Ja, hvala lepa za besedo oziroma za vprašanja.

Bom začela zadaj pri gospe Irgl. Govorite o nekontrolirani porabi in da so letne potrebe po zadolževanju na zgodovinsko najvišjih ravneh. Ali pa bom najprej odgovorila tole, e bo gospodarska rast nižja od optimistične napovedi. Napoved, zdaj, če jo vi imenujete optimistična, v redu, Vlada vzame napoved ravno zato, torej s strani neodvisnega inštituta ne pripravi svoje napovedi, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom, ravno v izogib temu, da ne bi videla prihodnosti preveč svetle ali pa cvetoče, kar ne bi bilo mogoče v skladu z realnostjo. In zato je pač prva, prvo pravilo pri pripravi proračunskih dokumentov, da vzame jesensko napoved neodvisnega inštituta UMAR, ki naredi seveda različne scenarije, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti glede na tveganja, ki so prisotna na geopolitičnem in na drugih področjih in potem pripravi od teh scenarijih pripravi tistega najbolj verjetnega, ki ga potem vlada uporabi za svoje projekcije. To je bilo vedno tako, tudi pri teh dveh proračunih smo postopali enako. In ko Umar objavi to svojo napoved, tudi pove, katera so glavna tveganja, potem pa seveda med izvrševanjem proračuna, ko se začne, ko pač vidimok kako ti prihodki hodijo v državno blagajno, imamo seveda, ima vlada instrumente, možnost, da torej upravlja z državnim proračunom. Če ugotovi, da se, torej, da se prihodki zbirajo počasneje, kot je bilo načrtovano s proračunom, potem pač lahko zaustavi torej izvrševanje proračuna in pripravi rebalans. To je tako kot je bilo vedno. Tako da glede nekontrolirane porabe, to me malo, pač ta besedna zveza mi, nekako se ne strinjam z njo. Torej vlada pripravi proračune na podlagi zakonskih obveznosti. Zakone sprejemate poslanci v Državnem zboru. In ta Vlada je bila precej aktivna pri strukturnih reformah in plačna reforma se seveda pozna na odhodkovni strani državnega proračuna, saj se pozna tudi na prihodkovni. Tako da strukturne reforme, kot vam bo povedal vsak, imajo v začetku izvajanja stroške zato, da imajo potem na nek srednji rok učinke. In to velja tudi za pokojninsko reformo. In recimo pokojninska reforma je primer reforme, kjer pač so zdaj višji stroški; z uvedbo zimskega dodatka recimo ali pa torej s temi višjimi vdovskimi, invalidskimi pokojninami je to pač tisti strošek, ki ga ima država takoj, vendar na srednji rok naj bi ta reforma, ki je bila sicer v Državnem zboru že sprejeta, sicer zdaj še vedno visi nad njo potencialen referendum, ampak ima pozitiven vpliv na javne finance. Tako da to je tisto, bom rekla, to je tisto, zaradi česar, torej sta proračuna 2026, 2027 višja kot so bili, nominalno gledano kot so bili drugi proračuni. Pa ne smemo pozabiti, da sta v letih 2026, 2027, da bodo pač evropska sredstva, to je tudi gospod Vrtovec omenil, da nam gre črpanje kohezije počasi od rok, ampak v letih 2026, 2027 se bo absolutno to pospešilo. In vsa ta sredstva gredo preko državnega proračuna in pač del je tudi, del teh povišanih izdatkov je tudi iz tega naslova. In da ne bi pozabila omeniti, če smo se naučili eno lekcijo iz preteklih finančnih kriz, ko je bilo treba recimo konsolidirati javne finance ali pa omejevati javno porabo, to se najlažje naredi, da zradiraš investicije, ni investicij in so številke v proračunih bistveno lepše. Ampak je pa povratna zanka ali pa kaj je posledica tega, seveda je pa drugo. Tako, da to je ne lekcija, ki se jo je recimo naučila Slovenija, ampak to je lekcija, ki so se jo je naučila Evropa, da je pač smiselno torej ohranjati raven investicij. Slovenija ima v bistvu tam na ravni 5 odstotkov BDP znašajo naše javne investicije in smo pač med, torej visoko na tej evropski lestvici. In če usmerjamo denar, torej javni denar v prave namene, se pravi v investicije, ki imajo neko dodano vrednost ali pa ki pripomorejo k temu, da pride do višje dodane vrednosti, potem so take investicije produktivne. In če imaš ti v državnem proračunu ali pa v javnih financah primanjkljaj zato, ker ga imaš za dobre investicije, potem ti lahko te investicije pripomorejo k gospodarski rasti, da BDP raste hitreje. In če BDP raste hitreje kot dolg, potem seveda dolg ne glede na to, da se nominalno viša, ampak v odstotku BDP pada. In države se med sabo ne primerjamo po nominalni ravni dolga, zato ker smo seveda različno velike, ampak se primerjamo po odstotku dolga v BDP. In to je bilo, v bistvu javni dolg kot odstotek BDP je ključno sidro novega evropskega fiskalnega pravila. Zahteva je, da se pač države, ki imamo dolg na ravni med 60 in 90 odstotkov BDP, da se ta dolg znižuje. In Slovenija gre po tej poti. Iz lanskih 66,6 ali pa, če želite, ko je prevzela Vlada, je bil dolg, zdaj, da ne bom, 72 odstotkov, se mi zdi, je torej padel lani na 66,6 odstotkov BDP, za letos je v planu, da pade na 66 odstotkov BDP in potem drugo leto na raven 65. Tako da v tem kontekstu ob upoštevanju pač ne nominale, ampak pač torej relativnega deleža v BDP, je to dejstvo. Je pa seveda tudi dejstvo, če seštevate, za koliko se država mora zadolžiti, država se vsako leto seveda zadolži za znesek glavnic, ki zapadejo in to je odvisno pač, to življenje ni linearno in v enem letu pač zapade več glavnic, torej obveznic, ki jih imamo izdanih, v drugem manj. Tako da, kot ste brali te številke, kakšne so, to pač držijo, kakšne so potrebe zadolževanja, torej za obnovo teh zapadlih obveznic in za zadolževanje za torej izvrševanje tekočega proračuna.

Gospod Vrtovec, vi ste pa spraševali predvsem, torej ali pa ste razpravljali tudi precej na temo makro stanja. Kot ste tudi rekli, bomo verjetno kakšno več rekli še na Odboru za finance na to temo, ampak makro okolje je dano. In kot rečeno, tukaj vzamemo predpostavke Umarja, da pripravimo prihodke. Potem ste pa razpravljali precej o božičnici. Torej, če moram povedati na glas: božičnica ni vključena v predlog proračunov za 2026, 2027. Božičnica je trenutno na ravni torej razprave, jutri bo Ekonomsko-socialni svet razpravljal o tej božičnici. Rekli ste, da smo jo obljubili upokojencem - upokojencem nismo obljubili božičnice, za upokojence je v okviru torej pokojninske reforme, ste poslanci že izglasovali zimski dodatek za upokojence. Torej, to je, jaz mislim, da tisto o čemer ste vi govorili. In to je fakt in to pa je vsebovano v proračunih za 2026 in 2027. Potem ste pa, torej če bi želela malo komentirati, zakaj torej take številke v proračunih 2026, 2027 ali pa, ker ste ogromno govorili o obremenitvah. Jaz mislim, mogoče ta komisija ni čisto pravo mesto ali pa tudi, saj v končni fazi govorimo o državnem proračunu za prihodnji dve leti in je tem pač neskončno, a ne. Tako da, ko ste govorili, da so se dokazano povišali davčni prihodki, ko ste znižali dohodninske stopnje ali zvišali olajšave, jaz mislim, da tu, no, ne vem, kaj imate vi kot to, da je dokazano. Če dela več ljudi, je pač potem po navadi, če dela več ljudi, ki imajo višje plače, potem pač plačajo višjo dohodnino. Tako da zdaj, čemu bomo pripisali ta učinek, da je prišlo do povišanja zbrane dohodnine, je vprašanje, a ne. Zdaj, če ste vi, če imate kakšen dokaz, potem bo to, bo zanimivo slišati.

Bi pa rada še tole povedala, no. Glede, jaz še vedno vztrajam, to, kar sem rekla lani, da prostora, torej da lahko se gremo k večjemu Davčno prestrukturiranje, se pravi davčni, davčno breme v tej državi, če ga pač primerjamo z drugimi državami EU ali pa OECD, ni nadpovprečno, je pa pač struktura davkov tista, na kateri bi se dalo kaj narediti. Tako da za te davke in prispevke, ki jih pa država pobere, naj vas pa spomnim, da je v 2. členu Ustave, piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Tako da se, če pogledamo, kaj se vseeno plačuje ali pa kaj se zagotavlja iz teh davkov, lahko začnem pač tukaj tudi naštevati ali pa zakaj so, zakaj je zdaj, zakaj so odhodki tako tako visoki. Torej letos recimo bomo zagotovili v pokojninsko blagajno iz državnega proračuna za plačilo, torej za izplačilo pokojnin približno milijardo, dobro milijardo 400, recimo drugo leto je v načrtu, torej v državnem proračunu že milijarda 600 zato, da bodo upokojenci dobili izplačane vse pokojnine. In pa v letu 2027 se približujemo 1,8 milijardam. Se pravi, toliko je transfer iz državnega proračuna, da lahko pokojninska blagajna svoje obveznosti izplača. Potem torej obvezni zdravstveni prispevek, ki so ga zavarovalnice že pred dvema letoma želele dvigniti na 45 evrov, ga še vedno plačujemo dve leti kasneje vsi 37, dobrih 37 evrov. Tako da niso samo obremenitve, so tudi razbremenitve kot dodatne javne storitve ali pa ne bom rekla glih kot nove, ampak v bistvu živimo v takem okolju, da je postala varnost v bistvu, bomo rekli, ena taka javna dobrina, ki se je zdaj bolj zavedamo. In v bistvu tu tudi ni nobena skrivnost, da se bo za obrambo, varnost in odpornost, da se namenja v teh proračunih bistveno več kot se je namenjalo do zdaj. Mogoče se je že malo pozabilo, ampak v tej državi je vseeno, je bila, dve leti nazaj so bile te poplave in tudi popoplavna obnova se še vedno dogaja in to so vse dodatni stroški, ki se, torej dodatni javni izdatki, ki se financirajo preko proračunov. To sem pač morala omeniti, zato da ne gledamo samo teh nominal, ampak da se pač ve, kaj je vsebina vsega tega.

Rekli ste, da signali niso najboljši. Jaz bi tukaj tako rekla. Denar je seveda plaha ptica in moramo z njim delati skrbno, sploh z javnimi financami. Mi, bom rekla tako, da smo te proračune pripravljali z vsem tem v mislih. Kar pa mene vsaj malo pomirja, je pa dejstvo, kako nas vidijo neki neodvisni ocenjevalci. Kot verjetno veste, so nam torej bonitetne agencije v preteklem letu, v tem letu ne v preteklem, so nam v bistvu vse po vrsti zviševale bonitetne ocene, kar pomeni, da ocenjujejo v bistvu napore te Vlade, da jih ocenjujejo pozitivno. In kot sem že pač tudi rekla, strukturne reforme, se jih je ta Vlada lotila, teh velikih sistemov, vključno z dolgotrajno oskrbo, ki jo recimo še nisem danes omenjala, in nam pač to priznavajo preko teh višjih bonitetnih ocen, dejansko pa računajo na to. Kot sem pa že omenila, da bo pokojninska reforma en zelo pomemben spet pokazatelj tega, če znamo, bom rekla, dejansko prepoznati neka tveganja, ta tveganja spremembe demografije, tveganja pritiska, torej stroškov staranja na pokojninsko in zdravstveno blagajno in dejansko to reformo, ki bo na nek dolgi rok znižala torej pritisk na javne finance, če smo jo sposobni izvesti.

Tako da jaz bi se tukaj ustavila. Hvala.