Hvala lepa za besedo.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 48. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike v Sloveniji. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sklic izredne seje Državnega zbora in predloge za reševanje stanovanjske problematike. Sledila je predstavitev predstavnice Zakonodajno-pravne službe, ki je izpostavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja. Na seji so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Izpostavili so, da je Vlada ob začetku mandata prepoznala stanovanjsko problematiko kot eno od najbolj perečih družbenih vprašanj, zato je bila sprejeta sistemska zakonodaja na stanovanjskem področju ter noveli Zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki vzpostavljata sistemski okvir za pospešitev postopkov umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj. Vlada je prav tako na začetku septembra sprejela izhodišča za spremembo kohezijskega programa in namenila skoraj 42 milijonov evrov za reševanje stanovanjske problematike. Stališče do predloga priporočila so podali tudi drugi vabljeni na sejo in izpostavili poudarke, pomembne zlasti z vidika opravljanja njihove dejavnosti. V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog priporočila podprli, izpostavili, da je treba k reševanju stanovanjske problematike v Sloveniji pristopiti sistemsko. saj je od napovedane gradnje 30 tisoč stanovanj, ostalo obljubljenih le še nekaj tisoč na leto. Zato je predlog priporočila ena od možnih sistemskih rešitev na področju stanovanjske politike. Cene nepremičnin so po številnih krajih v Sloveniji zelo različne, kar pomeni, da mladi v Sloveniji nimajo enakih možnosti. Kritični so bili do koncepta, ki za mlade predvideva samo javni najemni fond, brez kakršnih koli ukrepov za pridobivanje lastnih nepremičnin. Spodbujati je treba takšne ukrepe, ki bodo omogočili ugodnejše kredite ter ukrepe, s katerimi bi mlade razbremenili komunalnih prispevkov. Strinjali so se, da je treba tudi najemodajalce spodbuditi, da oddajajo lastne nepremičnine, vendar ne na način, kot je predviden v zadnji noveli Zakona o gostinstvu, vsekakor pa tudi ne z dvigom davka na oddajanje nepremičnine v najem s 15 na 25 odstotkov.
Razpravljavci, ki predlog priporočila niso podprli, so poudarili, da so pretekle vlade dolgo zanemarjale področje stanovanjske politike. Od leta 2004 do leta 2022 je bilo temu področju namenjenih 31,5 milijona evrov sredstev. Trenutna vlada je na tem področju do zdaj namenila veliko več, in sicer 151 milijonov evrov, v naslednjih letih pa temu področju namenja sto milijonov evrov letno. Sredstva so bila v aktualnem mandatu namenjena tudi za povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada, ki izvaja lastne projekte in financira projekte na lokalni ravni. Aktualna vlada vse napore vlaga v gradnjo javnih stanovanj, predvsem za reševanje stanovanjskega problema mladih, v zvezi z jamstveno shemo za mlade pa so pojasnili, da ni dala dobrih rezultatov, kar je, ker je bila slabo zasnovana, ne pa zaradi morebitnih saboterjev in sovražnikov. Nedavno sprejeti noveli gradbene zakonodaje pa bosta pospešili postopke sprejemanja prostorskih načrtov in pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Odbor je po zaključeni razpravi glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel. Kar pomeni, da je na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora, obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana.