Ja, najlepša hvala.

Torej, zdaj odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Nihče. Potem pa se sam prijavljam k razpravi.

Najprej glede Računskega sodišča, pa zgodbe za nazaj. Bil sem malo sarkastičen uvodoma, ampak lansko leto in ta dogovor z Računskim sodiščem oziroma z Državnim zborom o razrezu sredstev za Računsko sodišče absolutno ni bil primeren. In kaj takšnega se pač v bodoče absolutno ne sme dogajati. Se pravi, na zainteresiranem delovnem telesu, na tej komisiji bo vse usklajeno. Predstavniki Računskega sodišča so bili zadovoljni s proračunsko postavko, potem pa se je zgodila ta blamaža na matičnem delovnem telesu, se pravi na Odboru za finance s samimi amandmaji, ki se je porezalo tista sredstva, ki jih je Računsko sodišče pač je potrebovalo. In podobno se je zgodilo tudi Državnemu svetu.

Jaz bom zdaj, državna sekretarka, uvodoma samo predstavil malo makroekonomskih izhodišč, zagotovo ta izhodišča imajo potem posledice takšnega proračuna, kot ga imamo za leto 2026 s primanjkljajem 2 milijardi 107 milijonov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Torej, s spremembo proračuna se načrtovani proračunski primanjkljaj prihodnje leto povečuje za kar 890 milijonov evrov in bo tako dejansko največji po epidemiji, če izločimo vpliv izdatkov po katastrofalnih poplavah leta 2023. Torej tudi za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, torej računa finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga je potrebna na drugi strani zadolžitev v višini 5,2 milijardi evrov. Že letos naj bi se zadolžili zgolj, zgolj v narekovajih govorim, za tri milijarde evrov. Mene ta primanjkljaj zelo skrbi, tako kot tudi mnoge ekonomiste, zlasti pa to nepredvidljivo okolje, v katerem smo. V teh treh letih smo bili vedno vajeni enega dejstva in sicer, da je Vlada prišla z davčnimi spremembami za podjetnike in obrtnike, gospodarstvo tik pred zdajci novim davčnim ali pa novim letom. Sprejemali so se dokumenti oktobra, novembra. Začeli so veljati 1. 1. naslednje leto, zdaj imamo pa še hujšo situacijo - božičnica, ki ste jo obljubili, v bistvu za to leto. Ima pa posledice tudi v naslednjem letu, čeprav o njej, o njej praktično nič ne vemo, razen obljube predsednika vlade. Kakšna bo, kako je načrtovana v proračunu? Kakšna je višina? Obljubili ste jo za upokojence, obljubili ste jo tudi za celoten javni sektor. Hkrati pa je predsednik Vlade dejal: zaposleni bodo glasovali oziroma bodo se odločili za božičnico po zasebnih sektorjih, se pravi pač po podjetjih, pa mi povejte, kako bo vaš, če bi to preslikali v javno upravo, kako bi zaposlen v javni upravi rekel, ali si želi božičnico ali ne, da ne bi potopil države ali pa zvečal primanjkljaj? Ali bo bral proračunske dokumente in bilance stanja? Jaz poudarjam naše stališče, da božičnica absolutno potrebna kot nagrada, ki pa mora biti prostovoljna, zaradi tega, da se ne potopi podjetij, ampak enako ne velja na drugi strani za javno upravo. V nasprotnem primeru po predlogu, ki ga pa predsednik Vlade komunicira skupaj s finančnim ministrom, pa je božičnica pač nov davek za gospodarstvo in pač novo zadolževanje v bistvu za državo. Ker obljublja nekaj, kar je nemogoče. In kaj se bo zgodilo s podjetjem, ki božičnice ne bodo več zmogli izplačati? Kaj jih bomo poslali in Furs na glavo, kaj se bo z njimi zgodilo? Zdaj nekatera podjetja božičnice in to je približno več kot eno tretjino podjetij božičnice že izplačujejo. Sam pa poznam podjetja v tej državi, ki za letos ali pa že lani božičnice niso zmogli. Nekateri tega ne zmorejo, zlasti pa ne predpisane, kakšna naj bo. Ampak v tej kadrovski stiski podjetij in obrtnikov, ko pač nimajo kadrov, ni delovne sile, so v bistvu ta podjetja, ne si misliti, da se mačehovsko obnašajo do svojih zaposlenih, ker drugače jih izgubijo in jih nadgrajujejo, seveda, da jih. Se strinjam, da javna uprava nikoli do zdaj ni dobila božičnice, se strinjam, ampak ali si jo lahko država privošči ob tem, da imamo za naslednje leto več kot dve milijardi evrov primanjkljaja? Zdaj temu se ne more drugače reči kot je ta, ne bom rekel populizem, ampak neka stvar, ki ni konsistentna, to je zelo milo rečeno. Najprej obvezna božičnica za vse, je rekel predsednik Vlade, potem je, ne vem, čez en teden se popravil, pa je rekel, bomo tista, bodo delavci sami odločili kje bo božičnica in kje ne bo. To je smešno, glejte, zdaj res je smešno in jaz verjamem, da veste tudi vi, da je to smešno, da se tega zelo dobro zavedamo. Na drugi strani pa, če smo že pri božičnici, ste imeli v časopisu Finance objavljen ta graf oziroma te podatke. Koliko je država v vseh teh treh letih, se pravi, te vlade, obremenila gospodarstvo in ljudi? Zaradi tega, ker je obremenila tudi gospodarstvo, so obremenjeni tudi ljudje, tisti, ki delajo, zaposleni. Tristo evrov več je ta vlada Slovencu od povprečne letne neto plače vzela letos v primerjavi z letom 2022, 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin si realno lahko privošči Slovenec z isto bruto plačo letos, kot pa si je pred tremi leti. Desetkrat najvišja je povprečna davčna obremenitev dela v Sloveniji za par z dvema otrokoma med 22 državami, ki so hkrati članice EU. Zdaj pa 1 stvar, 3600 evrov skupaj bo Slovenca s povprečno bruto plačo prikrajšalo, prikrajšalo neuveljavljanje dohodninskega zakona iz prejšnje vlade, ki je nastal na predlog Nove Slovenije med letom 2023 in 2026. In tistega z dvakratnikom povprečne bruto plače pa za kumulativnih 5200 evrov, so izračunali na Gospodarski zbornici. Torej, vi obljubljate božičnico v bruto znesku recimo 600 evrov. Nekoga s povprečno plačo pa ste na letni ravni obrali za 1200 evrov bruto, zaradi tega, ker ste z neko ihto spremenili Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja Vlada v tem Državnem zboru. In danes prihajate s tem bombončkom, kot je božičnica, v redu, ampak na drugi strani bi lahko ta božičnica bila izplačana že vsako leto v zadnjih treh letih. Torej, še enkrat, nihče ne nasprotuje nagrajevanju delavcev, ljudi, ki delajo, nihče, ampak ne na način, kot si predstavlja ta vlada. Se pravi, da se s tem dodatno uvede dejansko nov davek kot neka obveza za gospodarstvo. Božičnica naj bo tam, kjer si jo lahko privošči gospodarstvo. Prisiliti ne morete nekoga, da bo šel v stečaj zaradi tega in tudi, ali si to lahko privošči javna uprava glede na stanje primanjkljaja, kot je.

Kar se tiče še drugih makroekonomskih izhodišč. Zdaj, prihodki so bili v prvih devetih mesecih leta med letno višji za 2,8 odstotka, medtem ko je rast v enakem obdobju lani znašala 5,3 odstotka. Rast prihodkov se torej ohlaja in ključni razlog za letošnjo počasnejšo dinamiko prihodkov so pač nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na enako obdobje lani prispeva tudi nižja rast mase bruto plače in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Dodaten razlog za nižjo rast prihodkov od dohodnine so tudi nižji prihodki od dohodnine od dejavnosti in prihodki od trošarin so med letno nižji že od začetka lanskega leta. Prihodki od evropskih sredstev so bili med letno za slabo petino nižji zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027. A veste, kaj je zanimivo? Zanimivo je to, da ko je naša vlada zmanjšala obdavčitev z dohodnino, so se prihodki iz dohodnine povečali, to je dokazano, povečali so se. Danes, ko vlada pa vsaka dva dni poviša kakšen davek ali uvede novega pa smo priča pa smo priča zmanjšanju rasti davčnih prilivov ter hkrati tudi ohlajanju gospodarstva. Paradoks, torej na drugi strani odhodki, rast odhodkov torej brez interventnih ukrepov je v prvih devetih mesecih leta znašala 11,6 odstotka, kar je okoli dvakrat več kot v enakem obdobju lani, ko je to bilo 5,7 odstotkov. Stroški dela so bili med letno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema in njihova rast se bo še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve v oktobru. Torej, imamo eno čudno izhodišče, da rast odhodkov v višini 11,6 odstotka ter rast prihodkov zgolj 2,8 odstotka.

Zdaj, če grem naprej, ker mislim, da bo Odbor za finance prava tema za to diskusijo, bi samo eno stvar povedal, in sicer zaposlenost je pač ugodna, seveda in tudi ne razumem, še vedno imamo tolikšno število brezposelnih, verjetno tudi zaradi višine socialnih pomoči, ki jo brezposelni prejemajo in mnogim se pač ne splača delati. Ampak brezposelnost se bo letos v povprečju leta zmanjšala za 0,2 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. In to so dobri kazalci, absolutno, ampak ena stvar. Letos se bo nominalna rast plač, letos bo nominalna rast plač 7,5 odstotna. Zdaj pa pozor, javni sektor 10 odstotkov, zasebni sektor 6 odstotkov, torej višja kot lani. Torej, nov dokaz je tukaj, da bi morali neto plače povišati dejansko vsem z izdatno davčno razbremenitvijo dela, kar bi bilo pač bolj pošteno. Tudi rast produktivnosti dela je dober, se pravi, BDP na zaposlenega je lani znašala 1,3 odstotka, letos pa bo spet padla na 0,9 odstotka, kolikor je znašala že leta 2023. Še en pomemben kazalec, ki je botroval k temu, da smo v Novi Sloveniji predlagali znižanje stopnje DDV z 9,5 odstotka na 5 odstotkov za osnovne življenjske potrebščine. Pa naj to pojasnim, zakaj ta predlog zakona. Ker ni nič novega. V Nemčiji imajo 5 odstotno stopnjo za osnovne življenjske potrebščine s 1. 1. tega leta, v Franciji imajo prav tako 5 odstotkov, na Hrvaškem imajo 5 odstotkov, v Italiji, kjer vsi Primorci že kupujejo več kot v Sloveniji osnovna živila, je 4 odstotke, 4 odstotke. Torej v Sloveniji imamo prvo stopnjo za prvo košarico od kruha, masla, mleka, jajc in tako naprej eno najvišjih v Evropski uniji oziroma v evroobmočju. Ampak poglejmo podatke. Od leta 2015 se je najbolj podražil krompir, za kar 103 odstotkov, sledi sadje, ki je dražje za 94 odstotkov, oljčno olje, goveje in telečje meso za 75 odstotkov. Torej rast inflacije poganjajo predvsem tudi v Sloveniji višje cene hrane, ki so se v Sloveniji v zadnjem letu dvignile kar za 7 odstotkov, od leta 2015 pa povprečno kar za 51,3 odstotkov, kar je za skoraj 20 odstotnih točk več od skupne rasti inflacije, ki je bila v zadnjem desetletju 32 odstotna. Na to, na ta davčni primež, na to problematiko opozarjajo tudi različne organizacije, od gospodarske, obrtne zbornice, združenja Manager. In tudi prostor za znižanje obremenitve dela absolutno obstaja. Vi pravite, da manevrskega prostora za znižanje davčne obremenitve ni. Lansko leto na tem istem odboru, državna sekretarka, ste dejali, ja, ampak na Hrvaškem imajo nepremičninski davek. Saj ga imamo tudi mi v obliki NSUZ-ja, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Pa poglejte si, kako so ga na Hrvaškem naredili, ta nepremičninski davek. In vi ste startali samo na nepremičninski davek namesto na celotno diskusijo o obremenitvi premoženja, ampak ste šli samo na nek segment, ki pa Slovence zelo boli, ker so z lastnimi rokami gradili svoje hiše ali pa svoje zidanice, če želite. Torej prostora za razbremenitev dela absolutno je dovolj. To se je tudi pokazalo v prejšnji vladi, ko v bistvu je prišlo več davčnih prilivov iz naslova višje, višjih olajšav kot pa to prihaja pod to Vlado.

Če zdaj zaključujem na hitro. Glejte, mene me skrbi, tako kot skrbi številne ekonomiste, to stanje v državi, zlasti kar se tiče gospodarskega področja, odnosa, ki ga imamo do gospodarstva, odnosa, ki ga imate do obrtnikov in podjetnikov. Ne do bogatih ljudi, ne do tistih konglomeratov ali pa uspešnih podjetij, ampak do tistih, ki zaposlujejo do deset ljudi, ki se borijo iz meseca v mesec. In ti ljudje imajo izjemno nepredvidljivo okolje v tej državi pod to Vlado. Kar naenkrat ste rekli, normiranci niso v redu. Državna sekretarka gospa Božič v parlamentu govori v predlogu sprememb tega zakona, ki ga je dala Nova Slovenija in ga te dni ponovno vlaga, je rekla, ne, to ni v redu, mi imamo prav. Potem pa glej ga, glej, vidiš Matjaža Hana, gospodarskega ministra, ki reče, to je treba popraviti, kmalu se oglasi minister za finance, ki reče, to je treba popraviti, smo naredili napako. Glejte, a je pilot sploh v letalu? Državni sekretarji v Državnem zboru govorijo nekaj, eno držijo, medtem ko pa pristojni ministri v javnosti dajejo druge izjave. Dajete ven osnutke sprememb za normirance. Pa kakšno je to spremembo, kakšno je to, ne vem, okolje za naše podjetnike, ko tik pred koncem leta pridete pa rečete, ne, naredili bomo določene spremembe? Pa to je smešno. Kar je popolnoma nepredvidljivo in tudi v usklajenosti izjav predstavnikov Vlade, pa v ničemer je ni, te usklajenosti. Zdaj imamo na mizi spremembe Zakona o dohodnini, se pravi olajšave, ki sledijo temu, kar je imela prejšnja vlada. Jaz ne vem, gospodarski minister je dejal, da bo to treba sprejeti, medtem ko ne vem, kaj si o tem misli Ministrstvo za finance. Ampak to se nanaša na naslednje leto, na proračunske dokumente tudi naslednjega leta. Ta zakon se bo sprejemal zdaj v roku enega meseca po mojem, da bo prvo branje bilo še pred sprejemom tega proračuna, pa gospa, minister za gospodarstvo, gospod Han je hkrati predsednik stranke vaše, pač v koaliciji je ta stranka, če bo to bilo sprejeto, bo to vplivalo tudi na proračunske dokumente. Se pravi, to je popolnoma razglašen orkester, ki dodatno zaradi te razglašenosti bremeni tudi mala podjetja, obrtnike, tiste, ki imajo do deset zaposlenih, ki naredijo do milijona evrov. Jaz vam tukaj napovedujem eno stvar, da so to zelo neoprijemljive stvari za volivce, ko govorimo, tako da vsi dokumenti, ki prihajajo, ko govorimo o davkih, je dejansko zelo neoprijemljivo, tako da ne mi očitati tukaj populizma, populizem je to, kar počnete vi z božičnicami, z bombonjerami, z obljubami, ki nimajo osnove niti v teh dokumentih, ki jih danes dajete pred nami in so danes tukaj pred nami in jih beremo in jih bomo obravnavali. Jaz si želim na drugih delovnih telesih, da v bistvu Vlada tudi te obljube, ki jih daje ali pa posamezni ministri, kot je obljuba Matjaža Hana, da bo podprl Zakon o dohodnini s katerim bi razbremenili plače, se pravi, da se uskladite, pa da vemo ali bo to del zdaj proračun ali ne bo, to bo imelo posledice za pač v proračunu. Tako da je zelo smešno sprejemati dokumente, če ne vemo, kakšna bo višina božičnice. Predsednik Vlade se lahko tudi obrne pa reče, glejte, ne, ne bo tako, mislil sem drugače ali pa bo rekel nekdo, da se je samo hecal. Torej, dajte se resno tukaj okrog tega obnašati, kajti signali niso najboljši, imamo res ene pozitivne stvari, to je ogromno število ljudi, ki dela, se pravi, zaposlenost, je najnižja brezposelnost imamo v Evropi. Mislim, moramo priznati, da to je v redu, ampak kar se pa tiče predvidljivega poslovnega okolja, glejte, tukaj ste pa pogrnili celi črti, tudi kar se tiče selitev podjetij na sosednje države, na Hrvaško na primer. Jaz jih ogromno poznam, vem, zadnjič smo bili na združenju prevoznikov, vsi so govorili, da že imajo polovico podjetij v tujini. In tudi te mačehovske izjave do teh obrtnikov, pojdite v tujino, potem reče finančni minister, da bosta tudi davčno ugodna. Ja, mislim, kam pa bomo šli s takimi izjavami. Mi jim pravimo podjetniki, obrtniki, ostanite tukaj v predvidljivem in dobrem poslovnem okolju, ne pa, da jih pojdimo ven. Torej, odraz, ta proračun je odraz, oba proračuna sta odraz tega, da imamo v letalu pilota, ki tega letala ne zna voziti.

Besedo dajem sedaj poslanki Irgl, izvolite.