Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni državljani.

Dovolite mi, da vam predstavim predlog sprememb proračuna za leto 2026 in predlog proračuna za leto 2027. Pred nami je razprava o dokumentih, ki niso le računovodsko premetavanje številk, temveč odražajo prioritete in usmeritve naše vlade za vse nas, hkrati seveda pa imamo pred očmi tudi vzdržnost javnih financ. Poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028, smo pri pripravi sprememb proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za leto 2027 upoštevali tudi izhodišča iz Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2025, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in večletnega finančnega okvira za obdobje 2021 do 2027 ter drugih evropskih sredstev. Z Umarjevo jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2025, s katero se za Slovenijo predvideva zmernejša gospodarska rast, ki bo letos predvidoma znašala 0,8 odstotka, ostaja srednjeročna perspektiva Stabilna rast naj bi v letu 2026 dosegla 2,1, v letu 2027 pa 2,2 odstotka. Glavni razlog za letošnjo umiritev gospodarske aktivnosti je začasna šibkost izvoza predvsem zaradi izzivov v evropski industriji, v katero je Slovenija močno vpeta. Ob letošnji zmerni rasti investicij v osnovna sredstva ocenjeni na 0,8 odstotka, se v prihodnjih dveh letih pričakuje postopno intenziviranje investicijskih aktivnosti. V letu 2026 naj bi rast dosegla 3 odstotke, v letu 2027 pa 2,5 odstotka. Trg dela bo po napovedih v prihodnjih dveh letih ostal stabilen, za plače pa se pričakuje nekoliko zmernejša nominalna rast in sicer 5,5 odstotka v letu 2026 ali 5,3 odstotka v letu 2027. V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijard evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je ocenjen v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka ali 410 milijonov evrov. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov, načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma dva cela 8 odstotka BDP. Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji. Za to bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja, socialne kohezije in varnosti. Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost. Hkrati pa je pomembno poudariti, da bodo proračunska sredstva v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost, za katero se verjetno vsi strinjamo, da je ključna. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.

Naj spomnim, da Vlada izvaja oziroma pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Ob tem bi rad poudaril, da smo v pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno predvidena za Ministrstvo za obrambo, za obrambo, znižali za 110 milijonov evrov. Ta sredstva smo nato preusmerili na druge resorje, kjer bodo porabljena za projekte z dvojno rabo oziroma dual use, za katere verjamem, da bodo pomembna za krepitev odpornosti naše države.

Glede prihodkov; v letu 2026 pričakujemo upad prihodkov za 2,1 odstotka oziroma za 341 milijonov evrov glede na sprejeti proračun leta 2026, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Upad iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb je posledica nižjega neto poračuna v letu 2025 ter s tem posledično nižje osnove za leto 2026. Ocena prihodka davka od dohodkov pravnih oseb temelji na obračunu dobičkov podjetij v letu 2025, ki so osnova za določitev akontacij v letu 2026. Na skupne nižje prihodke od dohodnine, ki pripada davčnemu državnemu proračunu, pa najbolj vpliva znesek dohodnine, ki pripada občinam. Poleg tega pa se z novelo zakona o financiranju občin v letu 2026 namenja dodatnih 1,5 odstotka vplačane dohodnine v predpreteklem letu. Ta je namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Glede davka na dodano vrednost pa ocenjujemo, da bo le ta nižji zaradi nižjih prihodkov davka na dodano vrednost od uvoza ter nižjih, na nižje napovedane zasebne potrošnje.

V letu 2027, se glede(?) na 2026, največ zvišujejo davčni prihodki, in sicer predvsem zaradi davka na dodano vrednost za 286 milijonov evrov, iz naslova davka na dodano vrednost po obračunu dohodnine za 216 milijonov evrov, predvsem zaradi akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je v največji meri odvisna od gibanja rasti oziroma mase plač in davka od dohodkov pravnih oseb za 111 milijonov evrov, zaradi predvidenih višjih dobičkov podjetij v letu 2026, ki so osnova za določitev akontacije v letu 2027. V davku od dohodkov pravnih oseb je vključeno tudi začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, kar je bilo uvedeno kot eden od odgovorov na največjo naravno nesrečo leta 2023. Znižujejo se predvsem prihodki iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se aktivnosti iz tega naslova zaključujejo v letu 2026. Odhodki. Glede na sprejeti proračun za leto 2026 se odhodke v letu 2026 načrtuje višje za 500 milijonov evrov. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna se namenja 2,1 milijarde evrov, kar predstavlja povišanje za dobrih 84 milijonov evrov glede na sprejeti proračun za leto 2026. Na višje stroške dela vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. V letu 2026 je za izdatke za blago in storitve predvidenih 1,4 milijarde evrov, od tega največ za vzdrževanje železniške, cestne in vodne infrastrukture. Financiranje projektov, finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Gre predvsem za projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti ter izboljšanju dostopa do zaposlitve ter za stroške, povezane z modernizacijo in opremljanjem enot Slovenske vojske. Za plačilo obresti je v letu 2026 predvidenih 903 milijone evrov, kar je za 20 milijonov evrov manj, kot je v sprejetem proračunu za leto 2026. Za rezerve je načrtovanih 0,9 milijarde evrov, pri čemer največji delež, in sicer 335 milijonov evrov, za izločanje na sklad za obnovo, 303 milijone evrov pa namenjamo za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Preostala sredstva so namenjena predvsem za izločanje na podnebni sklad, sklad za vode ter za financiranje štipendij iz koncesijskih dajatev. Načrtovane subvencije, ki so večinoma namenjene privatnim podjetjem in zasebnikom, so višje za 19 milijonov kot v sprejetem proračunu za leto 2026 in znašajo 517 milijonov evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 2,1 milijarde evrov. Največji delež gre za družinske prejemke s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom. Predvsem gre za gospodarsko javno službo v linijskem prometu, brezplačni vrtec in regresirana prehrana učencev ter transferji nezaposlenim.

Za tekoče transfere. Občinam so v letu 2026 načrtovana sredstva v višini 138 milijonov evrov, največji del je namenjen za uravnoteženje razvitosti občin. Ki jih občine prejmejo na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin. Za tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja sta za leto 2026 načrtovani 2,2 milijardi evrov. Največji delež se namenja za financiranje obveznosti države do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej gre za tekoče in dodatne obveznosti države do ZPIZ, za transfer v ZPIZ se v letu 2026 iz državnega proračuna namenja 1,6 milijarde evrov večinoma za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne. Preostala sredstva so namenjena predvsem za transfer v ZZZS, največji del tega za stabilizacijo financiranja zdravstva, in sicer v višini 420 milijonov evrov. Za tekoče transfere v javne zavode je v letu 2026 predvidenih 3,5 milijarde evrov, glavnina se namenja za izobraževanje, in sicer osnovno šolstvo, srednje splošno in poklicno šolstvo ter višje in visokošolsko izobraževanje in del plačne reforme, kar precejšen del se odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki se glede na realizacijo v letu 2024 zvišujejo za 821 milijonov evrov in se v letu 2026 načrtujejo v višini 2,3 milijarde evrov. Približno tretjina sredstev se namenja za promet in prometno infrastrukturo, glavnina je za železniški in cestni promet ter infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito, glavnina, namenjena opremljenosti vojske in infrastrukturo, sledijo sredstva, namenjena zdravstvu, izobraževanju in športu. Plačila sredstev v proračun EU vključujejo plačila tradicionalnih lastnih sredstev, torej carinske dajatve pri uvozu davka na dodano vrednost, bruto nacionalnega dohodka, nereciklirane plastične embalaže in bruto znižanja prispevka iz naslova BND v korist nekaterih držav. Za plačilo sredstev v proračun Unije se v letu 2026 predvideva približno 734 milijonov evrov.

Glede na predlog sprememb proračuna za leto 2026 je v predlogu proračuna za leto 2027 načrtovana rast odhodkov predvsem zaradi stroškov dela, plačila obresti, zaradi višjih stroškov novega zadolževanja, transferov posameznikom in gospodinjstev v predlogu proračuna glede na jesensko napoved gospodarske / nerazumljivo/ načrtovana 2,3 odstotna uskladitev transfera v ZPIZ predvidenih 122 milijonov evrov več kot v letu 2026 in navedene obveznosti so namenjene predvsem pokrivanju razlike med prihodki ZPIZ in iz prispevkov in drugih virov ter njihovimi odhodki. s tem pa se iz državnega proračuna zagotavljajo manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter rasti obrambnih izdatkov. V letu 2026, torej zaradi tistega že omenjenega prenosa sredstev za Dulis na druge resorje, je neposredno na obrambnem resorju v letu 2026 1,71 odstotkov BDP, v letu 2027 1,83 odstotkov BDP in kot rečeno, v ta odstotek niso vključena sredstva drugih resorjev.

V zvezi s financiranjem obveznih nalog občin je potrebno povedati, da še potekajo pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine za leti 2026 in 2027. Trenutno je v ZIPRS 2026-2027 predlagana višina povprečnine 810 evrov za prihodnji dve leti, kar je 5 odstotkov več kot bodo občine prejele za leto 2025. Poleg povprečnine bodo občine prejele še že omenjenih 1,5 odstotka vplačane dohodnine, kar pomeni približno dodatnih 54 milijonov evrov dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Iz proračuna RS pa bodo prejeli tudi sto milijonov evrov sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih lahko namenijo za lastni razvoj.

Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah, od 160 evrov do 470 evrov. Predlog predvideva tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026 v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024. S socialnimi partnerji se bomo o tem še pogovarjali in če bo dosežen drugačen dogovor o uskladitvi, bo zakon prilagojen v postopku sprejemanja v Državnem zboru.

V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb proračuna 2026 prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki pa v višini 468 milijonov evrov. V letu 2027 so prejemki načrtovani v višini 11 milijonov evrov, izdatki pa v višini 627 milijonov evrov. Na tem mestu bi posebej izpostavil stanovanjsko politiko, katere cilj je prispevati h gradnji javnih najemnih stanovanj. Predlog proračuna za vsako posamezno leto iz tega naslova namenja 75 milijonov evrov. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna 2026 načrtuje 3,1 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2027 pa 3,7 milijarde evrov odplačil. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2026 bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa 6,5 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju imamo 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. znaša 1,7 milijarde evrov. Največ od tega je na voljo v skladu za obnovo, podnebnem skladu in v skladu po Zakonu o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021-2031.

Spoštovani, vabim vas k odgovorni razpravi in konstruktivnemu sodelovanju. Samo skupaj lahko zagotovimo, da bo Slovenija tudi v prihodnje država, ki skrbi za svoje ljudi in gradi varno in uspešno prihodnost. Hvala lepa.