Govor

Luka Omladič

Spoštovani!

Ta vlada je prva po osamosvojitvi, ki se je odločila, da stanovanjsko vprašanje postavi v središče socialne in razvojne politike. Stanovanjska politika je namreč eno izmed temeljnih področij, ki določajo kakovost življenja ljudi in dolgoročno vzdržnost družbe, a žal v zadnjih desetletjih je bila ta stanovanjska politika izjemno zapostavljena, brez jasnega sistema, brez dolgoročnega financiranja, brez odgovornega načrtovanja. Posledice pa so očitne: visoke cene najemnin, pomanjkanje stanovanj in vse več mladih, ki so zaradi tega pravzaprav v veliki stiski. Do našega mandata je za gradnjo javnih najemnih stanovanj ni obstajalo resne rešitve in resnega financiranja. Od leta 2015 do 22, do dva 2022, torej, od začetka veljave trenutnega nacionalnega stanovanjskega programa do prihoda naše vlade, je skupaj bilo v ta namen namenjenih komaj 14 milijonov evrov. Prejšnja vlada je iz proračuna za to prispevala le milijon in pol. In seveda takšen obseg sredstev ni omogočal ne sistemske gradnje ne strateškega razvoja.

Delež javnih najemnih stanovanj danes v Sloveniji znaša manj kot 4 odstotke celotnega stanovanjskega fonda, medtem, ko je povprečje v Evropski uniji znaša okoli 8 odstotkov. Ta razkorak jasno kaže, kako daleč smo z zamudo z evropskimi državami. Glavni razlog pa je ravno ta, dolgoročna odsotnost državnega financiranja in jasne vizije in zato smo naredili ta odločilen korak. Za javno stanovanjsko gradnjo smo že namenili v tej Vladi 151 milijonov, še 100 milijonov v letu 2026 in potem vsako naslednje leto, desetletje 100 milijonov na leto, skupaj milijardo evrov. Tako da je to prvič po osamosvojitvi, da bo imela Slovenija stabilen, predvidljiv vir sredstev za stanovanjsko gradnjo. Številne stvari smo naredili tudi na ostalih zakonodajnih področjih, prenovili smo Stanovanjski zakon, sprejeli smo sistemski zakon o financiranju javne gradnje, gradnje javnih najemnih stanovanj. Na prostorskem področju so bile uvedene številne spremembe, poteka digitalizacija postopkov preko sistema eGraditev, sprejeti sta bili noveli Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki poenostavljata postopke in skrajšujeta roke, v pripravi pa je tudi evidenca stavbnih zemljišč, ki bo omogočala boljši pregled nad zemljišči, primernimi za gradnjo. Posebej pomembno področje, kot je predlagatelj tudi izpostavil, je seveda prenova stanovanjskega fonda; tukaj je treba povedati, da Eko sklad je v zadnjih dveh letih namenil rekordnih 120 milijonov evrov spodbud v ta namen, kar je več kot dvakratnik sredstev iz prejšnjih let, in s tem spodbudil številne projekte prenov po celotni državi. Torej stanovanjska politika ni področje, kjer bi lahko rezultate dosegli čez noč, od ideje do končanja stanovanjskega projekta lahko mine več let, ampak pomembno je, da je država po dolgih desetletjih končno znova prevzela odgovornost in postavila temelje za dolgoročno stanovanjsko politiko. Trenutno je ali v gradnji ali tik pred sprejetim gradbenim dovoljenjem ali v intenzivni pripravi skoraj 2 tisoč 600 javnih najemnih stanovanj. In to je začetek neke nove stanovanjske politike, v katerih javna gradnja postaja stalnica ne pa izjema.

Kar se tiče predlogov, mi pač pozdravljamo vsako razpravo o tem pomembnem vprašanju, vendar rdeča nit teh predlogov je ideja, kako nekako olajšati jemanje kreditov in s kupovanjem kreditiranjem reševati stanovanjsko stisko mladih. Številni mladi danes lahko samo sanjajo o tem, da bi vzeli kakršenkoli kredit za nakup stanovanja, zato je tista prava rešitev prav tam, kjer je stanovanjska politika do zdaj v Sloveniji je bila najbolj šibka, to pa je javna najemna stanovanja, ki bodo dostopna, ne socialna, visoko kvalitetna vsem, ki bodo to potrebovali. Za to, kako uspešna je lahko taka politika, nam ni treba gledati daleč, lahko se ozremo proti naši bivši prestolnici Dunaju, kjer vidimo, kako velika zgodba o uspehu so dostopna najemna stanovanja za ljudi. Torej to je, to je nekaj, kar smo v tej Vladi zastavili. Seveda stanovanjska politika je kompleksna, poteka na vseh področjih sodelovanja države, občine, posameznikov, tudi zasebnega sektorja, vendar tisto, kar sem želel izpostaviti, pa je, da gradnja javnih zasebnih stanovanj kot tisti specifičen del te politike, ne edini, ampak tisti specifičen del, ki je bil v Sloveniji do zdaj najbolj zanemarjen in zato se tudi nanj smo v teh letih fokusirali in mu zagotovili to, bi rekel, milijardo evrov za njegovo sistemsko izpolnitev v naslednjem desetletju.

Hvala.