Hvala za besedo predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

Da se Slovenija sooča s hudo stanovanjsko krizo, ki vse bolj negativno vpliva na kakovost življenja vedno večjega števila prebivalcev, je dejstvo, ki ga danes priznavamo vsi, tako v koaliciji kot tudi v opoziciji. V zadnjih letih se soočamo s krizo predvsem zato, ker je na trgu bistveno premalo dostopnih stanovanj. Povpraševanje daleč presega ponudbo, kar ima za posledico, da se cene povprečnih stanovanj vse bolj približujejo cenam nepremičnin, ki so še pred kratkim veljale za nadstandardne. Razlogov za takšno kritično stanje je več: od dolgoletne pasivne stanovanjske politike na državni ravni in popolnega prepuščanja, nepremičninskega trga, tržnim mehanizmom. Do hitre rasti kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom. Posledica tega je, da ima Slovenija na eni strani enega najvišjih deležev lastniških stanovanj, na drugi strani pa enega najnižjih deležev javnih najemnih stanovanj v Evropi. V takšnih razmerah je za družine s povprečnimi dohodki nakup stanovanja postal skoraj nedosegljiv cilj. Brez zadolževanja za več desetletij, ki pogosto presega njihove finančne zmožnosti, do lastnega stanovanja praktično ne morejo priti. To še posebej velja za mlade in mlade družine, ki si še težje zagotovijo primerno stanovanje. Spoštovani, čeprav se vsi strinjamo, da se Slovenija sooča s stanovanjsko krizo pa se bistveno razlikujemo v pogledih na to, kako jo rešiti. Predlagatelji priporočil bi pomanjkanje dostopnih stanovanj še naprej reševali s spodbujanjem lastništva, preko davčnih olajšav, s subvencioniranjem kreditov ali ugodnejših obrestnih mer. Vladna koalicija pa se je odločila za drugačen pristop. Krizo nameravamo nasloviti z izgradnjo večjega števila javnih najemnih stanovanj, ki bodo čim širšemu krogu ljudi omogočila dostop do stanovanja brez potrebe po zadolževanju. Slovenski nepremičninski trg je po našem mnenju v tako globokem neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem pri dostopnih stanovanjih, da je gradnja in krepitev javnega stanovanjskega fonda, ki bodo namenjena najemu, edini možni način, da povečamo ponudbo stanovanj po dostopni ceni. Z večjim številom javnih najemnih stanovanj ne bomo samo omogočili dostop mladim in vsem tistim, ki nimajo dovolj visokih dohodkov za najem stanovanjskega kredit temveč pričakujemo tudi, da se bo rast cen stanovanj na trgu stabilizirala, saj se bo velik del povpraševanja po nepremičninah preusmeril v javna najemna stanovanja. S tem namenom smo še pred poletnimi počitnicami sprejeli dva nujno potrebna zakona. S posebnim zakonom smo zagotovili stabilna finančna sredstva v višini sto milijonov evrov letno za spodbujanje gradnje javnih najemnih stanovanj v naslednjih desetih letih. Z novelo Stanovanjskega zakona pa smo uvedli nujne zakonske spremembe predpisov, ki bodo omogočile učinkovitejši in pravičnejši sistem oddajanja javnih najemnih stanovanj. Rešitve, ki smo jih sprejeli, niso povsem nove, zlasti ko gre za posredovanje stabilnega finančnega vira za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Socialni demokrati smo namreč podoben zakon predlagali že v prejšnjem mandatu Državnega zbora, leta 2021, a ga je takratna vladna koalicija gladko zavrnila. V kolikor bi že takrat sprejeli naš predlog zakona, bi danes zagotovo imeli zgrajeno že bistveno več dodatnih javnih najemnih stanovanj, kot jih imamo sedaj. Republiški stanovanjski sklad je v svoji poslovni politiki za obdobje 2001, 20 do 2025 jasno zapisal, da za usmeritve zastavljenih ciljev gradnja javnih najemnih stanovanj, nima zagotovljenih finančnih virov. Iz dokumenta, ki ga je potrdila prejšnja vlada, izhaja nedvoumno sporočilo. Za doseganje kakršnihkoli ciljev na področju stanovanjske politike je nujno zagotoviti stabilen vir financiranja in za delovanje, za delovanje republiškega stanovanjskega sklada. Namesto zagotovitve stabilnega vira financiranja republiškega sklada so prejšnje vladne stranke sprejele Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki pa se je v praksi izkazala za neučinkovito. Do danes je bilo v okviru jamstvene sheme sklenjenih le pet kreditnih pogodb v skupni vrednosti 5 150 tisoč(?) evrov, kar je seveda bistveno manj od prvotnih napovedi.

Težava jamstvene sheme pa ni zgolj v obvezni udeležbi kreditojemalca v višini 20 procentov glavnice kredita, ki jo je določil predlagatelj zakona, temveč predvsem v tem, da shema mladim dejansko ne pomaga pri izboljšanju njihove finančne sposobnosti za odplačevanje kreditov. S takšno ureditvijo se zmanjšuje zgolj tveganje za banke, na kar je opozorila celo prejšnja vlada. Za druge davčne ugodnosti in subvencije, ki se predlagajo kot možne rešitve stanovanjske krize, bi bilo smiselno pripraviti vsaj širšo analizo njihove dejanske učinkovitosti pri spodbujanju gradnje stanovanj. To še posebej velja za znižanje komunalnega prispevka in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri spodbujanju gradnje individualnih hiš, kar občinam že danes omogoča veljavna zakonodaja.

Namesto povračila izpada prihodkov, ki bi jih občine izgubile zaradi znižanega komunalnega prispevka ali oprostitve plačila nadomestila, pa smo veliko bolj naklonjeni rešitvi, da bi bili do nepovratnih sredstev po zakonu za financiranje in spodbujanje gradnje javnih najemnih stanovanj upravičeni tudi občinski stanovanjski skladi. Takšna ureditev bi namreč po našem prepričanju omogočila še hitrejšo izgradnjo večjega števila novih javnih najemnih stanovanj.

Dvomi in pomisleki, da se napovedi o gradnji javnih najemnih stanovanj ne bodo uresničile, so povsem razumljivi. V tem mandatu smo zagotovili stabilna finančna sredstva, nadgradili pravno podlago, s čimer smo spodbudili tako republiški kot občinske stanovanjske sklade k pospešeni pripravi, načrtovanju in izvedbi novih projektov. Rezultat tega je občutno večje število izdanih gradbenih dovoljenj in vloženih vlog za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji. Sedaj je čas, da pri izvajanju stanovanjske politike dokončno preidemo od besed k dejanjem ter v čim večji meri uresničimo obljube, ki smo jih dali ljudem. Odgovornost za to nosi predvsem pristojno Ministrstvo za stanovanjsko politiko, pa tudi vsi drugi resorji, ki na svojih področjih prav tako vplivajo na gradnjo stanovanj. Za pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj bo namreč potrebno zagotoviti tudi zadosten obseg primernih stavbnih zemljišč in poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja. Samo s takšnimi ukrepi bomo lahko zagotovili dovolj dostopnih stanovanj in s tem mladim in družinam ter vsem ostalim prebivalcem omogočili dostojno in varno življenje. Stanovanje namreč ne sme postati zgolj razkošje tistih, ki si ga lahko privoščijo, temveč mora ostati osnovna pravica vsakega posameznika. Hvala.