Dobro jutro.

Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Torej, po navadi sem predstavitev na Komisiji za nadzor javnih financ začela z ugotovitvijo, da ste poslanci predloga proračunov za prihodnji dve leti že intenzivno obravnavali po drugih delovnih zainteresiranih delovnih telesih. Tokrat ste pa je pa Komisija za nadzor javnih financ prvo telo, ki obravnava ta dva predloga. tako da ne morem tako začeti. Jaz sicer mislim, da vam je minister v ponedeljkovem nagovoru precej natančno pojasnil kako smo pripravili ta dva proračuna, torej klasično, tako kot vsako leto, na podlagi jesenske napovedi neodvisnega inštituta, na podlagi katerega smo pripravili prihodke, oceno prihodkov za prihodnji dve leti in pa ob upoštevanju že obstoječih, že sprejetih zakonskih rešitev, to nam je vedno potem podlaga za odhodkovno stran proračuna, ob seveda zakonskih obveznostih, ki se valijo pač po posameznih letih in ob upoštevanju nekaterih predpostavk, se pravi, glavne predpostavke, ki jih moramo sprejeti na odhodkovni strani je, kakšna bo recimo dinamika porabe, kohezijskih sredstev, kmetijskih sredstev iz EU in pa kako se bo med ti dve zadnji dve leti v bistvu razdelila še poraba iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Tako da Vlada je ob upoštevanju teh predpostavk in ob upoštevanju prioritet, ki jih ima, pripravila predlog. Ocenjujemo, da bo v letu 2026, da bomo zbrali 15,6 milijard prihodkov in odhodke, ki smo jih določili s predlogom so v višini 17,7 milijarde evra. Medtem ko v letu 2027 načrtujemo 16 milijard prihodkov in pa približno 18,1 milijardo odhodkov. Se pravi, nominalno sta to dva proračuna s primanjkljajem v višini dva cela ena milijarde evrov in potem glede na ocenjeni, torej glede na oceno koliko bo znašal bruto domači proizvod. To znese 9,8 oziroma, pardon, 2,9 in 2,8 primanjkljaja v obeh posameznih letih. Govorim o državnem proračunu.

Zdaj, glede na to, da ste zainteresirano delovno telo za Računsko sodišče, bi želela zdaj v bistvu poudariti še ali pa povedati kako so potekala usklajevanja, ki vedno potekajo s posameznimi uporabniki, proračunskimi uporabniki. In sicer Ministrstvo za finance pripravi predloge, ki jih usklajuje s posameznimi resorji, s posameznimi organi in v bistvu, kjer ni dosežen in potem pripravi predlog za Vlado in v bistvu potem pa obstajajo po odločbi Ustavnega sodišča obstaja pet organov, ki so prepoznani kot ustavni organi in če vlada oziroma Ministrstvo za finance z njimi ne doseže konsenza glede višine proračuna ali pa finančnega načrta za prihodnje leto, potem se v razrez, torej v številke v predlog proračuna upošteva mnenje tega organa, o konkretnem primeru, zdaj govorim seveda o Računskem sodišču, medtem ko v obrazložitvah pa potem razložimo, kje smo se razhajali. Tako da za leto 2026 je Računsko sodišče v svojem predlaganem finančnem načrtu preseglo razrez, kot ga je določila vlada, in sicer za dodaten milijon sto so želeli zaradi prenove poslovnih prostorov, vendar potem, ko smo pač prekalkulirali še, koliko je potrebno za oceno, za plačno, za plačno reformo, za nadaljevanko, smo v bistvu je Računsko sodišče preseglo ta razrez za 637 tisoč evrov, tako da v predlogih, ki jih imate pred sabo je upoštevana pač višina finančnega načrta, kot ga je določilo Računsko sodišče. To je, kot rečeno, v skladu z Zakonom o javnih financah, ki določa, da v primeru, če ustavni organi ne dosežejo soglasja glede finančnega, se potem vključi njihov predlog. Tako da, za 2027 smo pa dejansko usklajeni, tako da jaz bi se tukaj v bistvu ustavila, da pa se potem prepustim kakšnim vprašanjem z vaše strani. Hvala lepa.