poravnati ta dva odstotni davek. In glejte, že tako, že tako kot omenjeno, mlada oseba težko pride do sredstev, da kupi stanovanje, naj ima vsaj možnost tudi teh 2 odstotka, usmeri v nakup opreme za stanovanje, v renovacijo in tako dalje.
Naslednja stvar, ki jo v Slovenski demokratski stranki predlagamo je, da tistih sto milijonov, ki ste jih malo, če lahko rečem iskreno populistično umestili v proračun, kljub temu, da bo realizacija praktično ničelna, na koncu, preusmerite v to, da se preoblikuje stanovanjski fond. Stanovanjski fond naj omogoči to, da se teh sto milijonov preusmeri v energetske sanacije in nekako rekonstrukcijo oziroma če temu lahko rečem, obnovo nepremičnin. V Sloveniji, spoštovane in spoštovani, je večina stanovanj, ne, starejša od 50 let. Ta stanovanja so potrebna velikih, bom rekel, finančnih izdatkov za njihovo ustreznost z vidika energetske, energetsko energetskega pogleda, pa tudi z vidika vsakodnevnega bivanja v današnjem času. Tako država aktivno vstopi v to, da mladi osebi tudi s finančnimi, bom rekel, direktnimi vložki pomaga, da začne svoje novo življenje v lastnem domu, ki si ga je na podlagi vseh prej omenjenih ukrepih lahko pridobila.
Še zadnja stvar, ki jo poudarjamo že več časa in je tudi zelo pomembna na področju novogradnje, spoštovane in spoštovani. Komunalni prispevek, ki ga mladi danes plačujemo, naj se zniža na 50 odstotkov za osebe, ki gradijo do, ki so gradijo v starosti od osem..., do 38 let. Petdeset odstotkov izpada, ki jih pri tem nastane v občinskih proračunih, pa naj pokrije država. S tem spodbujamo novogradnje, s tem spodbujamo tudi to, da se mladi odločajo, da bodo gradili in da lahko ponovno vsaj en del sredstev usmerijo v druge nakupe, kar se tiče nepremičnin. Pri tem pa poudarjamo tudi to, da bi bila taka oseba upravičena plačila NUSZ za naslednjih deset let.
Mislim, da je ta komplet, ta predlog, ki ga podajamo v Slovenski demokratski stranki, Vladi in vladni koaliciji, korak v pravo smer, korak v smer tega, da mladi lahko pridejo do lastne nepremičnine, da imajo lasten dom, da imamo lahko lasten dom, Predvsem pa spodbuja, tako, bom rekel, bolj mestno urbano okolje, po drugi strani pa tudi priseljevanje nazaj na podeželje. Kot veste, na slovenskem podeželju se iz leta v leto veča število praznih hiš, v katerih bi lahko živele mlade družine, katere bi vrnile tudi, bom rekel, družbeno življenje, aktivno kulturno, športno življenje na podeželje, na predelih Slovenije, kjer zaradi nespodbudnih politik na tem področju to izumira.
V Slovenski demokratski stranki razumemo, da imate v vladni koaliciji drugačne poglede na reševanje stanovanjske krize, da imate, da vam je bolj bližje model, kjer država upravlja z nepremičninami, ker so te nepremičnine samo v najemu državljanov, končni lastnik oziroma lastnik le njih(?) je pa država, ampak kljub temu, ne, pa vas pozivamo, da razmislite oziroma da sprejmete predloge, ki vam jih predlagamo v Slovenski demokratski stranki, kajti verjemite mi, mladi nočemo živeti v večnemu(?) najemu, ampak hočemo imeti lasten dom, tisti dom, katerega lastniki tudi smo. Hvala.