Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci.

Slovenija se v zadnjih letih sooča z najhujšo stanovanjsko krizo v zgodovini naše države. Vprašanje stanovanjske problematike ni samo politično vprašanje, temveč gre za eno najbolj pomembnih tem o prihodnosti naše države. Govorimo o tem ali bomo mladi lahko ostali v naši domovini, si ustvarili družine in gradili naše življenje tukaj. Dovolite mi, da vas za trenutek spomnim na predvolilne zaveze vladnih koalicijskih strank iz leta 2022. Takrat smo v javnosti poslušali obljube o 30 tisoč državnih najemnih stanovanjih ter o tako imenovanem zgodovinskem preobratu na področju stanovanjske politike, vladni ministri pa so govorili, da imajo lopate že pripravljene. Sledil je nov val obljub, prvo 3 tisoč, kasneje o 2 tisoč stanovanjih na leto. A dejansko stanje kaže popolnoma drugo sliko. Ko danes, po treh letih in pol mandata te Vlade pogledamo rezultate, je slika jasna: Vlada Roberta Goloba ni izpeljala niti enega samega lastnega projekta državnih najemnih stanovanj. Vlada je spreminjala številke, ministre in slogane, toda rezultatov ni, od obljub so ostale le prazne politične parole. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da se je v prejšnjih vladah pričelo več projektov za gradnjo državnih najemnih stanovanj kot v času mandata Vlade Roberta Goloba. Ne samo to, vladna koalicija do danes ni pripravila niti osnutka novega nacionalnega programa, ki bi moral v veljavo stopiti čez manj kot dva meseca. To pomeni, da Slovenija vstopa v naslednje desetletje brez razvojnega okvira, brez strategij in brez ciljev. Visoke proračunske postavke z nizko realizacijo pač ne pomenijo gradnje državnih najemnih stanovanj. Ko danes pogledamo statistiko, lahko hitro ugotovimo, da je zaradi politik trenutne Vlade situacija na nepremičninskem trgu slabša kot kadarkoli prej. V letu 2022 so se cene najemnin dvignile za približno 40 odstotkov, v večjih mestih so te številke še večje, medtem ko se ta številka v povprečju Evropske unije giblje le okoli 18 odstotkov. Najvišji dvig najemnin trg beleži po 1. 1. letu 2023, ko je vladna koalicija dvignila davek na oddajanje nepremičnin na 25 odstotkov. Prav tako se je povprečna cena na kvadratni meter v tem času dvignila za več kot 20 odstotkov, to je štirikrat toliko, kot je povprečje v Evropski uniji. Če se je leta 2022 za kvadratni meter pri nakupu nepremičnine odštelo 2 tisoč 350 evrov, danes ta številka znaša nekaj manj kot 3 tisoč evrov po kvadratnem metru. V Slovenski demokratski stranki smo od samega začetka jasno zavračali vladno narativo, ki se usmerja izključno in samo na gradnjo državnih najemnih Stanovanj. Danes je jasno vidno, da politika, ki se osredotoča izključno na gradnjo državnih najemnih stanovanj, ni prava pot za reševanje stanovanjske krize. Ta pristop je napačen, ker ignorira realnost. Država sama s svojo počasnostjo in birokracijo ne more zgraditi dovolj stanovanj, da bi zadostila potrebam ljudi. Takšen model ne omogoča širše dostopnosti in ne spodbuja posameznikov, da si sami uredijo svoj lasten dom. Pravi dom je tako le tisti, ki si ga posameznik lasti. Država ni gradbeno podjetje. Po drugi strani pa je ravno odgovornost Vlade in države, da ljudem, predvsem mladim, omogoča, da si lahko kupijo lastno nepremičnino. Nenazadnje to veleva tudi 78. člen Ustave Republike Slovenije. Po treh letih in pol smo torej tam, kjer smo bili, le da so cene stanovanj višje, najemnine pa so za mnoge postale nedosegljive. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da mora biti stanovanjska politika široka, raznolika in usmerjanje v ustvarjanje pogojev, ne pa le v obljube. Stanovanjsko krizo lahko rešimo le tako, da se ljudem omogoči to, da s spodbudnimi politikami države pridobijo lasten dom.

Zato je za razliko od trenutne vlade, ne ponujamo sloganov, temveč konkretne ukrepe. Naši predlogi prav tako ne vsebujejo populističnih parol, ampak se koncentrirajo na celostno reševanje stanovanjske problematike, kjer država nudi oporo človeku, ne pa da ga silijo v državni najem in večjo odvisnost od države. Prav tako pa naši predlogi zasledujejo celostni razvoj Slovenije in ne koncentrirajo gradnje in projektov ter prebivalstva v večja mesta.

Prvi ukrep je učinkovita jamstvena shema za mlade. Slovenska demokratska stranka je že 2022 oblikovala zakon, ki mladim omogoča finančno posojilo z državnim jamstvom, vendar shema v praksi na žalost ne deluje, ker vladi spodbujanje le te pač očitno ni v interesu. Ker pa je, ker pa je zakon živa materija, ki mora biti usklajen s časom v katerem živimo v Slovenski demokratski stranki v okviru stanovanjske jamstvene sheme predlagamo sledeče. Odpravi naj se pogoji 20 procentne lastne udeležbe, ki predstavlja največji zid med mlado osebo in tem, da pridobi finančno posojilo za svojo prvo lastno nepremičnino. V Slovenski demokratski stranki z našim predlogom ta zid rušimo. Danes v praksi vidimo, da prebivalci plačujejo cene najemnin, ki so višje, kot bi bili obroki odplačanega finančnega posojila v okviru stanovanjske jamstvene sheme. Naš predlog tako mladi osebi omogoča, da namesto visoke najemnine raje odplačuje nižje obroke finančnega posojila ter ga tako reši večnega najema. Poleg tega naš predlog vsebuje tudi zvišanje kreditne meje na 300000 evrov iz preprostega prej navedenega razloga visokih cen oziroma dviga cen nepremičnin v zadnjih treh letih in pol. Predlagamo pa tudi uvedbo posebne davčne olajšave v višini 10 odstotkov plačanega kredita v prvih desetih letih odplačevanja. Tako bi oseba, ki bi koristila stanovanjsko jamstveno shemo v višini recimo 250 tisoč evrov, v prvih desetih letih na ta račun privarčevala dodatnih 12 tisoč 500 evrov, kar pomeni, da bi s tem vsako leto privarčevala za več kot en mesečni obrok finančnega posojila. Gre za realno izvedljive ukrepe, ki mladim dajejo realno možnost, da pridejo do lastnega stanovanja, ne pa političnih obljub.

Drugi ukrep je oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade; ta davek, ki znaša 2 odstotka od vrednosti nepremičnine, je za mlade velik finančni zalogaj. Vsi vemo, da zakon veleva, da naj bi ta davek plačal tisti, ki nepremičnino prodaja, vendar če odpremo spletne platforme, na katerih se ponujajo oziroma prodajajo nepremičnine, hitro ugotovimo, da se prodajalec zavaruje tako, da napiše, da je tudi ta dvoodstotni davek breme kupca. Pri stanovanju v vrednosti recimo ponovno 250 tisoč evrov, to pomeni dodatnih 5 tisoč evrov. Predlagamo, da se mlade do 38. leta, ki prvič kupujejo stanovanje ali hišo za lastne potrebe, oprosti plačila tega davka. Oprostitev bo veljala, če nepremičnina prvih deset let ne bo namenjena prodaji ali pa oddaji. S tem predlogom umikamo davčno bremenjenje s strani države, ki mlado osebo še dodatno finančno duši, ko si kupuje prvo lastno nepremičnino. Ta denar naj bo namesto polnjenja državne malhe uporabljen za opremo renovacije in tako dalje.

Tretji ukrep so nižji davki za dolgoročne najeme. Kot že omenjeno, vlada je z zvišanjem davka na najemnine s 15 na 25 odstotkov povzročila ravno nasproten učinek, najemnine so se dvignile, legalnih najemov je manj, oddaj na črno pa se je povečalo. Kljub temu, da predsednik vlade ne ve, kaj bi ljudem koristili nižji davki, ker sam, kot pravi, denar zapravlja za neumnosti, danes vidimo, da je politika visokih davkov neučinkovita in škodljiva. Naš predlog zasleduje zniževanje davčne stopnje v korelaciji z dolgotrajnim najemom. To pomeni za najeme do enega leta naj davek ostane na 25 odstotkih. Pri najemih enega do treh let naj se spusti na prejšnjih 15 odstotkov. Za dolgoročne najeme naj tri leta, na tri leta pa naj se dodatno zniža na 10 odstotkov. Takšen sistem spodbuja stabilne in dolgoročne najeme, kar pomeni več ponudbe, manj oddajanja na črno in nižje cene.

Četrti ukrep je znižanje komunalnega prispevka in oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za mlade, ki gradi, ki gradijo svoj prvi dom predlagamo, da se komunalni prispevek zniža za najmanj 50 odstotkov, razlike pa naj občinam pokrije država. Prav tako predlagamo, da se mlade družine prvih deset let po vselitvi oproščen, da so mlade družine prvih pet let, prvih deset let po vselitvi oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega stavbnega zemljišča. To sta konkretna ukrepa, ki mladim v najbolj občutljivih obdobjih omogočata lažji finančni začetek v novem lastnem domu. Šesti ukrep je spodbujanje prenove obstoječih stanovanj. V Sloveniji je več kot 40 odstotkov stanovanj zgrajenih pred letom 1970, mnoga so prazna ali pa dotrajana. Namesto, da gradimo samo nova, moramo spodbujati tudi to, da ostala stanovanja in hiše ne načnejo zobje časa. Predlagamo, da mladi, ki kupujejo starejše stanovanje ali hišo? Lahko pridobijo do 50 odstotkov sofinanciranja prenove. Z energetsko sanacijo okna, ogrevanje, inštalacije in tako dalje. Tako bodo dejansko visoke proračunske postavke v državnem proračunu dobile svoj smisel in tudi realizacijo. S tem se poveča dostopnost stanovanj, zmanjša pritisk na novogradnje in tiste novograditelje, ki gradijo svojo prvo prvi lastni dom ter izboljša energetsko učinkovitost. Sedmi ukrep je poenostavitev gradbenih postopkov. Danes v Sloveniji za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebujemo tri, štiri ali celo pet let, medtem ko se v Avstriji potrebuje tudi do trikrat manj časa. Namesto, da bi Vlada postopke pospešila, jih je dodatno zapletla z novimi obrazci in soglasji. Zato predlagamo poenostavitev prostorskih postopkov in odpravo nepotrebnih soglasij ter omejitev pooblastil birokratom in birokratskim inštitucijam. Uvedbo enotne digitalne točke, kjer se vse vloge rešujejo na enem mestu ter hitrejše postopke za manjše graditelje, gre za manjše gradnje, adaptacije in nadzidave. Če želimo več stanovanj, moramo najprej odpraviti birokratske ovire, ki jih ljudem postavlja država in njene institucije. Spoštovane kolegice in kolegi, po treh letih in pol tega mandata je postalo jasno. Politika, ki temelji le na gradnji državnih najemnih stanovanj, je neučinkovita ter ustvarja večjo odvisnost od države ne pa pogojev, da si lahko ljudje ustvarijo lasten dom. Slovenija potrebuje stanovanjsko politiko, ki bo odprta, razumna in učinkovita. Takšna, ki bo dala upanje mladim, varnost družinam in dostojanstvo starejšim. Predvsem pa bo pozitivno vplivala na celotno Slovenijo in ne samo na večja mesta. Naši predlogi zasledujejo jasen pristop k reševanju stanovanjske krize. da lastnemu domu in ne večjemu državnemu najemu. Naši predlogi dajejo državljanom v roke ključ do prihodnosti v Sloveniji v lastnem domu.