Ja, najlepša hvala za besedo, predsednik.

Najprej vse lepo pozdravljam na tej proračunski seji, tudi predstavnike ministrstva!

Zdaj seveda pred seboj imamo dokument, ki je na nek način najpomembnejši dokument za državo, saj določa finančno prihodnost vseh nas. In zdaj, če pogledamo, imamo proračun za 2026 in 2027. Že prej je predhodnik omenil primanjkljaj 2,1 milijarde evrov, približno 2,9, 2,8 odstotka BDP je to. Seveda je to dokument, ki je pomemben zaradi tega, da lahko vidimo, kako se bo v prihodnje oziroma v teh dveh letih razvijala država, kam bomo vlagali, kakšne so njene prioritete, torej te vlade in kako skozi številke v vladi vidite pravzaprav delovanje te države in ali ste sredstva razporedili uravnoteženo. Mislim, da so to vprašanja o katerih moramo pač poslanci razpravljati na proračunskih sejah, ker kot sem že rekla, to kroji nekako našo skupno usodo in tudi, kako bomo pravzaprav živeli in delovali znotraj tega okolja. Jaz menim, da je seveda vsak proračun potrebno oblikovati tako, da deluje v smeri, da na dolgi rok javnost oziroma stabilnost javnih financ ni kakorkoli ogrožena, tukaj se mi pa zdi, da gremo v nekakšno nekontrolirano porabo in tudi v rekordno zadolževanje, kljub znižanju deleža dolga v BDP namreč ostaja letna zadolžitev na zgodovinsko visoki ravni. To se je potrebno zavedati in mislim, da je danes čas, ko bi morali več vlagati v strukturne reforme in v razbremenitev gospodarstva, vidimo pa, da ta Vlada počne ravno obratno.

Zdaj, jaz nisem nameravala tega omenjati, ampak je dal moj predhodnik dobro izhodišče in mislim, da je prav, da nekaj rečemo na to temo. Vemo, da so javne finance pod pritiskom že več časa, da so torej letne potrebe po zadolževanju na zgodovinsko visoki ravni. In javna razprava o uvedbi novih obveznosti, kot je božičnica, seveda vzbuja pomisleke glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti in jaz menim, da je povsem na mestu vprašanje ali si država lahko to privošči. In naj povem, da jaz se strinjam, da je potrebno ljudi nagraditi, absolutno tukaj jaz ne vidim nobene težave, vendar pa je potrebno vedeti, da jih je potrebno nagraditi tam, kjer je to jasno mogoče, se pravi, da ne pride do kolapsa sistema. Gospodarstvo je, kot veste, že danes preobremenjeno. Torej mi bi morali več vlagati v to, da bi razbremenjevali gospodarstvo, ne pa ga še dodatno dušili. Torej jaz to načenjam samo zato, da bi se odprla ta razprava, ker to je bilo nekako vrženo v javnost, potem pa se praktično v Državnem zboru o tem ni razpravljalo do sedaj še in mislim, da bi bilo pa pomembno in dobro. Vsekakor se pa jaz strinjam, da je potrebno nagraditi ljudi, ker svoje delo dobro, pošteno opravljajo, ampak je pa potrebno nekatere stvari tudi vendarle razmisliti. Zdaj, že prej sem rekla, da mislim, da bi morali več dati v razbremenitev gospodarstva, mi pa po drugi strani namesto tega še bolj povečujemo državno porabo. Seveda to se financira preko zadolževanja in seveda gre to potem v breme prihodnjih generacij. Mi moramo razmišljati tudi vnaprej, ne samo kratkoročno, ampak daljnoročno. To pomeni vizijo države in to pomeni tudi finančno stabilnost države.

Tako da to so vprašanja, na katera bomo morali vendarle odgovoriti tekom teh razprav na različnih odborih proračunskih sej. Me pa zanima še, kaj bo, če bo gospodarska rast nižja od optimističnih napovedi, kje bomo torej našli rezerve - pri investicijah, pri socialnih transferjih, pri plačah? To mogoče, če bi lahko potem v nadaljevanju odgovorili. Najlepša hvala.