Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovana Vlada, predsednik Vlade, ministrice in ministri, gospe in gospodje!

Začenjam z nadaljevanjem 29. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z Vprašanji poslank in poslancev.

V okviru te točke bo danes na tri vprašanja poslank in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob.

Zdaj prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Poslanska vprašanja bodo postavili: Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Eva Irgl iz Poslanske skupine Nepovezani poslanci, Jelka Godec iz Poslanske skupine SDS in Dušan Stojanovič iz Poslanske skupine Svoboda.

Besedo dajem kolegu Janezu Ciglerju Kralju.

Imate besedo, da postavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, predsednica.

Predsednik Vlade, ministri, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate, dober dan.

»Če človeka nočeš plačati, ne pričakuj, da bo opravljal delo, ki ga nihče drug namesto njega ne želi.« To so vaše besede, predsednik Vlade, s katerimi ste pravzaprav zelo veliko obljubljali. To so bile besede, s katerimi ste nekako višali pričakovanja številnih zaposlenih, ki so zaradi teh vaših besed in zaradi, bomo rekli, tudi napovedi vaše Vlade pričakovali izboljšanje plač, predvsem znatno izboljšanje plač najslabše plačanim javnim uslužbencem, tistim iz plačnega plačne skupine J. Pričakovali so dostojno plačilo za vse zaposlene, zagotovilo, da v javnem sektorju nihče več ne bo imel nižje plače od minimalne, ter večje in bolj pravično nagrajevanje tistih, ki delajo dobro in delajo več. Cilj teh sprememb plač v javnem sektorju, ki ste jih napovedovali in ki ste jih izvedli in so začele zdaj se tudi uporabljati v tem novem letu, naj bi bil tudi predvsem privabljanje mladih v sistem javnih uslužbencev. V dva sektorja, ki sta pa posebej prizadeta s pomanjkanjem kadrov in odlivom kadrov, torej v dolgotrajni oskrbi in v zdravstvu, še posebej v zdravstveni negi, pa naj bi privabili več novih sodelavcev na ta delovna mesta.

Kakšna pa je realnost? S plačami za januar in februar 2025 dejansko v resnici praktično skoraj nihče ni zadovoljen, razen vodstvenih delavcev. Največ so pridobili tožilci, sodniki, direktorji javnih zavodov, nekateri funkcionarji, predvsem tisti, ki so si že pred posegom v plačni sistem dobro, da ne rečem, uredili, zrihtali izhodišča. Kljub temu je povišanje plač tistih v nižjih delovnih mestih, torej plačna skupina J, policisti, učitelji, zaposleni v zdravstvu, predvsem v zdravstveni negi, v dolgotrajni oskrbi, nižje, nekateri pa so celo prejeli manj kot pred tem. Ti se počutijo izigrani in opeharjeni, predsednik Vlade. Nekateri so dobili zgolj 10 ali nekaj 10 evrov več, obljubljeno pa jim je bilo veliko povečanje plač. Nekateri pa so zaradi ukinjenih posebnih dodatkov dobili celo manj kot pri decembrski plači.

Zanima me:

Kdaj se boste opravičili tem najbolj opeharjenim?

Kdo in kdaj bo prevzel odgovornost za to šlamastiko … / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Najprej naj povem, da sem sicer na to vprašanje že odgovarjal, ko sem napovedoval, kaj se bo dogajalo oziroma kaj bo ključ plačne reforme. In z velikim veseljem danes pojasnim ponovno, kaj je bil ne samo namen, ampak kakšni so tudi rezultati. Na prvo mesto smo postavili skupino J, to so tisti najslabše plačani uslužbenci v javnem sektorju. Žal je njihovo število izrazito naraslo ravno v mandatu tiste vlade, v kateri je bil poslanec tudi minister. Ravno v tem mandatu se je to število najbolj povečalo in je pred plačno reformo doseglo že 32 tisoč ljudi. Od 188 tisoč zaposlenih v širši javni upravi jih je 32 tisoč imelo osnovno plačo, nižjo od minimalne. Kaj to pomeni? To pomeni, da je država dokladala do minimalne plače, oni so res prejeli izplačila v višini minimalne plače, ampak hkrati nobeno napredovanje ni štelo, noben dodatek ni štel na uspešnost, šteli so samo dodatki na izredne projekte, ki so bili začasni in ki so bili narejeni z enim samim namenom, da veljajo do plačne reforme. 32 tisoč ljudi je bilo obsojenih na životarjenje vseh 40 let delovne dobe pod minimalno plačo. Ne zaradi te vlade. Zaradi vseh prejšnjih. Najbolj izrazito v času prejšnje vlade, takrat se je število najbolj povišalo. Mi smo to odpravili s 1. januarjem letos. Niti en zaposlen v javnem sektorju ne prejema osnovne plače nižje od minimalne, kar pomeni, da se mu vsi dodatki prištevajo nad minimalno.

To, o čemer je bilo govora tudi v medijih, obstajajo nekateri primeri iz negovalnih centrov za starejše, kjer so imeli poseben vladni projekt, ki jim je omogočal, da so začasno dobivali dodatek zaradi tega, ker so bili pod minimalno plačo. Ta dodatek se je pri tej ozki skupini sedaj dejansko tudi izničil. Se pravi, njihovo napredovanje je približno enako, kot je bil dodatek, prvo napredovanje.

A vsi vemo, da plačna reforma ni samo 1. januar leta 2025, ampak da sledijo koraki. Vsi vemo, da so napovedane štiri uskladitve vse do leta 2027. Vsi vemo, da smo namenili v ta namen milijardo 400 in da ne moremo dati vse s 1. januarjem 2025. O tem je bilo dosti govora, s tem so se strinjali vsi sindikati, ki jih je 46. S tem so se strinjali in to so podpisali celo v sindikatu Fides, ker so razumeli, da je dvig plač, ki bo izdaten, za katerega bomo namenili milijardo 400, postopen. Prva tranša 1. januar 2025, druga tranša že oktobra letos. In z drugo tranšo bodo vsi, tudi ti redki delavci in delavke, ki so bili v medijih izpostavljeni, prejemali bistveno več, kot so prejemali pred izvedbo plačne reforme. Poudarjam pa še enkrat, njihova osnovna plača je že s 1. januarjem višja od te, ki so jo imeli prej. Res je pa, da so v različnih mesecih različna izplačila.

Ampak ne glede na to, plačna reforma se ne ukvarja s posameznikom, ukvarja se s sistemom. In sistem je tak, da nihče od zaposlenih nima osnovne plače nižje od minimalne. To je bil eden od glavnih ciljev, ni bil pa edini. Vsi ostali cilji, med katerimi je bil tudi ta, da se bo temeljito prenovilo variabilni sistem, se pravi sistem nagrajevanja uspešnosti, tudi ti so bili že zastavljeni, ti so zdaj še v izvajanju in jaz verjamem, da marsikje, ne samo v negovalnih domovih ali pa pri negovalnem osebju, ampak tudi drugje, se morajo vodilni z novim sistemom nagrajevanja in Ministrstvo za javno upravo še temeljito seznaniti. Jaz verjamem, da se bo do poletja točno ta del, se pravi, na kakšen način boljše nagrajevati tiste, ki so bolj predani, še izpilil in da bodo potem lahko tudi dejansko plačevani po predanosti, po rezultatih in bodo s tem tudi ustrezno motivirani. To je bil drugi del plačne reforme.

Ker vem, da se bo vprašanje nadaljevalo, bom z ostalima dvema ciljema nadaljeval kasneje.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala

Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala, predsednica.

Predsednik Vlade, saj sem si mislil, da ne odgovarjate meni, ker ste že napovedali, da boste govorili svoje zadeve naprej. Ampak glejte, to kar ste vi povedali o sistemu, sistem ne prejema plače, posameznice in posamezniki, ki delajo kot javni uslužbenci, oni prejemajo plačo. In njih zdaj ne zanima, kako vi to ocenjujete, da oni imajo sicer višjo plačo, ampak so dobili nižjo in tako naprej. Poglejte, nekaj konkretnih primerov, ki so bili razgaljeni v Tarči 13. marca in so pokazali to bedo v praksi tega posega v plačni sistem. V Domu starejših občanov Kočevje je kar pol zaposlenih prejelo nižjo plačo. Vodja kuhinje, mimogrede, ki jo je vaš minister tamle v živo obtožil, da manipulira, je pri izplačilu plače v februarju letos pričakovala vsaj 100 evrov višjo neto plačo, tako je bilo tudi obljubljeno in tako ste vi pumpali pričakovanja, prejela pa je z vsemi dodatki in s prehrano 60 evrov manj kot decembra 2024. Glejte, ljudi ne zanima, kaj se v kaj kategorizira, ampak jih zanima plačna lista in potem neto plačilo na transakcijski račun. Podobna slika je v domu starejših Bokalce v Ljubljani. Medicinske sestre v Zdravstvenem domu Kočevje so prejele med 10 in 30 evri višjo plačo, pričakovale so veliko več, obljubljeno je bilo veliko več. In tako naprej tudi nekateri učitelji.

Poglejte naslove: »Plačna reforma je eno samo razočaranje«, danes Sindikat delavcev v zdravstveni negi, »Univerze opozarjajo na likvidnostne težave zaradi plačne reforme«, danes vaš minister. Po tem, da ne govorim o vseh opozorilih s strani lokalnih skupnosti, da se bodo podražili vrtci, da bodo domovi starejših komaj zdržali do poletja, da se bo nega, oskrba starejših podražila. Ja, in vi še vedno obtožujete prejšnjo vlado. Zakaj je bilo več zaposlenih iz plačne skupine J? Zato ker smo zaposlovali bolničarje negovalce in tiste, ki pač so v tej plačni skupini. Vi pa opravite svoje delo ... / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Spoštovani poslanec, vi ste sami povedali ravnokar stvari, ki vas postavljajo v nek čuden položaj. Povedali ste, da univerza nima denarja za višje plače, povedali ste, da župani nimajo denarja za višje plače, hkrati govorite, da se plače niso zvišale. Jaz ne vem, kako vam to gre skupaj, ampak mogoče v vašem svetu gre.

Tisto, kar hočem povedati, pa je naslednje. Plačna reforma bo trajala skozi leta. Prvi obrok je bil 1. januar, da v prvem obroku nekateri zaradi dodatkov, ki so jih imeli prej, ki so bili začasne narave, niso dobili v celoti zneska nad tem, kar so imeli v decembru, ker je to nemogoče. Že z oktobrskim, drugim korakom zvišanja, poudarjam, z drugim, bodo vsi nad tem, kar so imeli prej, razen če niso imeli nekih izrednih prihodkov in v to se ne bom spuščal.

Plačna reforma se ne ukvarja z neto izplačili, se ukvarja z osnovno plačo.

In pozivam vse tiste zaposlene, ki se počutijo, da se jim je osnovna plača kakorkoli znižala ali pa da ni njihova osnovna plača danes nad minimalno, da se obrnejo neposredno na Ministrstvo za javno upravo, ker tam je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja točno s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato da se jih čim prej odpravi, zato da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom pri drugem izplačilu in drugem povišanju.

Vmes sem dostikrat tudi slišal navrženo, da je bilo poskrbljeno za funkcionarje. Jaz mislim, da je prav, tudi zaradi vseh vas, ki tu sedite, in tudi zaradi vseh vladnih funkcionarjev, da se zelo jasno in glasno pove, tako poslanke in poslanci kot tudi ministri in ministrice niso udeleženi pri dvigu plač v tem mandatu. Vsi vi in vsi mi smo se ravno zaradi tega, ker smo hoteli dati prednost najbolj šibkim, tistim, ki dejansko najbolj potrebujejo, svojim povišanjem odpovedali. In zato sem vam v resnici hvaležen, da ste prisluhnili pobudi Vlade in jo tudi podprli. In prav je tako. Prav je, da državljankam in državljanom pokažemo, da najprej mislimo na njih, šele potem mislimo na svoj materialni položaj oziroma svoje plače.

Verjamem, da bomo tudi naprej delovali na enak način, da bomo najprej mislili na najbolj šibke, najbolj ranljive, potem pa šele na vse ostale.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala, predsednica.

Ja, v skladu s Poslovnikom zahtevam, da Državni zbor odloča o tem, da se opravi razprava v zvezi s tem, lahko rečemo, zelo pomanjkljivim ali pa celo neodgovorom predsednika Vlade na moja vprašanja in predvsem na vprašanja vseh teh zaposlenih, ki so pač ostali razočarani in praznih rok in pravzaprav tudi na nek način oropani dostojanstva, ki se jim ga je obljubljalo. In zdaj je njihova realnost še bolj bedna kot prej in to izražajo vedno bolj glasno.

Predsednik Vlade se je odločil napasti mojo trditev in je rekel, da sem v nesoglasju sam s sabo, ko sem rekel, da so se neto plače znižale ali pa zelo malo povišale, medtem ko imajo javni zavodi vedno višje stroške za te plače. Ne, predsednik Vlade se moti, nisem v nesoglasju sam s sabo, kajti, kolegice in kolegi, zaradi tega je potrebno opraviti razpravo, celo predsednik Vlade ne razume, da se to zgodi, ko leva vlada, leve vlade, socialisti posegajo administrativno v plače in se od tega predvsem višajo prispevki in vse druge dajatve, s katerimi je plača preobremenjena. Torej bruto plače se višajo, pri netu se pa to ne pozna kaj, torej pri izplačilu prejemnikov plače se pa to kaj veliko ne pozna ali pa gre celo v drugo smer. In ker celo predsednik Vlade ne razume te razlike, da z administrativnim posegom v plačo predvsem pridobijo država, proračun in ostale blagajne, ne pa posameznik in posameznica, moramo opraviti to razpravo. Ta razprava je nujna.

Bo pa razprava še širša, zato ker smo v novi Sloveniji že zahtevali tudi izvedbo nujne seje glede dejanskih bednih posledic posega v ta plačni sistem. Na Odboru za notranjo politiko bomo to naredili in bomo še podrobneje razložili vsem vam, ki ne razumete te razlike med bruto in neto, kako se pravzaprav plače najbolj pravično zvišajo. Z našo dohodninsko reformo, ko smo zvišali splošno olajšavo, smo pravzaprav najbolj pravično omogočili rast neto plač vsem prejemnikom in prejemnicam ne samo v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem. In to je najbolj pravično, vi ste pa to šli takoj ustaviti in odpraviti.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Zdaj imam dva postopkovna predloga, prva je kolegica Avšič Bogovič.

Izvolite postopkovni predlog.

MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Ker smo ravno na začetku zastavljanja vprašanj, bi lepo prosila, moj postopkovni predlog je, da prosite današnje zastavljavce vprašanj, konkretno pa govorim o kolegu Cigler Kralju, da ostajamo pri temi. Namreč, najprej je očital predsedniku, da ni odgovarjal na vprašanja, potem mu je očital, da mu je predsednik očital njegovo nesoglasje s samim s sabo. A naj spomnim, da ste res v nesoglasju s samim sabo? Zelo dober plastičen primer je uporabil predsednik Vlade. Kričite, da nismo s plačno reformo dvignili plač, in kričite, da bodo šle cene na različnih področjih, ki so financirane v javnem sektorju, gor. Ampak v nesoglasju ste vi zdaj že kar lepo obdobje. V nesoglasju ste, ko se pogovarjamo o volilni zakonodaji. Najprej ste želeli volilno zakonodajo sprejemati, šli smo vam naproti, ker smo upoštevali 70 % volje ljudi na referendumu, prisluhnili vašemu predlogu, pa ni nam bil najbolj všeč, ampak dajmo nekaj narediti, to kar so ljudje želeli. Potem ste v nesoglasju s samim s sabo, ko prekoračujete pooblastila KNOVS, potem ste pa užaljeni, ker se policija loti preiskave tega dejanja in je to seveda velik napad na vas. Po drugi strani pa predsednik ne odgovarja na vprašanje, to mu vi očitate, po drugi strani ste pa vi v tretji reakciji govorili o vsem drugem, samo ne o konkretnem vprašanju. Tako da jaz bi res prosila, dajmo se držati teme, dajmo se držati tistega, kar ste vprašali, in pri tem ostanimo. Ste pa res zelo v nesoglasju s samim sabo v zadnjem obdobju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, postopkovni predlog je predlog, ki se tiče uporabe Poslovnika.

Bom pa v zvezi s celotno debato povedala to, kar se mi zdi, da bom morala ponavljati vsako sejo pa velja seveda za vse nas, ki smo tukaj. Dezinformacije, to se pravi manipuliranje z informacijami, to, da se vpliva na javno mnenje, so zavržne / oglašanje iz dvorane/ in ja, tudi tukaj se dogajajo v tej dvorani, zato državljanke in državljane pač pozivam, da vsaj tisto, kar slišijo, dobro premislijo in naredijo svojo lastno preverbo, ker se to dogaja in na to bom opozarjala, vam zdaj povem, prav vsako sejo, zato da bodo državljanke in državljani sami premislili, sami preverili informacije, s katerimi se tukaj operira oziroma jih izpostavljamo.

Kolegica Žibrat, postopkovno in potem dam še kolegu Cigler Kralju, izvolite.

SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): Najlepša hvala.

Jaz bi pa prosila, da opozorite kolega Cigler Kralja, da se obnaša spoštljivo do funkcije predsednika Vlade in naj ne predvideva, česa gospod Robert Golob ne razume ali razume. Mimogrede, naslavljate dr. Robert Goloba in jaz verjamem, da mu je marsikaj jasno, je pa žalostno, da vi kot bivši minister za delo ne razumete, kaj pomeni bruto in neto plača in kaj je pokojninska blagajna.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Prosim, da smo spoštljivi drug do drugega. Vseeno moram še enkrat povedati, kolega Cigler Kralj, vi ste na eni prejšnjih sej govorili o klovnih, celo mene ste to imenovali, tako da prosim tudi … / oglašanje iz dvorane/ Ja ne vem, tako sem razumela, da je letelo name, tako da vi tudi boste pazili, kajne, kako se obnašamo.

Izvolite, kolega Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa.

Predsednica, ker je to prešlo vse meje, vas obveščam, mi ne bomo vam dajali v avtorizacijo naših poslanskih vprašanj. Jaz mislim, da predsednik Vlade mora biti pripravljen in sposoben odgovoriti na katerokoli vprašanje in mi ga vnaprej napovemo, ne bomo vam pa dali v avtorizacijo. In ob tem, da se je taka nervoza in živčnost tule odprla, vas obveščam, da vas ne bomo več motili, mi bomo zdaj šli, nekateri kolegi so že šli, pa boste sami lahko lepo velika srečna družina, zato ker je to preseglo že vse meje.

/ odhajanje poslancev iz dvorane/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala, ste napovedali zdaj obstrukcijo, prav, v redu.

Mi pa gremo naprej. Naslednja … / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, sem, aha, okej, dobro, potem gremo zdaj naprej, in sicer besedo ima kolegica Eva Irgl, ki bo zastavila vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Pa še to moram povedati, da bomo o predlogu kolega Cigler Kralja odločali danes v okviru glasovanj, o predlogu, ki ga je podal pred postavitvijo postopkovnih.

Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Vlade!

Situacija v zdravstvenem sistemu je zaskrbljujoča, ni od danes, je pa v zadnjem času močno eskalirala. Stroka opozarja na preobremenjenost, opozarja na slabe delovne pogoje, na prenizko plačilo, zlasti na podpornih delovnih mestih v zdravstvenem sistemu. Največji problem pa je seveda pomanjkanje zdravstvenega kadra, že včeraj smo o tem govorili pri Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Velik problem so dodatni odhodi zdravnikov, kar se še napoveduje, če bo sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti.

V zdravstvenem domu Tolmin so pred kratkim trije od štirih zdravnikov dali odpoved. To za prebivalce Posočja, to oba veva, pomeni zelo alarmantno situacijo, ki bi jo bilo potrebno rešiti takoj. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin je zaradi te situacije povedal, da en sam zdravnik ne more skrbeti za paciente štirih ambulant, saj bi izgorel od preobremenitve. Ista situacija, spoštovani predsednik Vlade, je tudi v Zdravstvenem domu Lenart. Prav preobremenitve pa vodijo v odhode, v bolniške odsotnosti, kar seveda probleme v zdravstvu še poglablja. Medicinske sestre zaradi slabih razmer zapuščajo UKC Ljubljana. Veste, kaj je povedal vodja oddelka za hematologijo. Opozarja, da jih bo potrebno primerno plačati, sicer bodo morali oddelek zapreti. Odhodi zdravstvenega kadra imajo torej resne posledice za vse prebivalce Slovenije. V Idriji je skoraj 2 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, 2 tisoč 500 otrok samo v Ljubljani ostaja brez pediatra, veste, kaj se dogaja v šempetrski bolnišnici, odhajajo kirurgi, odhajajo radiologi.

Zanima me:

Kakšni so načrti za reševanje teh in podobnih situacij po Sloveniji?

Veste, da če nimamo dostopa do družinskega zdravnika ali pa pediatra, potem ostanemo brez osnovnega prvega stika z zdravstvom. To je vsem jasno in to ima posledice še posebej na starejših, na otrocih, na kroničnih bolnikih. Glede na vse povedano, spoštovani predsednik Vlade, verjamem, da ste seznanjeni s situacijo in veste, da zdravniki dejansko odhajajo iz sistema, očitno tudi medicinske sestre. S tem ste seznanjeni.

Zanima me tudi:

Ali imate pripravljen načrt, kako bo potekalo delo brez teh zdravnikov in medicinskega osebja v prihodnosti?

Prav pred dvema tednoma sem to vprašanje postavila ministrici za zdravje, pa nisem dobila odgovora, zato se tokrat obračam na vas.

Zanima me torej:

Kako nameravate preprečiti nadaljnje odhode zdravnikov in zagotoviti, da ljudje ne bodo ostali brez osnovne zdravstvene oskrbe?

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Zdravstvo je in bo prva prioriteta te vlade. Ampak prva prioriteta te vlade je, da javni zdravstveni sistem okrepimo. Zato so vsi ukrepi, ne samo tisti, ki so vezani na plače, vsi ukrepi usmerjeni v to, kako okrepiti javni zdravstveni sistem. Zakaj sploh smo v situaciji, da ga je treba krepiti? Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom, ki je unikum, nikjer na svetu ga ni? Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo s tem, ali bodo pogodbeni sodelavci nekega zdravstvenega doma želeli delati v optimiziranem davčnem režimu ali pa ne bodo? Zato ker imamo na področju zdravstva zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih žal divji zahod. V ta divji zahod smo se vlada in tudi parlament odločili poseči odločno, tako, da potegnemo črto, črto med tem, kar je javno, in črto med tem, kar je zasebno. Normalno je, da je marsikdo – pa žal so ti najbolj glasni, čeprav so v veliki manjšini – zaradi tega prizadet. Tako kot je marsikdo bil prizadet, ko je šel stavkat, pa ni dosegel svojega. Pa vendar rezultati – o tem bom kasneje, vem, da bo še eno vprašanje, še govoril – v resnici kažejo na to, da se stanje v javnem zdravstvenem sistemu izboljšuje, kljub vsem prikazanim posamičnim zgodbam. Zakaj? Zato ker v javnem zdravstvenem sistemu dela medicinsko osebje, negovalno osebje in zdravnice in zdravniki, ki so predani svojemu delu in ki v tem delu vidijo svoje poslanstvo in ki za razliko od nekaterih redkih kolegov danes skrbijo predvsem za pacienta, in skrbi jih tudi za to, na kakšen način naj se javni zdravstveni sistem okrepi, da bodo v bodoče pogoji za delo še boljši.

Konkretni podatki, kaj je ta vlada naredila, da bi bilo zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu več. Povišali smo število vpisnih mest. Seveda, študij, vsi vemo, traja, ampak smo jih povišali na obeh univerzah. Z Univerzo na Primorskem smo dosegli dogovor in sporazum, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine z dodatnimi stotimi vpisnimi delovnimi mesti. Ja, tudi to bo trajalo, preden bodo doštudirali, seveda, ampak treba je razmišljati tako dolgoročno kot tudi kratkoročno. Kaj smo naredili kratkoročno? Spremenili smo, in to radikalno, Zakon o tujcih. Način pridobivanja delovnega dovoljenja je danes v primerjavi z vsemi prejšnjimi vladami popolnoma drugačen. Prej je na primer direktor zdravstvenega doma, ki je edini zadolžen, da najde zdravnika, ki ga bo zaposlil v svojem zdravstvenem domu, na primer našel zdravnico v Makedoniji. Dogovoril se je, da bo prišla v Slovenijo, postopek je trajal in trajal. Trajal je postopek za pridobitev delovnega dovoljenja in zdravnica je morala čakati doma, da bo dobila delovno dovoljenje v Sloveniji. Čakala je mesece, čakala je več kot pol leta. V tem času se je zgodilo – kaj? Našla si je drugega delodajalca. Seveda ne v Makedoniji, našla si ga je v Avstriji, našla si ga je kjerkoli drugje, samo v Sloveniji ne. Zato je bil v Slovenijo priliv zdravnikov v obdobju od 2014, ne bom na nobeno vlado kazal, od 2014 do lanskega leta v povprečju 12. V povprečju je vsako leto prišlo k nam 12 zdravnikov in zdravnic iz tujine. Veste, koliko jih je prišlo v letu 2024? 58. In v letu 2025 se to nadaljuje. To je direkten rezultat dela te vlade in te koalicije! Ker je spremenila zakonodajo, ki se je prej nobena vlada ni lotila na način, da tisti zdravnik iz tujine, ki želi delati v Sloveniji in ki ga tu krvavo potrebujemo, danes v Slovenijo dejansko lahko pride.

S temi spremembami nadaljujemo, ker želimo – kaj? Olajšati dostop bolniku do zdravnika, ne pa ščititi zdravniškega ceha, ki se boji konkurence iz tujine. Mi smo to področje odprli ravno s tem namenom, da bo bolnik imel boljšo oskrbo. To je konkreten ukrep s konkretnimi številkami, in ne jamranje, in ne kazanje s prstom na druge, takrat ko ne opraviš svoje naloge. Točno se ve, za kaj je zadolžena vlada, točno se ve, za kaj so zadolženi predstojniki oddelkov in za kaj so zadolženi direktorji. Vsak naj opravi svoj del naloge in javni zdravstveni sistem bo znova tisto, kar je bil pred 30 leti – ponos Sloveniji.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala še enkrat, predsednica Državnega zbora.

Spoštovani predsednik Vlade, mi moramo razvijati predvsem najprej svoje zdravnike in šele nato tuje. To bi bilo dobro, da vemo. Ljudje pa potrebujejo jasne odgovore, predvsem pa dejanja. Danes pa smo priča zlasti besednim frontam na različnih nivojih, namesto da bi z vaše strani sledil nek odkrit pogovor z zdravniki, da bi se videlo to sodelovanje med medicinskim osebjem in zdravstvenimi organizacijami.

Poleg odhodov zdravstvenega osebja, kot sem že prej omenila, pa se ta sektor sooča tudi s prenizkimi plačami, ko govorimo o srednjih medicinskih sestrah. Še posebej pa o tistih, ki so v podpornem delu v zdravstvenem sistemu, torej strežnice, kuharji in tako naprej. Mnogi opozarjajo, da je plačna reforma nejasna in nepravična. Imajo občutek, da se jih zanemarja. In da se odprava plačnih nesorazmerij v praksi ne uresničuje. Seveda, spoštovani predsednik Vlade, zaradi tega imamo še več napetosti in nezadovoljstva v zdravstvenem sistemu. Brez pravičnega plačila vi sami veste, da ni velike motivacije ali pa ni dovoljšne motivacije za delo, še posebej v tako zahtevnem in stresnem okolju, kot sta zdravstvo in socialno varstvo.

Zato, spoštovani predsednik Vlade, me zanima:

Kdaj nameravate popraviti te krivice, ki ogrožajo motivacijo in obstoj ključnega kadra v najbolj obremenjenih poklicih?

Mislim, da ste dolžni na to vprašanje odgovoriti vsem tistim, vsem tistim, ki nas danes gledajo. Poznamo po poročanju medijev primer kuharja v socialnovarstvenih zavodih, ki je dobil bistveno nižjo plačo za svoje delo, čeprav je bilo obljubljeno s plačno reformo, da bo to drugače. Tako da prosim, da še enkrat odgovorite na to vprašanje, pravzaprav za tiste, ki to potrebujejo, in je prav, da temu tudi prisluhnejo.

Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala.

Kot sem že prej povedal, ustanovljena je posebna delovna skupina, ki se ukvarja natančno s tem, ki pojasnjuje vsem deležnikom v javnem sektorju, na kakšen način naj uporabijo nova orodja pri nagrajevanju tistih zaposlenih, ki so najbolj predani, ki dosegajo najboljše rezultate. Plačna reforma je bila pogajanja dolgo časa, začela je veljati s 1. januarjem, veljala bo dolga leta. Časa za to, da se posamične primere preuči in ugotovi, ali jih je treba res popraviti ali ne, je dovolj. Ponovno pozivam vse, ne samo konkretnega gospoda, ki ga izpostavljate, vse, ki mislijo, da so dobili osnovno plačo nižjo kot pred uvedbo plačne reforme ali pa da je njihova osnovna plača pod minimalno plačo, da se takoj obrnejo na Ministrstvo za javno upravo. Ker do takih primerov ne sme priti.

Ne bom se ukvarjal s posamičnimi neto izplačili, ker ta niso odvisna od osnovne plače. Sistem, ki je vzpostavljen, mora biti pravičen za vse, ne samo za kuharja v eni panogi, ampak tudi za enako kvalificiranega kuharja na primer v šoli. Anomalije, ki smo jih poslušali leta in leta, so šle ravno v smer, da imamo isti poklic, ki se ne tretira enako, tretira se različno od tega, v katerem sektorju je zaposlen, na primer strežnik ali kuhar. Ta plačna reforma je v te anomalije – ni jih še v celoti odpravila – posegla in jih je zmanjšala. Imamo dovolj časa in oktobra bo naslednja tranša izplačil oziroma povišanja plač. Do takrat imamo več kot dovolj časa, da se vse anomalije odpravijo, če obstajajo. K temu nimam več kaj dodati.

Kar se pa tiče nagrajevanja. Tudi sam sem v dialogu z direktorji bolnišnic, tistimi, ki so izpostavili probleme nagrajevanja zdravstvenega osebja. Vidim, da je še marsikje nerazumevanje, ker načrtujejo nagrajevanje po obstoječih pravilnikih pred plačno reformo, kar je logično, te poznajo, z novimi pravilniki se še seznanjajo, nekateri bodo še sprejeti. In resno računam, da bo do poletja sistem nagrajevanja, nov sistem nagrajevanja, tak, ki bo tudi bolj pravičen in bolj motiviral zaposlene, tudi v celoti uveljavljen. Je pa to odvisno tudi od predstojnikov. Vsak predstojnik mora preveriti svoj sistem in se potem obrniti na ustrezno ministrstvo z namenom razčiščevanja, kakšen je najbolj ustrezen način po novi plačni reformi.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Želim, da ta državni zbor opravi v skladu s poslovniškimi določili razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moja vprašanja.

Glede plačne reforme, spoštovani predsednik Vlade, naj povem, da bi morali okrepiti variabilni del, torej nagrada za dobro delo, urediti nesorazmerja in najti rešitve v okviru plačnega sistema za deficitarne poklice. Dejstvo je, da nič od tega niste rešili, in to je potrebno povedati na glas, zato da ljudje vedo. Druga stvar, vemo tudi, da ste manipulirali s čakalnimi dobami oziroma vrstami. Nad to informacijo, moram reči, da sem kot dolgoletna poslanka bila šokirana. To se je včeraj potem tudi odvijalo v medijih oziroma mediji so o tem poročali.

Skratka, želim, da se opravi poglobljena razprava glede teh vprašanj. Govorimo namreč o eni najresnejših kriz v sodobnem slovenskem zdravstvu. Dejstvo je, da ljudje ostajajo brez osebnega zdravnika, otroci brez pediatra, slabi delovni pogoji so in poslanci stranke Demokrati. seveda menimo, da tako ne gre naprej, da je potrebno zaustaviti razpadanje zdravstvenega sistema, predvsem pa obnoviti zaupanje na različnih nivojih.

To je problematika, spoštovani predsednik Vlade, ki nikakor ne bi smela biti ideološko vprašanje, ampak bi morala biti vprašanje javnega dobrega. Okrepiti moramo na tem nivoju medčloveške odnose, že včeraj sem o tem govorila v razpravi, in vzpostaviti zdravo delovno okolje, kjer bodo zdravniki dobro sodelovali s pacienti in bolniki, kjer se jim bodo res lahko posvečali, ne pa da se posvečajo pretirani birokraciji, da se bodo v tem okolju vsi, ki delujejo znotraj in ki ga potrebujejo, počutili dobro in varno. Potrebujemo tudi ukrepe, ki bodo spodbujali in motivirali zaposlene v zdravstvu. Sami namreč to imenujejo kot poslanstvo, danes se pa včasih nekako odmikamo od tega prav zaradi tega, ker pogoji niso urejeni.

Spoštovani predsednik Vlade, menim, da bi vi, zdaj pa čisto človeško razlagam, morali odpreti iskren pogovor z zdravniki, glede na to, v kakšni situaciji smo, z zdravstveno stroko in z zdravstvenim osebjem. Predvsem pa tudi razmisliti o tem, ali ne bi še enkrat razmislili glede Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki probleme povečuje, ne pa jih manjša. Torej, jaz bi si želela, da bi šli v takojšnjo finančno kompenzacijo za zaposlene, ki so prejeli nižje plače. Upam, da boste to storili, govorimo o strežnicah, kuharjih, takojšnje pogovore s stroko o realnih pogojih dela. Bi si pa tudi želela, da spregovorimo v tej razpravi o digitalizaciji in razbremenitvi zdravnikov administracije, kajti potem bo delo bistveno boljše. Vam želim pa vse dobro v … / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegici Jelki Godec, ki bo zastavila vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Hvala.

Predsednik Vlade, pred nekaj dnevi, mislim da, ste imeli velik intervju na enem izmed spletnih portalov, in tam ste se dotaknili tudi področja zdravstva in skrajševanja čakalnih vrst oziroma čakalnih dob. Pohvalili ste se, da se v času te vlade čakalne vrste zelo skrajšujejo. Jaz bi prosila za bolj plastičen nazor, in sicer eno prezentacijo vašega izvajanja v intervjuju. Tole / pokaže zboru/ je čakalna vrsta pri enem specialistu, kjer čaka pač veliko pacientov, in vi ste dejali, da je do sedaj bila zadeva takšna, da so ljudje hodili k zdravniku lepo po vrsti in da se čakalne dobe oziroma čakalne vrste zaradi tega niso skrajševale. Torej, prišel je prvi pacient, potem drugi pacient, tretji se je odločil, da gre k zasebniku, da ne bo več čakal 200 dni ali pa eno leto, in takoj zatem je prišel pač tisti na vrsto, poklicali so takoj naslednjega, torej četrtega pacienta.

Ampak vi pravite, da se tako niso skrajšale čakalne vrste. Zato ste v času te vlade naredili drugačen sistem, in sicer takšen sistem, da danes ne pride četrti pacient na vrsto, če se tretji odloči, da pač ne bo več čakal, ampak tisti, ki je zadnji v vrsti. Po vašem, po novem poteka torej skrajševanje čakalnih vrst takole: prvi pacient, drugi pacient, tretji se odloči, da gre k zasebniku, ne pride na vrsto četrti, tako ste vi rekli, ampak tisti, ki je zadnji v vrsti. In dejali ste, da tako skrajševanje čakalnih vrst zelo močno vpliva na konkretnega bolnika in na skrajševanje čakalnih vrst. Verjamem, da to zelo močno vpliva na tistega zadnjega pacienta oziroma tistega, ki je preskočil vseh 200 ostalih pacientov. Me pa zanima, kaj to pomeni za Jožico iz Tajht na Planini, kaj je za njo bolje, kaj je bolje za bolnika, ki je zdaj rdeče obarvan, ki čaka v vrsti.

Potem ste tudi večkrat poudarili, da ste skrajševali čakalne vrste zelo dobro. Včeraj smo slišali od ene izmed vaših kolegic, da se čakalne vrste v času vaše vlade niso skrajšale po naravni poti, ampak administrativno. Bom samo en primer pokazala / pokaže zboru/. Imeli smo napotnico zelo hitro, kjer je bila čakalna doba dovoljena 14 dni, tisto, kar je bilo več, so bili nedopustno dolgo čakajoči. V avgustu ste sprejeli pravilnik, s katerim ste napotnico zelo hitro spremenili s 14 dni na 30 dni, in tisti, ki je čakal prej 25 dni, je bil nedopustno dolgo, danes več ni. In vi pravite, danes čakalne dobe super skrajšujemo.

Moje vprašanje, predsednik Vlade, še enkrat, je:

Kakšna je vaša razlaga stavka, da pride na vrsto tisti, ki je zadnji, in ne tisti, ki je naslednji v vrsti, kako je to boljše za Jožico iz Tajht?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Jaz sem res vesel tega vprašanja. Zdaj si poskušajte vsi predstavljati popolnoma logično situacijo. Lepo je bila prikazana, zamolčan je bil samo en faktor. Ne samo, da pride na vrsto tisti, ki je zadaj, vsem ostalim se nič ne spremeni. Obdržijo svoje termine. Ne prenaročamo jih. Ne izgubljamo časa, ne obremenjujemo zdravstvenih delavcev s prenaročanjem in niti ljudje ne izgubljajo mogoče dopusta, ki so ga vzeli, ali pa bolniške, da pridejo na pregled, ampak vedo, kdaj imajo pregled. To se zgodi. Vi bi verjetno cel sistem obrnili na glavo, imeli bi še večjo zmedo, no, saj vemo tudi približno, zakaj. Seveda, ljudje bi čakali in čakali in čakali. Na ta način se doseže ravno obratno. Red ostane in ljudje so neizmerno zadovoljni. Jaz imam, pa ne pretiravam, več kot deset neposrednih pričevanj ljudi, ki jih ne poznam, ki so se obrnili name in so se mi zahvalili zaradi tega sistema, da ko so dobili prvi termin, je bil oddaljen šest mesecev, potem so pa prišli v roku enega meseca dejansko na vrsto. Jaz verjamem, da marsikdo v tej dvorani pozna še svoje primere, ki jih jaz ne poznam, enake. Jaz ne vem, kje imate problem s tem, da ljudje namesto, da čakajo šest mesecev, pridejo na vrsto hitreje. Vsi ostali pa pridejo v tistem roku, ki jim je bil tudi podan, za katerega so si rezervirali čas in na katerega je tudi zdravstveni sistem pripravljen. Tako preprosto je to.

Kar se tiče administrativnih posegov, vedno in tudi v intervjuju povem, skrajševanje čakalnih vrst merimo od septembra 2024 naprej. Namenoma nočemo zamegljevati dejstev s tem, da se je sistem spremenil, od avgusta oziroma septembra 2024 naprej je sistem enak. Nobenih administrativnih posegov, nobenih sprememb napotnic. V tem obdobju so se čakalne vrste na prvi pregled tam, kjer so tudi najbolj kritične, ker vsi vemo, da je najtežje vstopiti v sistem, ko si pa notri, pa izjemno dobro poskrbijo zate. Vsak bolnik, ki je bil kdaj v našem sistemu, to natančno ve, kako mučno je čakati, da prideš v javni zdravstveni dom ali pa v bolnišnico in kako dobro se počutiš, ko je enkrat notri, ko je enkrat v direktnem kontaktu s predanim medicinskim osebjem. Zato smo spremenili ta sistem čakalnih vrst, najbolj na prvem pregledu. V šestih mesecih, sedmih se je število zmanjšalo za 22 %. Ali bomo uspeli s tem trendom nadaljevati? Ne vem. Ali bomo na tem trdo delali? Zagotovo. In to ni administrativni poseg, ravno obratno. To je plod tega, da je cel sistem plačevanja SPP ali zdravstvenih storitev prilagojen temu, da so bolnišnice maksimalno motivirane in tudi finančno nagrajene, da izvajajo natančno tiste preglede, ki so najbolj ključni za skrajševanje čakalnih vrst. Tudi ta nov sistem je plod izključno te vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Ja, čakalne vrste so od nekdaj, kako se spopadati z njimi, je pač odvisno, koliko si kreativen. Vi ste zelo kreativni, zelo, moram priznati. Ta kreativnost, ki se kaže kot administrativna kreativnost, je neverjetna. Torej, še enkrat, predsednik Vlade, jaz ne razumem, če stojim v vrsti, če čakam šest mesecev in se pred mano sprosti eno mesto, zakaj ne pokličete mene, ki čakam že šest mesecev? Anja Bah Žibert se je včeraj prijavila in ima čakalno dobo šest mesecev, ampak ker je zadnja v vrsti, bo prišla pred mano na vrsto. To je v redu? Tako vi razlagate to zadevo. Poleg tega pravite, da zasebniki ne skrajšujejo čakalnih vrst. Ta vijolični pacient, ki gre k zasebniku, kdo skrajšuje čakalno vrsto? Zasebnik, ki ga je vzel. In zdaj vi pravite, da je bolje, da pride tisti, ki je zadnji v vrsti. Predstavljajte si na smučišču, ko stojite lepo kot račke v vrstnem redu in prileti nekdo od zadaj, super zadovoljen je, vi ne. To ni skrajševanje čakalnih vrst.

Kar se pa tiče vaše kreativnosti, sem pa že povedala. Administrativno ste rešili zelo hitro, omejili ste pri določenih, kjer so bile zelo dolge čakalne dobe, kdaj je zdaj čakalna doba oziroma kdaj se čaka nad dopustno dolgo in spremenili ste tudi sledeče, če sem pod redno čakala in dobila datum 200 dni, sem bila vedno nad dopustno dolgo čakajoča, danes več nisem, sem šele takrat, ko mine 180 dni. To je administrativni ukrep, s katerim vi skrajšujete čakalne dobe, predsednik Vlade.

Zato še enkrat vprašanje:

Kako administrativni ukrepi, ki ste jih izvedli, vplivajo na nekoga, ki je v čakalni vrsti že šest mesecev ali eno leto?

To je vprašanje. Administrativno njega popolnoma nič ne prizadene oziroma še huje je za njega, zato, ker preskakujete čakalne vrste na takšen način, da tistega, ki je v zadnji vrsti, spustite naprej. Zakaj ne mene, ki čakam šest mesecev, njo, ki se je prijavila za mano, spustite naprej. To je vprašanje.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Mogoče je to vaja iz logike, ampak zaradi tega, ker vi, ki ste že šest mesecev v vrsti, imate še en dan, medtem ko ima vaša kolegica šest mesecev. In takrat, ko gre za nujne posege, je prav, da damo prednost tistim, ki bi čakali na nujni poseg šest mesecev in ne en dan. Ampak ne bom se šel zdaj logičnih tu, ker smo v parlamentu in se moramo ukvarjati s tem, kaj je dobro za ljudi. Meni je všeč, da ste potegnili čisto mimogrede očitno vašo bolečino, zakaj sploh imate to vprašanje, in to so zasebniki. Jaz ne vem, kako so zasebniki postali kar naenkrat del javnega zdravstvenega sistema, ki bi skrajševali čakalne vrste. Jaz bi si želel, da bi bilo tako, ampak nič nimam proti zasebnikom, ravno obratno. ZZDej, to je tisto, kar verjamem, da muči marsikoga na desni, pa še kje drugje, je točno zakon, ki bo zasebnikom v resnici omogočil, da se bodo lahko v celoti posvetili svojemu delu in se ne bodo več ukvarjali s tem, da bi en del časa bili v javnem sistemu, ampak bodo delali v zasebnem. Da se bodo pa tudi javni zdravstveni delavci lahko v celoti posvetili v svojem času v javnem zdravstvenem domu pacientu in jih ne preusmerjali v svoje zasebne ordinacije. To je namen zakona ZZDej in to je namen, zakaj vlečemo, ja, vi ste potegnili zasebnike v razpravo, tudi jaz vas nisem razumel, s katerim namenom, ampak hvala za to, da ste mi dali priložnost.

Se bom pa s tem odzval v resnici na to, kar je prej poslanka sama rekla, da naj se zaustavi ta zakon. Seveda se ta zakon ne bo zaustavil. Ta zakon bo sprejet in bo korenito spremenil razmere v javnem zdravstvenem sistemu. Spremenil jih bo tako, da ga bo okrepil. Ja, na začetku bodo vse zakonske sive cone, jaz jih bom tako imenoval, ne bom govoril, da je kaj hujšega, bodo pač odpravljene. Ja, marsikdo bo zaradi tega tudi materialno prikrajšan, govorim o zdravstvenem osebju, ampak mi to moramo izpeljati, če želimo ohraniti javni zdravstveni sistem. Mi moramo izpeljati novo zakonodajo in spoštovati obstoječo zakonodajo, pri tem, na kakšen način lahko mešamo javno in zasebno. Način, kot se meša danes, ne koristi prav nikomur, razen tistim, ki si s svojimi dobički gradijo milijonske vile in hkrati jamrajo, da so plačani slabše od snažilk.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Hvala.

Predsednik Vlade, moja bolečina niso zasebniki, včeraj sem čakala štiri ure na urgenci v javni bolnišnici, nisem šla k zasebniku. Ja. Torej, moja bolečina ni Zakon o zdravstveni dejavnosti, to bo vaša velika bolečina in sramota čez pol leta. To pa bo.

Kar se tiče zdravstvenega sistema in politike, politika mora zagotavljati pravičen zdravstveni sistem. To se danes pod vašo vlado ne dogaja. Ko govorite o teh zasebnikih in tako naprej, jaz sem samo rekla, da tam, kjer gre tisti, ki gre iz čakalne vrste, ker ne more več čakati v našem javnem zdravstvenem sistemu, ker ne pride na vrsto pol leta, leto dni, želi pa imeti obravnavo, ker želi kakovostno živeti, se odloči, da gre k zasebniku, če ima to možnost. V tem primeru je zasebnik tisti, ki je pač skrajšal čakalno vrsto, ker je enega ven potegnil, mogoče že desetega, pa potem dvanajstega, o tem govorim. Ne motijo me zasebniki, moti me javni zdravstveni zavodi, večinoma se zdravim v javnih zdravstvenih zavodih, zaradi mene nihče, noben zdravnik, nobena medicinska sestra ni prišla prej v službo ali je šla kasneje v službo, ko sem se jaz tam zdravila, predsednik Vlade, v javnem zdravstvenem domu oziroma javni zdravstveni bolnišnici.

Najbolje bi bilo, da je vaš odgovor takšen, če ima kdo probleme s čakanjem v javnem zdravstvenem domu, naj piše na Vlado, ker tam je delovna skupina, ki se ukvarja s skrajšanjem čakalnih dob in s humanitarnimi prijemi skrajšuje čakalne vrste in pošilja ljudi takrat, ko pač to potrebujejo, k zdravniku. To bi bilo najbolje, ker to je vaš odgovor. Predsednik Vlade, z zavajanjem ne samo vas, ki pravite, da ste skrajšali čakalne vrste po naravni poti, ampak ste jih skrajšali administrativno, ampak tudi zaradi zavajanja Ministrstva za zdravje, ker je potem tudi predstavnik ministrstva priznal, da so administrativno skrajšali vrste, v bistvu zavajate ljudi in jim lažete. Zanimivo, to ni prva laž, tudi laž, ki ste jo izrekli glede spremembe odmernega odstotka pri pokojnini, zaradi katere smo vložili interpelacijo. Kje je odgovor na to interpelacijo, predsednik Vlade? Rok je potekel. Danes bo 30 dni, 26. je bilo vloženo. 30 dni. Upam, da dobimo odgovor.

Predsednik Vlade, še enkrat, vaša velika bolečina bo sprejeti Zakon o zdravstveni dejavnosti. Včeraj sem vprašala ministrico, če bo odstopila, glede na to, da sta minister za finance in ministrica za zdravje opozorila vse poslance, tudi koalicijske, naj razmislijo o sprejetju tega zakona, ker bi lahko bil protiustaven, pa je bilo rečeno, da je to pritisk na ministrico. Ne, konkretno vprašanje.

Predsednik Vlade, zanima me:

Ali boste pozvali ministrico k odstopu, če koalicijski poslanci tega njenega pisma ne bodo upoštevali?

Prosim za razpravo o tem vprašanju, ker je primerno, da se razpravlja o administrativnih skrajševanjih čakalnih dob.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala. O vašem predlogu bomo odločali danes v okviru glasovanj.

Naj pa jaz še opozorim na nekaj, kar se v bistvu redno dogaja, pa ne opozarjam sproti, pa je prav, da zdaj opozorim, da smo na to pozorni, da ko podajamo postopkovne predloge, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru, Poslovnik izrecno določa, da se je treba osredotočiti samo na obrazložitev takega predloga, ne pa uporabiti tega predloga za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Vem, da je meja tanka, da je nedoločljiva, ampak poskušajmo se tega držati.

Zdaj dajem besedo kolegu Dušanu Stojanoviču.

Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, v zadnjem obdobju smo priča dejansko tektonskim spremembam v mednarodni skupnosti in mednarodnih odnosih. Razmere v svetu so postale geopolitično zelo kompleksne, s spremembo oblasti v Združenih državah Amerike se spreminjajo tudi čezatlantski odnosi. Evropa je na razpotju. Svet tudi danes ni več tak, kot smo ga bili vajeni še morda pred letom dni ali še manj, predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, na približno 50 drugih lokacijah po svetu, kjer na dnevni ravni potekajo oboroženi spopadi. Vidimo, da mir, varnost in blaginja v Evropi niso več samoumevni in v naši neposredni soseščini prav tako. Jaz prihajam iz lokalnega okolja, kjer je mir vpisan v genom in statut mesta. Slovenj Gradec je že desetletja mesto glasnik miru Združenih narodov, zato sam osebno pogrešam več nekega narativa, javnega narativa o nujnosti in temeljni človekovi pravici do miru. Želel bi si manj strašenja z vojnami, četudi se te žal več ves čas civilizacije pač dogajajo in ponavljajo.

V zadnjem času se odvijajo poglobljene razprave tako v Sloveniji, kot tudi na ravni Evropske unije o pomenu odpornosti, varnosti in obrambe naše države, naše celine. Ti področji, torej odpornost in varnost, ki skupaj nudita tudi obrambo pred zaostrenimi geopolitičnimi, okoljskimi, ekonomskimi, vojaškimi grožnjami, je seveda v prihodnje potrebno nedvomno krepiti. Naše in moje želje in pričakovanja gredo predvsem v smeri krepitve odpornosti in varnosti v sisteme, kot so prehranska varnost, samooskrba, zdravstvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredne visoke tehnologije, civilna zaščita, gasilstvo ter odporna prometna in energetska infrastruktura, ne tudi v povečevanje oboroževanja za vsako ceno in še posebej ne na račun rezov v socialo, splošno javno blaginjo ali na račun razvojnih in kohezijskih sredstev. V povezavi s tem je vlada prejšnji teden na Brdu pri Kranju organizirala nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Republike Slovenije. Istega dne je Evropska komisija predstavila nov krovni dokument na tem področju, belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe. Prejšnji teden je v Bruslju potekalo tudi zasedanje Evropskega sveta, včeraj pa še v Parizu neformalno srečanje voditeljev o miru in varnosti za Ukrajino, ki ste se jo tudi osebno udeležili in kjer je bila v ospredju prav razprava o vprašanju miru in varnosti Evrope ter nadaljnje pomoči Ukrajini.

Spoštovani predsednik Vlade, v zvezi s tem bi vas želel vprašati:

Kateri so bili ključni sklepi oziroma sporočila nacionalnega posveta Krepitev odpornosti Republike Slovenije in ostalih zasedanj, ki ste se jih udeležili?

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Zadnjih par desetletij smo živeli v iluziji, da vojne v Evropi, tudi vojne v naši neposredni soseščini ne bo. Ta iluzija je bila v zadnjih dveh letih žal bridko razbita, najprej z ruskim napadom na Ukrajino, potem pa tudi z izraelskim nasiljem nad Palestinci, tako na Zahodnem bregu, še posebej pa v Gazi. Pa bom samo dve besedi o situaciji v Gazi. Še danes kljub premirju vlada Benjamina Netanjahuja nediskriminatorno pobija civiliste tako v Gazi kot na Zahodnem bregu, ker tisti, ki so močni, si domišljajo, da jim je dopuščeno vse. Za njih človeško življenje ne šteje nič. Žal je to realnost, v kateri živimo, blizu nas, lahko pa se še približa. Balkan je vedno bil smodnik Evrope in tudi danes so razmere zelo napete. Meni je strašno žal, danes je moderno govoriti, ne bomo dali več za to, ne bomo dali več za varnost, ne bomo dali več za nič, moramo. Dolžni smo Slovenkam in Slovencem in vsem bodočim rodovom, da poskrbimo za varnost države in vseh prebivalk in prebivalcev, zato moramo okrepiti tako obrambo, varnost kot tudi odpornost.

Slovenija je posebna, in to nam priznavajo vsi v Evropi, da dajemo na prvo mesto delovanje v resnici najširše družbe v okviru našega sistema zaščite in reševanja, civilne zaščite, v katerega je vključeno največje možno število vseh prebivalk in prebivalcev. Odpornost, ki se je tako dobro izkazala in pokazala v primeru naravnih katastrof, kot so požari, kot so bile poplave, so Sloveniji velikanski ponos. Ta sistem moramo krepiti naprej in ta sistem je temelj, na katerem gradimo drugi steber, to je varnost državljanov, varnost pred kibernetskimi, internetnimi napadi, varnost pred migrantsko krizo, pred nelegalnimi prehodi meje kot tudi širšo varnost znotraj države. Obramba je samo končni korak. Vedno bom prisegal na to in vedno bom ponavljal – niti obramba, še manj pa varnost nista samo orožje. Delati moramo na tem, da kolektivni duh, ki ga imamo, za razliko od ostalih evropskih držav na tem področju, krepimo. S tem sporočilom vedno prihajam tudi v mednarodno skupnost, prihajam v Bruselj in tudi drugam.

Moramo pa se zavedati, žal, da brez lastne obrambe, tudi lastne varnosti, kot kaže primer Gaze in Zahodnega brega, ne more biti. Slovenija ne bo nikoli gradila sistemov, ki so ofenzivne narave, napadalne narave. Vsi naši napori bodo šli v smer, da ojačamo varnost in obrambo na svojem lastnem teritoriju. Nenazadnje je ravno to, naš upor najprej nacifašizmu, potem pa tudi jugoslovanski armadi, izhajal iz tega in širokega ljudskega odpora. Od tu je bila črpana tako naša varnost kot tudi naša obramba, na teh temeljih moramo graditi tudi našo vojsko za bodoče, ker samo na ta način bomo imeli tudi višjo varnost in odpornost.

Še dve besedi na to temo, pa bi potem mogoče v nadaljevanju šel na konkretno, kaj je bilo tudi včeraj oziroma kaj se dogaja na temo Ukrajine. Vlada pripravlja načrt, pripravlja resolucijo, posodobitev resolucije o obrambi, ta bo do konca meseca pripravljena, dana bo potem tudi v medresorsko obravnavo, javno obravnavo, in verjamem, da bo tudi v parlamentu, ne bo še v aprilu, se opravičujem, bo v maju v parlamentu. Namen pa je, da je ta resolucija ne samo obravnavana v parlamentu, ampak tudi potrjena pred junijskim zasedanjem vrha Nata. Ker na tem junijskem zasedanju vrha Nata mora Slovenija ostalim zaveznicam pokazati, na kakšen način bomo svoje mednarodne obveznosti izpolnjevali tako letos, prihodnje leto kot tudi v prihodnjih letih.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Glede na to, da ste govorili o človeških življenjih, bom samo omenila, eden naših poslancev se mudi, po poročanju medijev, v Izraelu pri gospodu Netanjahuju. Srčno upam, da je šel prižgat svečke na otroške grobove v Gazo. Poleg vsega drugega dela, ki ga ima.

Spoštovani poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Hvala lepa tudi predsedniku Vlade za ta prvi del odgovora. Ja, sami ste omenili, da bi želeli spregovoriti še nekaj o napredku za mir. Naš cilj je seveda od prvega dne tega mandata opozarjati na poti, ki bi vodile k miru. Morda se v vsej Evropi dogaja na nek način diskrepanca med dojemanjem načina za dosego tega miru, končni cilj pa je vendarle, jaz mislim, prav vsem, mir v Ukrajini, v naši soseščini in seveda mir povsod tam, kjer so stvari eskalirale v zadnjem času. Tako da bi vas zdaj prosil, če ste se na to temo tudi kaj pogovarjali, da nas s tem seznanite.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Jaz mislim, da ne bom nič pretiraval, če bom rekel, da je mir vrhovno vodilo celotni koaliciji, ne samo vladi, ampak tudi koaliciji v parlamentu, in da so vsi naši koraki, v konkretnem primeru Ukrajine, usmerjeni ravno v to. Že v lanskem letu smo pod okriljem Združenih narodov naredili prve korake. Potem sem decembra napovedal po izvolitvi novega predsednika Združenih držav, da se nam najverjetneje ravno v spomladanskih mesecih odpira par mesecev široko okno, v katerem bodo pogovori o premirju in miru dobili svojo realno priložnost. To se je tudi zgodilo. Danes, ne glede na to, da obstajajo v Evropi zelo različni pogledi na to, potekajo pogovori v Savdski Arabiji, so nekoliko nenavadnega formata, ampak kljub temu potekajo in so že dali prve rezultate. To je najpomembnejše.

Slovenija in jaz ves čas od decembra dalje na vseh forumih, v vseh neposrednih pogovorih, tako z ukrajinsko stranjo kot tudi z ostalimi zaveznicami, ves čas zagovarjamo eno samo – čim prej premirje in čim prej trajni mir. O tem nisem govoril samo včeraj, o tem sem govoril na vseh srečanjih, ki smo jih imeli v zadnjih mesecih. Ja, na začetku sem bil med bolj osamljenimi, moram priznati, zato ker je bil mir nekaj, na kar se je gledalo z nezaupanjem, zaradi nezaupanja v rusko stran. Danes se to nezaupanje počasi odpravlja. Včeraj so tudi po mojem govoru oziroma intervenciji, vsi bili za to, da se pospeši tako vloga in angažma Evrope, posameznih držav, kot tudi dialog z Združenimi državami Amerike glede tega, kako priti čim hitreje do premirja v Ukrajini. Na tem srečanju je bil tudi predsednik Ukrajine in tudi sam je dal svojo zavezo vsem nam, da bo naredil vse, da pride čim prej do premirja in kasneje do miru. Slika, ki se marsikdaj kaže v javnosti, ni nujno, da je povsem realna, ampak to je v tem trenutku manj pomembno. Edino, kar je pomembno, je, da brezkompromisno in brez zaustavljanja nadaljujemo na poti do premirja in miru. Vsako sekundo in ne glede na to, kdo od ostalih je za in kdo je v tem trenutku še proti, da jih enega po enega spravimo na svojo stran, na stran miru.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Boste podali postopkovni predlog? Ne. Torej se predsedniku Vlade zahvaljujem za podane odgovore.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo z glasovanji o predlogih sklepov nadaljevali danes v okviru glasovanj.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA.

Predlog akta je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Lucijo Tacer. / nemir v dvorani/ Vas lepo prosim, če ste lahko mirni pri zapuščanju dvorane, da nadaljujemo. Hvala.

Za dopolnilno obrazložitev predloga akta zdaj dajem besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Luciji Tacer.

Izvolite.

/ nemir v dvorani/ Hvala vam, ker se boste pogovarjali zunaj. Prosim. Me ne slišijo?

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, predsednica, za besedo.

Pred vami je predlog za uvedbo preferenčnega glasu …

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Samo trenutek. Ali se lahko prosim pogovorite zunaj pred dvorano vsi, ki zapuščate dvorano? Hvala.

Kar nadaljujte, izvolite.

Nadaljevanje LUCIJA TACER (PS Svoboda): Predsednica, bom dobila čas nazaj?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Ja, boste.

Nadaljevanje LUCIJA TACER (PS Svoboda): Pred vami je predlog za uvedbo preferenčnega glasu. Državni zbor sestavlja 90 poslancev in poslank, ki se volijo s splošnimi, enakimi, neposrednimi in tajnimi volitvami, torej v skladu z načeli mednarodnih demokratičnih volitev. Volilni sistem, po katerem se volijo, skladno z določbo 80. člena Ustave določa zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev, torej ne samo s podporo koalicije. Ustava v prvotnem besedilu 80. člena ni določala volilnega sistema, ampak samo sestavo Državnega zbora, način glasovanja na volitvah poslancev in volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Septembra 1992 je bil na tej podlagi sprejet prvi zakon o volitvah v Državni zbor. Na podlagi slednjega so bile izvedene prve volitve v državni zbor 6. decembra 1992. Leta 2000 pa je bil 80. člen Ustave spremenjen, dodan je bil peti odstavek, ki določa proporcionalni volilni sistem za volitve v Državni zbor. Tak sistem je sicer v nekoliko drugačni obliki veljal že pred tem, vendar je bil določen, kot že omenjeno, samo v zakonu iz leta 1992. Novi peti odstavek 80. člena Ustave je torej vzpostavil konstitucionalizacijo volilnega sistema. Ta je določen kot proporcionalni, pri čemer mora biti zagotovljen odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih sedežev posameznim kandidatom. Ustavna sprememba je tudi dvignila volilni prag od prejšnjih treh poslanskih mandatov na prejete 4 % glasov volivcev, ukinjena je bila nacionalna lista.

Do leta 2000 je bila torej ureditev volilnega sistema v celoti v zakonski ureditvi oziroma politični odločitvi Državnega zbora, zato so se leta 1996 pred volitvami v Državni zbor začeli pojavljati predlogi za spremembo volilnega sistema. SDSS oziroma današnja SDS je zbrala podpise za predhodni zakonodajni referendum za zakon, ki je predvideval dvokrožni večinski volilni sistem. Za tem je Državni svet vložil predlog z mešanim volilnim sistemom, poslanci Državnega zbora pa predlog s proporcionalnim volilnim sistemom z obveznim preferenčnim glasom in eno volilno enoto. Izveden je bil nasploh prvi referendum v Republiki Sloveniji, na katerem se je glasovalo o vseh treh predlogih za spremembo volilnega sistema. Nobeden od predlogov ni dobil takratne zahtevane 50-odstotne večine. Udeležba je bila nizka, 38 %, najvišjo podporo pa je dobil predlog za večinski volilni sistem, in sicer zanj je glasovalo 44 % udeležencev oziroma 260 tisoč volivcev.

Na predlog predlagateljev referenduma oziroma SDSS je leta 1998 rezultate ponovno presojalo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da je na referendumu uspel predlog za uvedbo večinskega volilnega sistema. Pozvalo je Državni zbor, naj sprejme zakon, s katerim bo uredil volilni sistem v skladu z ugotovljenimi rezultati referenduma. Je pa jasno poudaril, da odločba, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na referendumu, veže Državni zbor samo kot zakonodajalca, ne pa pri spreminjanju ustave, in tako stališče je potem zavzel tudi zavzel Svet Evrope, Beneška komisija pri njem. Državni zbor je dve leti po odločbi Ustavnega sodišča sprejel ustavni zakon, ki je konstitucionaliziral volilni sistem, kot smo rekli prej, proporcionalni volilni sistem. Verjetno zato, ker so poslanci že takrat predvidevali, vedeli, da je večinski volilni sistem vseeno bolj ranljiv za nedemokratične posege kot proporcionalni, to lahko vidimo tudi danes glede na dogajanja in smo tudi v preteklih letih v državah, ki so to uvedle. Uporaba takratnih sprememb je bila določena za čas, dokler ne pride do spremembe volilne zakonodaje. Od tiste spremembe je bil zakon večkrat spremenjen oziroma dopolnjen, kljub temu pa še vedno ostaja neizpolnjena zahteva po odločilnem vplivu na dodelitev mandatov kandidatov.

Ravno to smo kot koalicija obljubili volivkam in volivcem. Z začetkom mandata se je začelo delo v Kabinetu predsednika Vlade z anketo in posvetovanji s civilno družbo, poleti 2024 pa smo šli na referendum. Tam so volivci spremembo potrdili z več kot 70 %. Predsednik Vlade je sklical posvet z vodji poslanskih skupin. Največja opozicijska stranka volje ni želela uresničiti, ker je pa manjša opozicijska stranka izrazila interes, smo v postopek vložili kar njihov predlog. Ta je danes pred vami in upam, da ga boste potrdili.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog akta je kot matično delovno telo obravnavala Ustavna komisija.

Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku komisije Jožefu Horvatu.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

Ustavna komisija je na 2. nujni seji 19. februarja letos obravnavala Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, UZ80-1, EPA 1919-IX, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano kolegico Lucijo Tacer.

Komisiji je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Zahteva poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica za sklic nujne seje Ustavne komisije, Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona in Mnenje Vlade.

Ustavna komisija je Državnemu zboru pisno poročala, zato v nadaljevanju samo nekaj poudarkov.

Komisija je na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora najprej obravnavala predlog, da se začne postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije. Pri delu komisije so sodelovali predstavnica predlagatelja Lucija Tacer in predstavnik Vlade, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič.

Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi poudarila, da predlagana sprememba 80. člena Ustave Republike Slovenije sledi odločitvi volivk in volivcev, izraženi na posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor.

Predstavnik Vlade je poudaril, da je koalicijska pogodba zavezala koalicijske stranke k uvedbi bolj demokratičnega volilnega sistema, ki bo slonel na proporcionalnem volilnem sistemu z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, pa bo zagotovljen največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnic in predstavnikov.

Razprave ni bilo, torej člani in članice Ustavne komisije niso razpravljali, zato so člani komisije prešli na odločanje o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije.

Komisija je na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora glasovala o naslednjem predlogu sklepa: Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi Predloga poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z dne 16. 1. 2025 ter na podlagi drugega odstavka 168. člena Ustave sprejme naslednji sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejema Predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025, UZ80-1, EPA 1919-IX, in ga ni sprejela s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Navzočih je bilo 16, za je glasovalo 10, 6 pa jih je bilo proti, kar pomeni, da je zmanjkal en glas.

Komisija predlaga Državnemu zboru, da po končani razpravi o Predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona glasuje o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejema Predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025 in ga ne sprejme.

Najlepša hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade Juretu Trbiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo.

Izvolite.

JURE TRBIČ (državni sekretar MJU): Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Sprememba volilnega sistema je med drugim tudi del koalicijske pogodbe. V njej smo se zavezali, da bomo zagotovili bolj demokratičen volilni sistem, in sicer na način, da se bo uvedel preferenčni glas. Tako na ta način zagotovimo največji možni vpliv državljank in državljanov, seveda na izbiro političnih predstavnic in predstavnikov. Vlada si že celoten mandat v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da bi do dolgo pričakovane spremembe volilnega sistema in uveljavitve preferenčnega glasu tudi dejansko prišlo. V svojem prizadevanju za uveljavitev preferenčnega glasu je Vlada izvedla že številne aktivnosti, denimo že v letu 2023 izvedba spletne ankete Kaj vam je pomembno pri volitvah, nato je bil v oktobru 2023 izveden javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema. Kot vemo, julija lani smo imeli v državi posvetovalni referendum, kjer so državljanke in državljani z visoko večino, dobrih 70 %, podprli možnost uvedbe preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Nenazadnje je posvetovalnemu referendumu sledil še posvet vseh parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade.

Takoj na začetku letošnjega leta, januarja, pa so poslanci in poslanke vložili predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave. Ta ustavna sprememba namreč pomeni nujen predpogoj za sprejetje novele Zakona o volitvah v državni zbor, kar predstavlja tudi prilogo k predlogu za spremembo 80. člena Ustave in je seveda tudi del dokumentacije v ustavnorevizijskem postopku. Namreč, zahteva po personalizaciji v volilnem sistemu izhaja na nek način že iz petega odstavka 80. člena Ustave, gre za tako imenovan odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Skladno z volilno teorijo je personalizacijo mogoče uresničiti na različne načine, eden izmed teh načinov pa je preferenčni glas. Volilna teorija kot takšna pozna več pojavnih oblik tovrstnega glasu, lahko je relativni, absolutni, obvezni ali neobvezni. Vlada tako ugotavlja, da obstaja več možnih načinov zagotavljanja personalizacije v volilnem sistemu ob upoštevanju ustavnih zahtev – uvedba relativnega neobveznega preferenčnega glasu predstavlja enega izmed teh načinov, seveda pa je izbira med različnimi možnostmi načina personalizacije vprašanje, ki spada v polje proste presoje zakonodajalcev. Uvedba preferenčnega glasu ob upoštevanju tudi drugih načel volilnega prava, kot denimo načelo enakosti volilne pravice, lahko terja tudi spremembo nekaterih drugih elementov, ki so posredno vezani na sam volilni sistem.

Že omenjeni predlog novele Zakona o volitvah v državni zbor, kot rečeno, ki je priloga k predlogu za spremembo 80. člena Ustave, vsebuje razdelitev Republike Slovenije na novo na 18 volilnih enot, kjer bi se v vsaki izvolilo po pet poslank oziroma poslancev, tako da predlog novele na koncu predvideva 90 plus 2 poslanca, skupno 92, kar, se razume, zahteva spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave in s tem povečanje z 90 na 92. Kot že omenjeno, to povečanje predstavlja nujen predpogoj za spremembo zakona in s tem uvedbo preferenčnega glasu.

Naj povzamem. Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslank in poslancev v Državni zbor in hkrati tudi predlagano spremembo 80. člena Ustave kot enega izmed možnih načinov uveljavitve takega glasu. Seveda, še enkrat povem, uveljavitev sprememb ustave je odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele zakona pa v domeni zakonodajalca. V obeh primerih, kot vemo, je potrebno vsaj 60 glasov.

Hvala za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolegica Janja Sluga.

Izvolite.

JANJA SLUGA (PS Svoboda): V Republiki Sloveniji so volivke in volivci na referendumih dvakrat odločali o tem, na kakšen način naj se volijo poslanke in poslanci Državnega zbora, in sicer so to storili leta 1996 in leta 2024. Leta 1996 je bil prvič izveden referendum, na katerem so volivke in volivci odločali o treh predlogih za spremembo volilnega sistema. Glasovali so o večinskem sistemu, mešanem in proporcionalnem volilnem sistemu. Ob 38-odstotni volilni udeležbi je največ podpore dobil predlog za večinski volilni sistem, zanj je glasovalo 44 % oziroma 260 tisoč volivk in volivcev. Nobeden od omenjenih treh predlogov takrat ni dosegel kvoruma oziroma zahtevane 50-odstotne večine. Ustavno sodišče je kasneje, leta 1998, kljub temu razsodilo, da je na referendumu uspel predlog za uvedbo večinskega volilnega sistema. Ker se Državnemu zboru ni uspelo poenotiti o uvedbi večinskega volilnega sistema, je zaradi bližajočih se volitev leta 2000 spremenil 80. člen Ustave, v katerega je zapisal proporcionalni volilni sistem, pri čemer mora ta zagotoviti odločilni vpliv volivk in volivcev na dodelitev poslanskih sedežev posameznim kandidatkam in kandidatom, torej je v proporcionalni sistem pripeljal element večinskega. Vse od takrat, torej 25 let, Državni zbor še vedno ni izpolnil zahteve iz 80. člena Ustave po tem, da imajo volivke in volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov.

V proporcionalnih volilnih sistemih predstavlja uvedba prednostnega oziroma preferenčnega glasu najpogostejši način uveljavljanja načela personalizacije volitev. S preferenčnim glasom lahko volivci odločijo o tem, katera kandidatka ali kandidat z liste kandidatov naj bo izvoljen. Osrednja značilnost preferenčnega glasu je, da že po svoji naravi omogoča odločilen vpliv volivk in volivcev na dodelitev mandatov kandidatkam in kandidatom. Ob upoštevanju značilnosti sedanjega veljavnega oziroma z 80. členom Ustave določenega volilnega sistema bi se za najprimernejšega lahko izkazal relativni neobvezni preferenčni glas. Takšen preferenčni glas daje volivkam in volivcem možnost glasovati za določenega kandidata z liste kandidatov, ki jo podpirajo. Volivka oziroma volivec ima torej v prvi vrsti možnost izbrati kateregakoli kandidata na listi kandidatov in glasovati zanj. S tem, ko določeni kandidatki oziroma kandidatu podeli preferenčni glas, se šteje, da je hkrati glasoval tudi za listo kandidatov, na kateri kandidatka oziroma kandidat kandidira. Hkrati pa ima tudi možnost, da odda glas zgolj za listo kandidatov, s čimer prav tako izrazi svojo voljo.

Rezultati volitev v Evropski parlament kažejo, da so volivke in volivci relativni neobvezni preferenčni glas sprejeli, da ga razumejo ter da ga tudi uporabljajo. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je bilo vseh devet poslank in poslancev izvoljenih na podlagi preferenčnih glasov, zato smo se v Gibanju Svoboda skupaj s koalicijskimi partnerji odločili, da tudi mi na posvetovalnem referendumu volivke in volivce povprašamo o tem, ali naj se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivk in volivcev na izbiro. Posvetovalni referendum je bil izveden v nedeljo, 9. junija 2024, ko so potekale tudi volitve poslancev in poslank v Evropski parlament. Na posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu je bilo oddanih 700 tisoč 853 glasovnic. Za je glasovalo 486 tisoč 516 volivcev oziroma 70,89 %, ki so oddali veljavno glasovnico. Proti je glasovalo 199 tisoč 744 volivcev oziroma 29,11 % vseh, ki so oddali veljavno glasovnico. Proti je torej glasovalo malo manj ljudi, kot je leta 1996 podprlo večinski volilni sistem, kar pomeni, da sta kar dve tretjini volivk in volivcev naklonjeni preferenčnemu glasu znotraj proporcionalnega volilnega sistema.

Takrat so nam nasprotniki referenduma oziroma poslanke in poslanci opozicije očitali, da je bil naš namen z razpisom posvetovalnega referenduma zgolj vplivati na volilno udeležbo na evropskih volitvah, da nimamo resnih namenov, da bi tovrstne spremembe volilne zakonodaje sploh predlagali, in še bi lahko naštevali. Zoper odlok o razpisu posvetovalnega referenduma so celo vložili zahtevo za presojo ustavnosti, saj so trdili, da bi lahko to drugim političnim strankam oteževalo volilno tekmo, saj stranke v tem primeru ne tekmujejo pod enakimi pogoji. Ustavno sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo in odločilo, da je posvetovalni referendum lahko razpisan na isti dan kot volitve v Evropski parlament, saj lahko volivke in volivci na isti dan odgovorno glasujejo tako na volitvah kot na referendumu. Prav tako pa prepletanje volilne in referendumske kampanje v ničemer ne ogroža volilne pravice.

V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo, da smo tako politične stranke koalicije kot tudi vlada oziroma resorno ministrstvo pred kot tudi po izvedenem referendumu v zvezi z uresničitvijo te zaveze izvedli spletno anketo Kaj vam je pomembno pri volitvah. Opravili smo javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema v Cankarjevem domu kot tudi posvet predstavnikov vseh parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade po izvedbi posvetovalnega referenduma za uveljavitev preferenčnega glasu. Po omenjenem posvetu vodij parlamentarnih strank o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu je bila podana ocena, da je ta uresničljiva. Ker pa je zanjo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, se je pokazalo, da je jeziček na tehtnici Nova Slovenija, ki je predlagala povečanje števila volilnih enot z 11 na 18 in izvoljenih poslancev z 90 na 92. Zato smo poslanci in poslanke Svobode letos januarja vložili Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona za spremembo 80. člena Ustave. Uvedba preferenčnega glasu na način, kot si ga je zamislila Nova Slovenija, namreč ni možna brez posega v ustavo in povečanja sestave Državnega zbora, saj zamišljeni koncept predvideva, da se bo v 18 volilnih enotah volilo po pet poslank ali poslancev na volilno enoto.

V Poslanski skupini Svoboda obžalujemo, da se je Nova Slovenija odločila, da ne bo ne med sopredlagatelji teh sprememb Ustave, kot tudi, da celo lastnih predlaganih rešitev ne bo oziroma ni podprla v okviru obravnave na Ustavni komisiji. V Poslanski skupini Svoboda smo zato, da bi lahko preferenčni glas uvedli pravočasno pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, pripravili in priložili temu predlogu tudi delovno besedilo novega zakona o volitvah v državni zbor, ki sledi predlogu Nove Slovenije, to pa z upanjem, da bo to dokaz, da so naše namere iskrene, tako glede dogovora, ki smo ga sklenili z Novo Slovenijo, kot tudi, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se lahko udejanji volja volivk in volivcev, izrečena na referendumu 9. junija 2024. Če bo oziroma bi bila ta sprememba ustave sprejeta, bi v zakonodajni postopek takoj vložili omenjeno besedilo novega zakona o volitvah v državni zbor, ki bi bil lahko sprejet do konca spomladanskega zasedanja Državnega zbora.

V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo, da je do konca mandata tega državnega zbora še skoraj leto dni. Če obstaja politična volja, je časa dovolj, da se spremenita tako ustava kot tudi Zakon o volitvah v državni zbor. Argument, da časa zmanjkuje, ni relevanten in se ga uporablja samo zato, da te spremembe ne bi bile sprejete. Konec koncev je možen tudi dogovor, da se preferenčni glas uveljavi za sestavo Državnega zbora, ki bo sledila naslednjim državnozborskim volitvam, torej da se prvič uporabi za volitve leta 2030. Mandat državnega zbora traja štiri leta, kar pomeni, da volivke in volivci od nas pričakujejo štiri leta dela. Žal se je Nova Slovenija odločila, da bo eno leto pred koncem mandata nehala delovati v dobro volivk in volivcev in bo očitno od zdaj naprej delala samo še za lastne politične koristi. Pri današnjem glasovanju se bo torej pokazalo, komu je na referendumu izražena volja ljudi pomembna in komu ne. V Poslanski skupini Svoboda bomo to voljo ljudi spoštovali.

Za konec pa si bom dovolila citirati še izjavo dr. Janeza Pogorelca, člana izvršilnega odbora Nove Slovenije in avtorja omenjenega predloga NSi, ki je pred kratkim dal za enega od slovenskih medijev naslednjo izjavo. Takole pravi dr. Pogorelec, citiram: »V Novi Sloveniji bi morali absolutno to narediti. Sam sicer še nisem obupal nad tem in se še borim za spremembe. Ne samo zato, ker bi bilo to pač dobro za Slovenijo, ampak tudi zaradi spoštovanja volje volivcev. Nenazadnje se je 71 % volivcev izreklo za preferenčni glas.« Dr. Pogorelec nadaljuje: »Da je dovolj tega, da stranke in ne volivci odločajo, kdo je izvoljen in kdo ne. Kot sem že rekel, se mi zdi to vztrajanje pri neuvedbi preferenčnega glasu popolnoma iracionalno. Osebno mislim, da gre pač za nekakšen strah pred Janšo, ki temu odločno nasprotuje. Tega strahu ne bi smelo biti, ampak bi morali suvereno narediti tako, kot je dobro za državo, in se pri tem požvižgati na Janšo. To svoje stališče odprto zagovarjam tudi v organih stranke. Navsezadnje smo mi sami predlagali rešitev z 18 volilnimi enotami. Sam sem tudi s kolegi iz stranke zanjo resno garal in vem, da je dobra.« Tako dr. Pogorelec. V Svobodi pa se z njim seveda popolnoma strinjamo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Kolega Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav predstavnikom Vlade, kolegicam in kolegom!

Pred nami je Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Predlagatelj je skupina poslank in poslancev Gibanja Svobode s prvopodpisano Lucijo Tacer. Predlog za spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave Republike Slovenije posega v število poslank in poslancev v Državnem zboru, in sicer bi po tem predlogu v Državni zbor namesto sedanjih 90 štel 92 poslancev. Sestavni del predloga sprememb je tudi osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor ter njihova izhodišča.

Volilne zakonodaje se leto dni pred volitvami ne spreminja, zato je takšen predlog povsem neresen in predstavlja zgolj zamegljevanje dejanskih problemov. Predlagatelj se sklicuje na izid posvetovalnega referenduma glede uvedbe preferenčnega glasu. Na posvetovalnem referendumu se je ljudi spraševalo samo o uvedbi preferenčnega glasu, nič pa o povečanju števila poslancev in ukinitvi volilnih okrajev, pa tudi povečanju volilnih enot, zato je bilo postavljeno vprašanje v veliki meri zavajajoče. Pri tem je treba, preden se predlagatelj sklicuje na voljo volivk in volivcev, spomniti na leto 1996, ko smo v Slovenski demokratski stranki zbrali več kot 46 tisoč podpisov za dvokrožni večinski sistem, po katerem bi 88 poslancev Državnega zbora volili neposredno. Volivci imajo namreč po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Na zakonodajnem referendumu je večinski sistem dobil podporo volivcev, vendar pa tega dejstva tedanja leva stran v Državnem zboru ni želela sprejeti. Po pritožbah je Ustavno sodišče odločilo, da mora Državni zbor uzakoniti večinski volilni sistem, a je dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora uresničitev rezultata referenduma in odločbo Ustavnega sodišča izigrala spremembo Ustave Republike Slovenije, s katero je po izredni proceduri v samo nekaj dneh zapisalo v obstoječi, deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem.

Ko se torej nekdo sklicuje na neobvezen posvetovalni referendum, ne sme pozabiti, da smo imeli obvezen referendum, kjer se je zakonodajna volja ljudstva izrazila, pa še vedno ni uresničena. Zato je to, kar se sedaj predlaga, daleč od tega, za kar so državljanke in državljani glasovali, in zgolj pospešuje težave, ki jih tako ali tako že imamo zaradi sedanjega volilnega sistema, katerega problem ni to, da ljudje ne bi imeli odločilnega vpliva na izvolitev poslancev, ampak je glavni problem to, da generira nestabilne izvršilne oblasti, ki vodijo k znatnemu razvojnemu zaostanku naše države. Upamo, da bo razprava glede volilnega sistema prispevala k nekemu treznemu premisleku in iskanju dvotretjinske večine za resno spremembo volilnega sistema, kjer bomo mogoče po vseh teh desetletjih dobili takšen volilni sistem, ki bo zadovoljil potrebo demokracije, ki se izraža prek volitev.

Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga sprememb ne podpiramo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Kolegice in kolegi.

Volitve so praznik demokracije. Oguljena fraza? Ne, ni, čeprav je volilna nedelja kar, vsaj mentalno, zelo naporen delovni dan, torej ni praznik, ni dan brez dela. Volilni sistemi v demokratičnih državah morajo biti dobro premišljeni, sicer imamo diktaturo. O tem, o volilnih sistemih oziroma o napotkih za dobre volilne sisteme, govori tudi Beneška komisija. Jaz se bom danes striktno držal Poslovnika, ki natančno definira, kaj pomeni stališče poslanske skupine, in ne bom z nikomer, z nobeno poslansko skupino polemiziral tukaj izza govornice, ker to ni olikano, sploh pa ne v stališču poslanske skupine, in mi tudi oprostite, da nobenega ne bom favoriziral, ne od vaših članov in ne vas.

Torej poglejmo Beneško komisijo in poglejmo bolj točno, res vabim k branju, če že niste, kodeks dobre prakse v volilnih zadevah. To bi moral vsak poslanec, ki je del ustavodajnega telesa, tudi poznati. Glede stabilnosti volilnega prava. Temeljne prvine volilnega prava, zlasti sam volilni sistem, članstvo v volilnih komisijah in risanje meja volilnih enot ne bi smelo biti odprto za spremembe manj kot eno leto pred volitvami, ali pa mora biti zapisano v ustavi ali na ravni, ki je višja od običajnega zakona. To najdete, da ne boste iskali, na strani deset omenjenega kodeksa. Ne gre za to, da bi bilo spreminjanje volilnega sistema slaba stvar, ta je lahko vedno spremenjen na bolje, ampak je slaba stvar njegovo pogosto spreminjanje ali spreminjanje tik, v roku enega leta, pred volitvami. Tudi če pri tem ni načrtovana nobena manipulacija, se v takem primeru zdi, da spremembe narekujejo neposredni interesi političnih strank. Tu pa najdete na strani 26 kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah. Se pravi, ni pomembna samo vsebina, pomembna je tudi časovnica oziroma, kot rečejo s tujko, timing.

Delovanje volilnega sistema je za povprečnega volivca zelo zapleteno vprašanje. Včasih je ljudem zelo težko razložiti, točno zakaj in kako je bil kateri poslanec izvoljen. Celo Državni volilni komisiji se lahko pripeti napaka pri tem, kar smo videli pri zadnjih volitvah. Drži? Drži. Zato v Novi Sloveniji ne pristajamo na to, da bi politiko postavili v situacijo, ko bi, prvič, manj kot eno leto pred volitvami sistem korenito spremenili, drugič, ga morali volivcem razlagati, tretjič, utemeljiti, zakaj je novi sistem boljši, in četrtič, obenem pa bi morali še razlagati, da ga na naslednjih volitvah kljub vsemu še ne smemo uporabljati in zakaj bo zaenkrat še veljal stari sistem, kljub temu da že imamo novega, ki je baje boljši. Shizofrenija. Potem si predstavljate še scenarij, da se po volitvah vlada ne sestavi in gremo čez dva meseca ali tri mesece na predčasne volitve, ki pa bodo kar naenkrat po zgolj par mesecih potekale po novem in čisto drugačnem volilnem sistemu. To je realna možnost. To, da imamo v Sloveniji baje v glavnem redne volitve, seveda ni res. Mislim, da je bila večina predčasnih.

V Novi Sloveniji ocenjujemo, da tako postopanje do volivcev ni primerno, zato smo spremembo volilnega sistema kot resna in odgovorna stranka predlagali že 15. septembra 2022. Vi pa se lotite, torej predlagatelji, sprememb volilnega sistema leto pred volitvami, ko se vam že pošteno mudi. Danes smo konec marca 2025. Pod predlogom sprememb še vedno ni podpisana niti celotna koalicija, samo ena stranka. Ali vam to kaj pove? Večine očitno ni, čez eno leto pa bomo že globoko v uradni volilni kampanji. Spoštovani, čas se je žal iztekel. Na tak način se volilnega sistema tik pred volitvami ne spreminja, vsaj v demokratičnih državah ne. Ob tem ponovno omenim še nespoštovanje ustavnih in poslovniških pravic opozicije ter neodvisnih državnih institucij s strani vladne koalicije. Jasno je, da v državi ni vzpostavljen nek osnovni duh medsebojnega spoštovanja, ki je ob takem skorajda svečanem dogodku, kot je spreminjanje ustave, po našem mnenju potreben pogoj.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Leta 1992 je skupina pravnih strokovnjakov opredelila izhodišča za pripravo volilne zakonodaje. Poudarili so, da naj bo volilni sistem proporcionalen, da naj zagotavlja vpliv volivcev na izbiro kandidatov in da naj zagotavlja stabilnost. Največ polemik in razprav čez leta je bilo v zvezi z odločilnim vplivom volivcev na izbiro kandidatov. Ustavno sodišče se je v eni izmed svojih odločb že opredelilo do tega vprašanja in jasno izrazilo, da sistem, ki ga imamo danes, torej sistem porazdelitve volilnih enot na volilne okraje, zadosti ustavni zahtevi po odločilnem vplivu volivk in volivcev na dodelitev mandatov. Z vidika prvega elementa volilnega sistema iz petega odstavka 80. člena Ustave oziroma načela sorazmernega predstavništva je tako ustavno dopusten vsak volilni sistem, ki v svojem bistvu zagotavlja proporcionalno delitev poslanskih mandatov glede na uspeh na volitvah. Pa vendarle, ko razmislimo, ali smo danes lahko zadovoljni s stanjem demokracije v državi, ugotovimo, da podatki o volilni udeležbi na volitvah v zadnjem desetletju kažejo močan upad. Razlogov za to je več, od nezaupanja v politiko do prepričanja, da en glas v množici žal ne pomeni ničesar.

Socialni demokrati smo prepričani, da se večina danes strinja, da obstoječi volilni sistem potrebuje spremembe. Zahtevo po spremembi volilnega sistema so v lanskem letu podale tudi volivke in volivci na referendumu, ko so jasno izrazili, da želijo več vpliva na izbiro kandidatov. Volivke in volivci si želijo preferenčnega glasu, pri katerem imajo možnost ne le izbire ene politične opcije, ampak da imajo vpliv na izbiro posameznikov znotraj te opcije. Predlog spremembe ustave, o katerem danes odločamo, je prvi poskus uresničevanja referendumske volje volivk in volivcev v tem mandatu. Predlagatelji tako predlagajo spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave, in sicer povečanje števila poslancev Državnega zbora z 90 na 92 poslancev. S tem bi se omogočile spremembe in dopolnitve Zakona o volitvah v državni zbor ter olajšalo delo in opravljanje funkcij Državnega zbora.

S spremembo zakona bi dosegli ne le ukinitev sedanjih volilnih okrajev kot elementa volilnega sistema in uvedbo prednostnega glasu, ampak bi tudi bistveno zagotovili neposredno predstavništvo volivcev in nujno potrebno enakomernejšo regionalno zastopanost poslancev. Ob povečanju števila poslancev Državnega zbora na 92 bi bili ti bolj enakomerno razporejeni po celotni državi, saj bi se v vsaki izmed 18 volilnih enot izvolilo po pet poslancev, v vsaki volilni enoti pa bi bilo približno 95 tisoč volivcev. Povečanje števila poslancev je tako odgovor na bojazen, da bi prednostni glas na ravni sedanjih osmih volilnih enot oškodoval podeželje.

Socialni demokrati si želimo odločanje o javnih zadevah približati ljudem. Rešitve vidimo v povečanju možnosti soodločanja ljudi pri nacionalnih zadevah. Takšne odločitve zahtevajo visoko stopnjo političnega soglasja, zato je nujen odprt in vključujoč proces družbenega in političnega odločanja ter krepitev participacije ljudi v odločanju o javnih zadevah na volitvah in referendumih. Socialni demokrati smo že v preteklosti podpirali spremembe volilne zakonodaje. Zagovarjamo uvedbo preferenčnega glasu, ki bi povečal vpliv volivcev na sestavo Državnega zbora, ter s tem povezano ukinitev volilnih okrajev. Na ta način bi se ukinili volilni okraj znotraj osmih volilnih enot, uveden pa bi bil prednostni relativni glas, ki ga lahko volivec nameni svoji izbiri in tako neposredno vpliva na izbiro točno določenega med 11 kandidatkami in kandidati na listi. Kot kažejo izkušnje evropskih volitev, se tako realno omogoča izvolitev na podlagi seštevka prednostnih glasov za posameznega kandidata.

Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge pri vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah. Menimo sicer, da je možno referendumsko voljo uveljaviti tudi brez sprememb ustave oziroma ne da bi povečali število poslancev, in to je s spremembo števila volilnih enot. V luči tega smo pripravili tudi predloge sprememb števila volilnih enot, konkretno na 11 ali na 22, torej dva predloga imamo. Zavedamo se, da bodo vsi predlogi sprememb potrebovali zelo, zelo širok konsenz in strokovno politično javno razpravo.

Na podlagi vsega, kar smo predlagali in povedali, bomo Socialni demokrati predlog za začetek postopka spremembe ustave danes podprli.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Dr. Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Prihajamo med zadnjimi za predstavitev stališč, tako da je kontekst, kaj se danes obravnava, pravzaprav že izpostavljen. Tako da bi v imenu poslank in poslancev Levice rad izpostavil predvsem eno stvar. Od odločitve Ustavnega sodišča glede možnosti, da imajo volivke in volivci večji vpliv na izbiro poslank in poslancev, se ta debata v Državnem zboru, seveda tudi širše, odvija praktično skoraj desetletje. V tem času je bilo več poskusov, tudi z vlaganjem zakonodaje, ki bi uvedla preferenčni glas in s tem nekako zadovoljila zahtevam iz ustavne odločbe. Tisto, kar je uspel Državni zbor sprejeti, je nekakšen popravek volilnih okrajev, ki je, dajmo temu reči, začasno uredil nesorazmerje med posameznimi volilnimi okraji, dejstvo pa je, da smo pred eno ključno nalogo, ključno nalogo, ki so jo v veliki večini volivke in volivci potrdili na lanskem referendumu in ki pravi, da si želijo preferenčnega glasu, s katerim bi lahko, dajmo temu reči, preglasili voljo strank ali predlagateljev list in rekli, tega in tega človeka si želimo videti kot našega predstavnika v Državnem zboru. Mislim, da je to bistvo debate.

Poslanke in poslanci Svobode so predlagali v bistvu nek kompromisni predlog za spremembo ustave, ki je bil pravzaprav predlog Nove Slovenije, s katerim bi lahko, če si na hitro na papirju izračunamo, v bistvu imeli dovolj glasov v parlamentu, da zakonodajo spremenimo, da spremenimo tudi ustavo in, kar je najpomembneje, zadovoljimo tisto, kar je bila želja ljudi na referendumu, se pravi, s tega nekega širšega vidika bi spoštovali voljo ljudi, tistih ljudi, ki jih kot poslanke in poslanci tudi v Državnem zboru zastopamo.

Tako da v Levici seveda podpiramo začetek postopka za spremembo Ustave, konkretno 80. člena, s katerim bi, kot je bilo že večkrat povedano, povečali število poslank in poslancev Državnega zbora z 90 na 92, z nekim ključnim namenom, to je to, da se potem kasneje v zakonodajnem postopku, v zakonodaji spremeni število volilnih enot in s tem seveda tudi bolj regionalizira sestavo Državnega zbora, ko se uvede preferenčni glas.

Pod črto je sporočilo zelo jasno oziroma je samo eno – ljudje in državljanke in državljani so že večkrat povedali, da si želijo sprememb volilnega sistema, da si želijo uvedbo preferenčnega glasu in da si želijo odločati o tem, kdo jih zastopa v Državnem zboru. Jaz bi tu samo rad spomnil na to, v bistvu ustavno določbo, da smo poslanke in poslanci predstavniki vsega ljudstva in da je tudi neka odgovornost poslanskega mandata, da zna spoštovati tudi večinsko voljo državljank in državljanov, če nam to paše ali ne. To se seveda pogosto dogaja, velikokrat naletimo na te čeri, ko se moramo soočiti s kakšno od ustavnih odločb, ampak mislim, da je odgovornost vsakega poslanca, vsake poslanke, da v takšnih trenutkih zna spoštovati takšne odločitve in nenazadnje tudi voljo ljudi. Tako da v duhu tega predstavniškega mandata, v duhu tega, da nismo samo predstavniki lastnih strank, ampak vseh prebivalk in prebivalcev te države, si želim, da bi ta predlog danes dobil podporo, da bomo nadaljevali z ustavnim postopkom in da nam, čisto iskreno, ne zmanjka časa. Seveda, če je volja in če je pripravljenost za to, da bodo te spremembe uresničene, potem čas, kot je bilo že večkrat danes rečeno, ni težava. Če pa bodo te stvari peljane s figo v žepu, potem je seveda čas največji sovražnik.

V Levici predlog podpiramo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolega dr. Anže Logar.

Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoča.

Volilni sistem je v svojem bistvu algoritem, algoritem, ki voljo volivcev prevede v poimensko sestavo Državnega zbora. Dva dejavnika sta pomembna pri volilnem sistemu: proporcionalnost, torej v kolikšni meri volilni sistem zajame proporcionalno odločitev v sestavo Državnega zbora in neposredna volja volivcev, kdo konkretno iz te formule sedi v Državnem zboru, zato imamo dve temeljni skupini volilnih sistemov, proporcionalni in večinski. Proporcionalni bolj sledi proporcionalnem zajemanju volje volivcev, tudi na račun poimenske sestave, medtem ko večinski sledi poimenski sestavi, tudi na račun proporcionalne odločitve volivcev. Zato se je v vmesnem delu oblikoval še kombiniran sistem, volilni sistem, ki vzame najbolje obeh volilnih sistemov. Zato bi bil po mnenju poslanske skupine, ki jo sestavljajo poslanci stranke Demokrati., za Slovenijo najprimernejši kombiniran volilni sistem in bi po našem mnenju tudi uspel zagotoviti ustrezno večino v Državnem zboru.

Aktualni sistem, ki ga imamo, je nek volilni spaček. Vzpostavljen je bil leta 1991 za enkratno uporabo, kar piše pri obrazložitvi zakona, ki so ga sprejemali tu v Državnem zboru, ker se je zavedalo, da volilni sistem ni takšen, ki bi generiral najboljši rezultat v Državnem zboru, ne samo, kar se tiče proporcionalnosti, ampak tudi kar se tiče kvalitete zasedb mest v Državnem zboru. Bolj ko imajo volivci neposredno možnost vplivanja na to, kdo sedi v Državnem zboru, bolj tudi spremljajo delo posameznega poslanca in ga lahko ob slabem delu kaznujejo, ob dobrem delu pa nagrajujejo. Tako se skozi posamezne volitve oblikuje sestava Državnega zbora, ki temelji na kvaliteti, torej na dobrem delu, in slabo delo z naslednjimi volitvami odmika stran od Državnega zbora. V Sloveniji pa imamo volilni sistem, ki daje videz, da neposredno odločamo o tem, kdo bo sedel v Državnem zboru, vendar se je ta odločitev že dosti prej pred volitvami izbrala na strankarskih vodstvih, ki so določile, kdo poimensko bo kandidiral v posameznem volilnem okraju, ki pa je že vnaprej predestiniran, da izvoli eno ali drugo stranko. Zato se volitve za volitvami kaže, da je aktualni volilni sistem, ki je bil, še enkrat, vzpostavljen za enkratno uporabo, neustrezen, če želimo spodbuditi integriteto, spoštovanje in dobro delo slovenskega parlamenta.

Sprememba je nujna. Jaz sem pozorno poslušal predstavitelje poslanskih skupin in žal moram ugotavljati, da je ta predlog, ki je danes v Državnem zboru, namenjen obračunavanju med strankami, ne pa sprejemanju volilne zakonodaje. To je bilo razbrati iz predstavitve stališč največje poslanske skupine. Žal pa moram ugotoviti tudi, da tisti, ki je prvotno predlagal dober zakon ali približek, ki bi to neposredno vlogo volivcev na izvoljivost Državnega zbora dejansko vnesel v naš pravni red, ne želi zaključiti te faze s potrditvijo tega zakona ali pa otvoritvijo tega postopka. Argument, da se zadnje leto ne spreminja volilne zakonodaje, ne zdrži niti iz mednarodne primerjalne prakse niti iz prakse, ki je v samem zakonu.

Najprej primerjalna praksa. Imamo več držav, imamo recimo primer Grčije, ki praktično vsake volitve spreminja volilni sistem in uveljavljen način, da ta sprememba volilnega sistema ne velja za volitve, ki so pred vrati, ampak šele za naslednje volitve. Imamo primer Estonije, ki ima sicer en volilni sistem in 101 poslanca, ampak volilne okraje določa upravna enota mesec dni pred začetkom volilne kampanje z načelom, da je v vsakem volilnem okraju približno enako po upravnih enotah volivcev. Skratka, na teh volitvah, v tem volilnem okraju in na naslednjih volitvah v naslednjem volilnem okraju in se za to nihče ne razburja. V predlogu zakona ali pa postopku za uvedbo spremembe ustave je tako ali tako zapisano, da je rok za spremembo vseh ustreznih aktov za volitve tega zakona eno leto, kar pomeni, da tako ali tako sprememba ne bo prišla na vrsto za naslednje volitve, ampak za volitve po tem.

Zakaj je za mene oziroma za poslance stranke Demokrati to tako pomembno? Ker vsi vemo, da je neustrezen volilni zakon, ker je težko najti ustrezno večino za spremembo tega zakona iz enega preprostega razloga. Poslanci, ki so bili izvoljeni po enem volilnem zakonu, težko sprejmejo drugi volilni zakon, po katerem morda ne bodo izvoljeni. Skratka, ne želijo streljati v lastno koleno, ampak za voljo države in zaradi slabega volilnega sistema ta državni zbor to mora narediti. Naloga vsakega, če je z dobrimi ali slabimi nameni, je, da ugotovi, če je možno to spremembo narediti, če je možno to spremembo doseči z dvotretjinsko večino za, da vendarle ravna državotvorno in da glas za začetek tega postopka. Modalitete se bodo pa tako ali tako spreminjale v nadaljevanju procesa, ki bo pripeljal do končne spremembe volilnega sistema.

Če v Sloveniji ne bomo spremenili volilnega sistema, kjer bodo volivci imeli neposredno vlogo, kjer bodo volivci lahko nagradili dobro delo in kaznovali slabo delo, se bomo vedno znova vračali na temeljno vprašanje, zakaj Državni zbor nima ugleda. Zato, ker tega volivkam in volivcem ne omogoča. To odločitev, kdo bo sedel v Državnem zboru, prepušča predsednikom strank, ki na koncu predlagajo kandidate. V tem pogledu je dober primer ravno primer evropskih volitev, kjer na večini list ugotovite, da je bila volja volivcev na koncu drugačna, kot je bila volja vodstev strank po vrstnem redu na listi. Jaz upam, da ni to razlog za bojazen pred odločitvijo za spremembo volilnega sistema, ampak ravno zato, ker končno mislim, da je možno doseči to večino, in končno mislim, da je dobro narediti to spremembo zato, da se bo v naslednjem mandatu lahko konkretiziralo v zakonski spremembi volilnega sistema, bomo poslanci člani stranke Demokrati ta predlog za začetek postopka spremembe ustave podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave.

Najprej ima besedo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Včeraj sem si prav šel pogledat vaša glasovanja, nekateri ste že več mandatov v Državnem zboru, kako ste glasovali. Vedno ugotavljam, da se volilna zakonodaja na dnevni red nekako vedno uvršča leto dni pred volitvami. Mogoče bi bilo bolj smiselno, da se tega lotimo na začetku mandata, ko je še nekako volja tudi na drugi strani in z opozicijo, da lahko skupaj sprejmeš dober predlog. Sam sem bil, in to nekateri izmed vas veste, tudi kritik prehitrih sprememb volilnega sistema, kajti nikoli ne veš, kaj bo iz tega prišlo, in če nimaš za sabo vseh poslanskih skupin, lahko vedno nekdo izpodbija legitimnost takega volilnega sistema. Večkrat, tudi med razpravo, smo slišali, da smo se že državljanke in državljani oziroma so se enkrat v preteklosti že odločili za večinski dvokrožni volilni sistem.

Danes imamo predlog za spremembo volilne zakonodaje, ki pa naj bi šel dalje na sprejetje v zakonodajni proces, ki pa predvideva povečanje števila poslank in poslancev. Državljanke in državljani so nam na referendumu naložili spremembo volilne zakonodaje, ampak nekako dvomim, da so bili pripravljeni, da se Državni zbor povečuje, kajti vsaj po pogovorih včasih hočejo, da bi se število poslank in poslancev v Državnem zboru zmanjšalo. Ampak vsi tukaj, ki vemo, bi bilo včasih nekoliko boljše, da bi se povečalo na toliko, kolikor je prostora v Državnem zboru, da bi delovna telesa mogoče lažje delovala.

Socialni demokrati smo podprli že na Ustavni komisiji začetek sprememb ustave, kajti spoštujemo voljo volivk in volivcev. V trenutnem predlogu je predvideno, da se število poslank in poslancev spreminja plus dve. Mi bomo to spoštovali, če ravno imamo tudi pomisleke, hkrati pa imamo kot resna stranka tudi svoje predloge. Eden takih predlogov je bolj enostaven, torej deljiv, torej 22 volilnih enot, v vsaki enoti bi izvolili 4 poslance. To pomeni, da bi lahko ohranili enako število poslancev, kot jih imamo zdaj, s tem bi bila zagotovljena tudi večja razpršenost poslank in poslancev, tako da ta strah, da podeželje ne bi imelo svojih predstavnikov v Državnem zboru, je tudi eden ključnih. Tudi drugi predlog, ki ga imamo na mizi, je, da se oblikuje 11 volilnih enot po 8 poslancev. Tudi ta je bil za nas sprejemljiv, tako da mi bomo danes podprli spremembe, ampak glede na to, kar je bilo izrečeno na Ustavni komisiji, jaz dvomim, da bo ta predlog sprejet. Vsi vemo, da eno leto pred volitvami naj ne bi po Beneški komisiji spreminjali volilnega sistema. Kot je kolega Logar rekel, seveda, to naj bi veljalo za naslednje volitve, torej ne drugo leto, ampak one čez pet let, kar je nekako razumljivo. Če se ne bomo mogli danes tukaj dogovoriti o tej spremembi, imamo Socialni demokrati na mizi več sprememb, ki so mogoče lažje in jih je mogoče tudi enostavnejše sprejeti v sami proceduri.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Kolegice in kolegi, vsem še enkrat prav lep pozdrav!

Nova Slovenija je, kot rečeno, 15. septembra lansko leto predstavila, ne predlagala, šest po naši oceni potrebnih področij, ki bi jih bilo potrebno v ustavi spremeniti. Seveda med njimi tudi volilni sistem, bolj učinkovit volilni sistem. Naj samo spomnim, da smo bili vedno kot nek konstruktiven partner, tudi pri prejšnjem predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je prevzel zelo težko nalogo, usklajevanje med političnimi strankami, ko smo renovirali Zakon o volitvah v državni zbor, ki prav tako potrebuje dvotretjinsko večino. Prišli smo skupaj, sopodpisali zakon, ne samo ena poslanska skupina, ampak praktično skoraj vse oziroma zadostna večina, ustavna večina. Žal je potem iz takšnih in drugačnih razlogov en glas zmanjkal, kar obžalujemo.

Tako da iskreno želimo, da se naš volilni sistem izboljša, in se tudi strinjam, da ljudje že dobro razumejo, kaj pomeni preferenčni glas. Nenazadnje evropske volitve, lokalne volitve fantastično funkcionirajo in ljudje natančno vedo, komu bodo dali glas na evropskih ali pa lokalnih volitvah. Tukaj se moram seveda tudi strinjati z dr. Logarjem, ki je povedal, da žal ta razprava gre v smer obračunavanja največje stranke v tem parlamentu z Novo Slovenijo, ampak to nas sploh ne boli. To samo pravzaprav pomeni, da nekako nesposobni želijo obračunati s sposobnimi ali pa, če pobrskam malo nazaj v čas Peterletove vlade, ko je bil takrat državni sekretar oziroma zdaj bi mu rekli minister za zakonodajo gospod Lojze Janko, ki so ga spraševali po spominih na čas osamosvajanja in je povedal: »To je bil čas, ko nesposobni niso bili sposobni onesposobiti sposobnih.« To je zgolj tako malo izlet v zgodovino, ampak se zelo z njim strinjam.

Za razliko z dr. Logarjem se jaz ne bi rad primerjal z Grčijo oziroma s tistimi, ki s tisto skupino držav, ki se morebiti požvižgajo na kodeks Beneške komisije. Rad bi bil, da smo neka urejena demokratična država. Tukaj zdaj pravzaprav ne gre zgolj za neko minimalno spremembo volilnih okrajev, gre za remont, za rekonstrukcijo celotnega volilnega sistema, za to gre. Kar so Socialni demokrati predlagali, se strinjam, okej, 11 volilnih enot, 22 najbrž ne bo šlo, ker vam bodo tisti, ki obvladajo matematične algoritme za izračun količnikov, povedali, da to ne bo šlo in da je tako rekoč ta številka 18 volilnih enot pravzaprav maksimalna oziroma ta mreža volilnih enot najgostejša. To je bil tudi naš cilj.

To nalogo smo dobili, mislim, da enkrat v sredini julija pri predsedniku Vlade, ko se je sestal politični vrh, po tem, ko so bili že znani rezultati referenduma. Takrat je pač vsaka stranka, nisem bil tam, ampak povzemam po tem, kar so mi kolegi povedali, predstavila svoj pogled na ta izid referenduma. Mi smo predstavili našo rešitev. Predsednik Vlade je debato hitro zaključil in tudi v imenu obeh drugih koalicijskih strank povedal, ja, mi se pa ja strinjamo z rešitvijo Nove Slovenije, kajne, kolegi. Šli smo domov in smo se resno lotili te domače naloge. Dobili smo domačo nalogo. Do takrat je še nihče ni naredil. Zanimivo, manjša opozicijska stranka je nekako s svojo sposobnostjo tam pokazala, da je kredibilna, in to nalogo smo naredili. Od daleč se seveda ne vidi, vi to vsi poznate, ta zemljevid. / pokaže zboru/ Zelo, zelo skrbno smo zarisali 18 novih volilnih enot tako, da nismo nekako rezali, kot se reče, območij občin, razen seveda največje občine v Sloveniji. Seveda, kot vemo vsi, tudi na podlagi odločitve Ustavnega sodišča pred leti smo pogledali, da imajo volilne enote vsaj približno, in tukaj je to zelo dober približek, vsaj približno enako število prebivalcev oziroma volivcev. Nobenega drugega predloga ni bilo na mizi, razen tega zemljevida. Še nekaj. Mi nismo predlagatelji tega ustavnorevizijskega postopka. Še enkrat, septembra 2022 smo predstavili, kaj bi bilo potrebno v ustavi spremeniti in na kakšen način, povedali smo za vsako od teh zadev tudi rešitve.

Nekako normalno, tudi stvar olike, politične kulture, če hočete, je, da tisti, ki da domačo nalogo, potem to domačo nalogo tudi pregleda, ponovno ta avditorij, vrh političnih strank povabi v svojo sobano in odpre debato na to temo. Tega ni bilo. Tako da zdaj mi s strani tistega, ki je domačo nalogo dal, niti ne vemo, kakšna je ocena te domače naloge. In še nekaj. Zdaj, ko je veliko govora o tem, da je prepozno in tako dalje, dovolite samo en časovni okvir oziroma odgovor na vprašanje, kdaj bomo šli na volitve, če bodo te redne. Te morajo biti izpeljane najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Tako določa Zakon o volitvah v državni zbor. Ker ste se poslanci na ustanovni, torej konstitutivni seji tega sklica parlamenta sestali 13. maja 2022, bodo tako šli na volitve najprej v nedeljo, 15. marca 2026, najkasneje pa v nedeljo, 26. aprila 2026. Če je politična volja, bomo to tudi mi sprejeli in se ne rabite ozirati na našo pripombo in na kodeks Beneške komisije, ker je pač do volitev, kakorkoli gledate, manj kot eno leto.

Problem je, kot sem ga že predstavil v stališču, če se ne bo vlada sestavila v določenem roku, v predpisanem roku, gremo pa potem kmalu na predčasne volitve in bo zmeda pri volivcih, verjemite, popolna. Takrat bomo pa potem volili, če bo to sprejeto, pa še zakona ni, zakon potrebuje dvotretjinsko večino, potem bomo zelo težko volivcem predstavili in rekli, poglejte, zdaj bomo pa volili po povsem novem volilnem sistemu. Še več je razlogov, zaradi katerih mi ocenjujemo ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Besedo ima kolegica Janja Sluga.

Izvolite.

JANJA SLUGA (PS Svoboda): Ja, kolega Horvat ocenjuje, da iz tega ne bo nič. Le zakaj ne bo nič, se vprašam, ne pa, zakaj se sprašuje.

Torej vse parlamentarne stranke, ne samo v tem, tudi v vseh prejšnjih mandatih, se pogosto sklicujemo na to, da smo na terenu, da nam ljudje povedo, kaj si želijo, da nas opozarjajo na probleme. Še posebej ena poslanska skupina, dotična poslanska skupina zelo pogosto razlaga, kako imajo terenske seje poslanske skupine, kako so obiskali to in ono sredino, kako slišijo, kaj jim ljudje govorijo, kaj jim nalagajo, seveda, vladne stranke pa tega ne slišimo. To je njihov argument. Če se lahko glede vprašanj, ki jih imamo, politične stranke v svojih programih še nekako sprašujemo, kaj v okviru tega je tisto, kar bi si ljudje želeli, da je možno nekatere programske točke uresničiti na ta ali oni način, pa mislim, da je pri današnji točki takšnega sprenevedanja konec. 486 tisoč ljudi je povedalo zelo natančno, kaj si želi, kaj od nas zahteva in kaj od nas pričakuje. 71 % tistih, ki so glasovali na tem referendumu, je povedalo, kaj od nas pričakuje. Naša naloga je brez vsakršnega sprenevedanja, da to udejanjimo.

Danes je bilo slišati raznovrstne trditve že v stališčih poslanskih skupin. Tako smo lahko pri eni sami poslanski skupini najprej poslušali o tem, da ljudje tega ne bodo razumeli, da jim bo potrebno razlagati, da bodo zmedeni, nakar smo čez dva stavka slišali, ljudje so na evropskih volitvah uporabili preferenčni glas, pri čemer so natančno vedeli, katero ime na listi bodo obkrožili. To je govorila ena sama poslanska skupina, in to ta poslanska skupina, ki je v bistvu pripravila vsebino tega, o čemer se danes pogovarjamo, kar pomeni, da je očitno načrtno pripravila tako, da ljudje ne bodo razumeli. Jaz mislim, da ne. Jaz mislim, da gre tu samo za iskanje nekih razlogov, ki so bolj kot ne privlečeni za lase, zakaj podporo umikajo lastnemu predlogu, smo že slišali.

Torej naslednji argument, ki je tudi že bil danes obdelan v stališčih poslanskih skupin, ne smemo tega početi manj kot leto pred volitvami. Prvič, škarje in platno tega postopka je imela v rokah ves čas Nova Slovenija, kot predsedujoča Ustavni komisiji, ves čas. Drugič, res je leto pred volitvami, ampak zelo jasno smo povedali, da se nov sistem ne bi uveljavil na naslednjih, pač pa šele na volitvah po tem, torej leta 2030, s čimer ne bi nikogar opeharili in tudi ne bi povzročili zmede, o kateri so kolegi govorili.

Naslednja stvar je ta, da kolegi pravijo, da v državi ni vzpostavljen osnovni duh spoštovanja. Kaj je lahko večje nespoštovanje kot sprenevedanje, ko ti volivci izrecno sporočijo svoje pričakovanje, da tega ne uresničiš? Poslušali smo tudi raznorazne razloge, da tisti, ki je sklical posvet, bi moral zdaj voditi postopek. Pa saj nismo v vrtcu! Ali smo v vrtcu, da nas mora predsednik Vlade prijeti za roko in nas voditi skozi celoten postopek, ali smo samostojna institucija, kjer se pogovarjamo med sabo in kjer smo se sposobni med sabo uskladiti? Lahko vam povem, da je bil postopek usklajevanja izjemno naporen. Kolegica Lucija se je izjemno trudila. Sestankov je bilo nešteto. V Gibanju Svoboda smo imeli svoj predlog načina, kako bi uresničili preferenčni glas volivk in volivcev, svojega, ne tega, ki ga imamo danes na mizah, pa vendarle smo bili pripravljeni na vse možne kompromise ravno zato, ker se zavedamo, da koalicija sama nima dovolj glasov. Da bi pridobili te manjkajoče glasove, smo bili pripravljeni popolnoma odstopiti od svojega predloga in prisluhniti temu, ki ga je podala Nova Slovenija. Četudi, ja, kot je kolega iz SD prej rekel, se povečuje število poslancev za dva. Vemo, tudi nam to ni všeč, tudi mi smo na terenu in ljudje nam tudi govorijo, da bi bilo verjetno bolje zmanjšati število poslancev, ampak ja, ta dva poslanca več sta posledica neke matematike, ki mora veljati zato, da je zastopanost enakomerna po vseh krajih po celi državi, in smo pripravljeni tudi na ta kompromis. V celoti smo sprejeli tisto, kar je predlagala Nova Slovenija. V celoti.

Kar se tiče drugih predlogov, jih do danes nismo slišali. Danes vidim, da kar buhtijo iz razprav, vsak poslanec ali pa vsaka poslanska skupina še ima neke druge predloge, ki jih pa do danes, roko na srce, nismo videli in jih ni bilo na mizi. Še ta podatek, tudi Nova Slovenija danes podpira vse predloge, ki jih imajo ostali, pri čemer je treba biti iskren in povedati, da v postopku usklajevanja Nova Slovenija ni podpirala ničesar drugega kot samo svoj predlog. Še enkrat, ni podpirala ničesar drugega. Tudi znotraj svojega predloga ni bila pripravljena na nikakršne kompromise. Zato smo, še enkrat, v Gibanju Svoboda v celoti sprejeli, kar so predlagali, zgolj in samo zato, da sledimo volji državljank in državljanov, da naredimo, kar smo obljubili 486 tisočim državljankam in državljanom. Jaz mislim, da je tako prav. Takih pogovorov in takih kompromisov moramo biti sposobni, če želimo delovati v tej hiši in če želimo povečati zaupanje volivk in volivcev, sicer nima smisla, da smo tu. Ampak še enkrat, noben argument, ki je bil danes izpostavljen, zakaj nekdo ne bi podprl tega predloga, ne zdrži vode, je ne. Časa je še več kot dovolj. Mi smo ravno zato, da ne bo nobenih neznank, predložili tudi osnutek zakona, ki je zato že pripravljen in lahko gre v proceduro nemudoma. Ravno zato, da si lahko vsak že danes pogleda, na kakšen način bi se zadeva izvedla, kje ima mogoče še kdo kakšne predloge in pripombe in da ne bo nobenih neznank.

Naša iskrena namera je udejanjiti to, kar nam je bilo naloženo. Žal tega ne moremo storiti samo v koaliciji. Stranka, ki je tako zelo verjela v svoj prav, da je zahtevala od celotne koalicije, da njihov predlog podpre brez kakršnihkoli kompromisov, pa se je zdaj umaknila. Jaz verjamem, da bodo volivke in volivci to videli, verjamem, da si bodo o tem ustvarili tudi svoje mnenje in bodo na koncu na naslednjih volitvah povedali, koga si v resnici v tej hiši želijo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jože Tanko.

Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.

V tem mandatu smo pravzaprav priča enemu ostremu, močnemu napadu na ustavo, na pravni temelj slovenske države. Jaz mislim, da še v nobenem mandatu ni bilo toliko predlogov za spremembo ustave, kot jih je ravno v tem. Glede na to, ko to spremljam že zelo dolgo časa to dogajanje, se mi zdi, da je večina teh predlogov pravzaprav takih, ki kakšne dodane vrednosti ne prinašajo.

Ta predlog, ki ste ga vložili in s katerim napadate stališče Nove Slovenije, niti z eno besedico niste v obrazložitvi nikjer omenili Nove Slovenije, niti z besedico, pa govorite o tem, da je to njihov predlog. Niti ena. Glejte, tu imate zakon oziroma gradivo pred sabo in zanimivo, da pač nekomu nekaj dajete. Res so to oni dali v razpravo, v ponudbo, ampak predlagatelj ste pa izvorno vi in samo vi. Drugo kar je, ta predlog prinaša, če poenostavim, z 88 volilnih okrajev prihajamo s to redukcijo na 18 volilnih okrajev ali pa volilnih enot, kakor temu rečete. To je redukcija. Če mislite, da se na ta način zagotavlja teritorialna pokritost, s tem, da niso kandidati, ki kandidirajo na posameznih listah, vezani na okraj, se hudo motite, ker s tem, ko boste vi to naredili, pač ne boste pokrili na tak način, kot si to predstavljate. Ta predlog, ki je zdaj vložen, kakorkoli ga obračate, je podlaga ali pa sprejemljiv, najbolj sprejemljiv za tiste stranke, ki imajo slabo terensko mrežo ali pa terenske mreže nimajo, ker potem bodo vse kandidirali iz Ljubljane, tu iz centra. Ena skupina ljudi se bo zbrala, 200 ljudi, pa bo delegiralo, ne vem, po celi Sloveniji, kje bo. To je problem oziroma razlog, da se to podpira, je predvsem to, da to podpirajo stranke s šibko terensko mrežo ali pa mreže na terenu nimajo. To je pač eden od argumentov, ki ni bil nikjer povedan.

Problem, ki ga jaz vidim, je tudi v tem, da ta zakon oziroma ta sprememba ustave ne zajema nikjer diaspore. Mi imamo četrtino življa zunaj meja Slovenije, bodisi v zamejstvu, bodisi v Zahodni Evropi, bodisi v izseljenstvu. Nekatere demokratične države, ki se tudi soočajo z močno recimo emigracijo, recimo Italija, pa tudi Hrvaška, imajo zagotovljeno sorazmerno udeležbo ali pa določeno kvoto poslancev tudi iz tega nabora. V tem predlogu tega ni, kar je posebej zanimivo, če se tako sistemsko lotevate, premišljeno lotevate spremembe ustave na področju števila poslancev, potem bi bilo najbrž smiselno predvideti tudi diasporo. Imamo zelo močno inteligenco tudi zunaj, uspešno inteligenco, uspešne podjetnike, znanstvenike, pa nimajo možnosti, da bi kandidirali kot poslanci zunaj tega.

Problem je tudi v tem, da je ostal zelo nizek volilni prag. Recimo, ko že nekateri tu razpredajo o kombiniranem volilnem sistemu, praviloma, recimo, če daste za primer Nemčijo, imajo bistveno višji volilni prag, ker s tem se te marginalije izničijo. Tudi ta sistem, ki ga zdaj predlagate, ko pravite, da bo izbira volivca tista, ki bo odločala, kdo bo poslanec, še vedno omogoča, da bo prišel v Državni zbor nekdo, ki je četrti ali pa peti v tem novem volilnem okraju, zaradi nizkega volilnega praga. Če je to izbira volivca v volilnem okraju, da pride v parlament nekdo, ki je bil četrti ali peti na listi, potem s tem nismo rešili nič, ker potem vsi tisti, ki so bili boljši od tega, izpadejo kot kaj? Mislim, da je ta sistem pri nizkem volilnem pragu preveč odprt in omogoča prevelik vstop. Tu bo stranka, ki dobi 401 na volitvah, pobrala, ne vem, tudi najmanj štiri ali pet mandatov, ampak to niso kandidati, ki bodo imeli strahotno podporo v novem volilnem okraju, ker če bi bilo tako, potem bi stranka v tem primeru tukaj že bila.

Ta sprememba tudi ne ureja prestopništva med mandati. Kaj je s poslanci, ki nočejo biti več poslanci v stranki, na listi katere so bili izvoljeni? Tega ne ureja. Če bi sistemsko to obdelali, potem bi morali najbrž obdelati ali pa vsaj odpreti tudi to vprašanje. Lahko se kdo smeje, ker je pač nekoga okrog prinesel, ampak vprašanje je pa relevantno. Tudi ko se izgovarjate na referendum, kakšna velika podpora je bila. Vi ste tam dali na glasovnico samo referendum o preferenčnem glasu, nihče od vas pa ni povedal, da je potrebno za izpeljavo preferenčnega glasu ukiniti volilne okraje. Tega ni bilo in tu je šlo za prvovrstno manipulacijo, ker preferenčnega glasu še vedno ne moreš speljati, če ne ukineš volilnih okrajev, ga ni mogoče izpeljati. Drugače bi morali imeti mogoče ta ameriški sistem predhodnih volitev znotraj stranke, kdo bo kje kandidiral.

Veliko stvari se odpira in jaz mislim, da te stvari na nek način niso rešene. Ne vem, govorite o spolih tudi navsezadnje. V bistvu ste povedali, da priznavate samo dva spola, moškega in ženskega, zadrgo zagovarjate, ostalih 80 spolov v tem volilnem predlogu ni zajetih. Zakaj potem trajbate v šole teorijo spolov, če imamo na volitvah samo zadrgo? To so stvari, ki so popolnoma odprte. Osnova pa še vedno ostaja. Predlagatelj kandidatov za volilni okraj so stranke. Tu nima volivec praktično nobene možnosti in lahko samo od tistih štirih, petih, ki so v volilnem okraju, volivec izbira, komu bo dal glas, da bo pravi vrstni red. Tudi tam bo šel marsikakšen vrstni red v prazno, da smo si čisto na jasnem. Čeprav bo najboljši v volilnem okraju po rezultatih, bo šel volilni rezultat v prazno, zato ker pač mi nimamo nekega dovolj dodelanega sistema in se to potem banalizira z manjšim volilnim pragom.

Par stvari je še odprtih. Kako ozavestiti volivce ali pa omogočiti volivcu, da izrazi svoj glas. Veliko vprašanj je odprtih. Eno od teh je število volišč. Mi smo priča temu, da se z vidika racionalizacije volišča v manjših okrajih ali pa podeželskih okrajih zapirajo. Ta volivec zagotovo nima enake možnosti ali pa niti približno enake možnosti kot kakšen drugi, ki ima, ne vem, za vsakim vogalom volišče. Mislim, da je bilo v enih desetih letih zaprtih 400 volišč. To niso bila volišča v velikih mestih, ampak na periferiji, podeželju, in tam se je tudi bistveno vplivalo na volilno udeležbo. Drugi način ali pa problem, kar zadeva vpliv volivca, je nadzor nad predčasnimi volitvami in nad volilnimi skrinjicami v času predčasnih volitev, kjer je tudi vse odprto, nerešeno. Na ta vprašanja, na te probleme je bilo večkrat opozorjeno, odziva ni in tudi zakon, ki ste ga pripravili, volilni zakon tega ne rešuje. Veliko stvari je odprtih.

Naslednja stvar, ki je problem, je recimo medijski problem, kako zagotoviti pravično ali pa enakopravno delovanje javnega servisa v času volitev in pred volitvami. Z radikalno čistko na RTV najbrž ne. Ključen moment ali pa za usmerjanje volivcev je tudi medijsko poročanje, so tudi mediji. Bistven za nas je javni medij. Če imate vi tam zaposlene ljudi, ki so politično profilirani, in to tudi kažejo, da so taki, potem je to velik problem. Naslednji problem tega javnega medija je tudi odnos do posameznih dogodkov. Imate recimo 10 tisoč protestnikov stranke upokojencev, Ruparjeve, praktično ni, ali je samo omemba, na drugi strani pridejo tam trije iz glasa svobode, je ves medijski sistem usmerjen. S tem se enostavno tudi usmerja, predhodno usmerja politiko in tudi usmerja, bom rekel, percepcijo ljudi do posameznih problemov.

Tako da jaz mislim, da so stvari ta trenutek premalo dodelane, da bi ta predlog podprl. Je pa varianta, če res želite vpliv volivca na volitve, na rezultat volitev, je možen večinski sistem. Tam se stranka pravzaprav marginalizira, da dober predlog, lahko dobi, če da slab predlog, zagotovo izgubi. To je lahko smešno za nekoga tu, ampak na olimpijskih igrah je ravno tako, dajejo medalje za štiri leta. Tisti, ki zmaga, dobi zlato. Marsikatere države imajo tudi večinski sistem volitev, ki ni slab, ne vem, tudi države z uveljavljeno demokracijo, Jaz mislim, da je prav, da preden se karkoli lotevate na tem področju, da bi mogoče paralelno odprli še kakšne druge teme in našli na njih ustrezne odgovore. Ker samo to, da se bo radikalno zmanjšalo, naredilo radikalne redukcije volilnih enot in ukinilo volilne okraje, v njih pa kandidiralo kogarkoli, pač ne zagotavlja ustreznega odgovora na vse to. Toliko mogoče v tem delu.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Predlagateljica, kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Najprej dva odziva na razpravo, ker je bilo nekaj neresnic rečenih. Prva je bila ta, da se, citiram, »radikalno manjša število volilnih enot«. Volilnih enot je trenutno 8, v predlogu jih je 18. Zdaj si pa to razlagajte, kot si želite. Seveda gospod Tanko želi manipulirati in govori, da je 88 okrajev, in računa na to, da vi ne veste razlike med okrajem in enoto, ampak vem, da jo državljanke in državljani vedo, tako da sam izpostavljam, take stvari si vse dopustijo ljudje govoriti.

Druga zadeva, ki bi jo rekla glede razprave pred mano, je pa ta, da je tipična taktika zelo avtokratskih voditeljev, mnogi to pripisujejo recimo Putinu. Dobi eno temo, na katero ne ve odgovora ali pa, tudi če ve, pač noče povedati državljankam in državljanom, kakšno ima stališče, in potem govori o vsem drugem. Danes smo zdaj poslušali o voliščih, o medijih, o nadzoru nad predčasnimi volitvami, vse, razen tega, da bi se opredelili do preferenčnega glasu. Bom pa rekla, da se v tej poplavi drugih informacij sicer strinjam z idejo glede diaspore in z idejo glede prestopništva. Jaz upam, da bo kolega Tanko oblikoval svojo novelo, ki bo te zadeve naslovila, ker to absolutno ni ovira, da vi pač, ker zaznavate vse te dodatne probleme, popravite zakonodajo, kot menite, da je prav. Jaz se veselim, da bomo to obravnavali v prihodnje, in lahko diskutiramo o možnostih, da se predvsem ti dve vprašanji, jaz mislim, da bi se potencialno dalo izboljšati, predvsem Slovence po svetu, da se jih bolj vključi na nek naključen način, ne tako kot zdaj, da se šteje njihove glasove, ampak da se to nekako uredi. Moja kolegica je drugače delala tudi magisterij na to temo, morda bomo že v podmladku začeli s temi debatami.

Danes glasujemo o začetku postopka, torej ali naj se začne postopek, da o tem predlogu 18 volilnih enot, v vsaki volilni enoti pet poslancev, razpravljamo naprej, da razpravljamo tako o ustavni spremembi kot predloženemu zakonu. Slišali smo od štirih poslanskih skupin, da to podpirajo, peta, ki pa je dejansko vsebinsko to podpirala in sama predlagala, se je danes sicer opredelila, da tega ne bo podprla, ampak do glasovanja je še vse odprto.

Večkrat je bilo rečeno glede časa. Kolegica Janja Sluga je že dobro odgovorila na te opazke. Sama bi dodala samo še to, ker je gospod Horvat neštetokrat navajal, kaj pa, če bodo predčasne volitve, kako grozna zmeda bo to. Obstaja seveda možnost, da navedemo prav letnico v prehodnih določbah, 20, 30, na primer, če bi ga to bolj pomirilo in to je absolutno možnost in mi smo glede tega odprti, tako da če danes dopustijo, da gre zadeva naprej, je to na mizi in je v bistvu ta pomislek odveč.

Poleg tega nismo od manjše opozicijske stranke slišali nobenih vsebinskih protiargumentov, ker jih dejansko nimajo, ker so oni to predlagali. Od stranke SDS pa tudi nismo slišali kaj veliko vsebinskih argumentov, bolj postopkovne. Gospod Tanko je veliko poskušal dajati iz konteksta. Pa tole je še rekel, čemur res nasprotujem. Predlogi za spremembo ustave so tolikšni, da se dogaja napad na ustavo. Mi, poslanke in poslanci, smo ustavodajalci, to je naša pravica in dolžnost, da predlagamo spremembe ustave, če menimo, da se mora ta spremeniti v koraku s časom. To, da smo mi demokratično začeli postopke v Državnem zboru, ne more biti označeno za napad na karkoli. To, da se pa sprejema recimo neke podzakonske akte brez podlage v zakonih, ki so v neskladju z ustavo, to pa bi veliko hitreje lahko označili za napad na ustavo.

Da v predlogu ni bilo z besedico omenjene Nove Slovenije. Nova Slovenija je ta zakon javno predstavila medijem in nismo niti želeli, jaz nisem želela omenjati v predstavitvi predlagatelja, ker dejansko predlog ne gre o Novi Sloveniji. Predlog je o uvedbi preferenčnega glasu in o tem, kako bomo poslanke in poslanci dosegli zadostno večino, da se bo uvedel. Mi smo kot največja koalicijska stranka seveda takoj po tako prepričljivi potrditvi na referendumu sklicali posvet, predsednik Vlade ga je sklical, tam smo se pogovorili, SDS je bil tam zelo jasen, da nekako še niso preboleli tistega referenduma iz leta 1996 in posledično spremembe ustave, kar vedno pozabite povedati, potem se je spremenila ustava. Ustavna ureditev je zdaj drugačna, kot je bila prej, zdaj je proporcionalni sistem zapisan prav v ustavi in za vaše predloge bi bilo potrebno to spremeniti. Skratka, vi ste to zelo jasno povedali, Nova Slovenija pa je zelo jasno povedala, da podpira preferenčni glas. Navedli so več različnih točk, kjer so njihove ideje o idealni uvedbi odstopale od naših. Ravno zaradi tega je predsednik Vlade rekel, predstavite tisti predlog, ki bi bil za vas sprejemljiv. To je z mojega vidika logična poteza, ker če jasno ne opredeli tisti, ki bo jeziček na tehtnici, kaj bi bilo za njih sprejemljivo, potem se lahko pogajamo v nedogled, posebej o takih občutljivih političnih razmerah, in se bo vedno našla ena majhna sprememba, ki pa bo razlog, da pač spremembe ne bodo podprte.

Skratka, pred nami je sprememba ustave, ki povečuje poslance za dva, zato ker je to edina matematika, ki omogoči tako veliko število volilnih enot. Kolega Zrim je omenil 22. To mu je že korektno poslanec Horvat povedal, da ni mogoče, ker po ustavni teoriji, če imaš štiri poslance ali manj na listi, je to že de facto večinski sistem in ni niti v skladu s tem, kar razumem, da sam zagovarja, kar je proporcionalni sistem. Tako da je 22 volilnih enot preveč, tudi zato, kakor smo mi razumeli Novo Slovenijo, so se oni odločili za teh 18. Mi smo to pripravljeni podpreti. Nazadnje smo na prejšnji seji imeli en predlog ustavnih sprememb, ki jih je predlagala Nova Slovenija, pa se je potem naknadno odloča, da jih ne podpira. V stališčih so tak predlog podprle štiri stranke in danes je situacija ista, tako da bomo videli. Takrat si je premislila SDS, mogoče si pa danes premisli Nova Slovenija.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Repliko ima kolega Tanko.

Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.

Mislim, da me gospodična ni prav razumela. Če mi z 88 volilnih okrajev pridemo na 18, pomeni, da ukinemo vmes meje med okraji in bomo tri ali štiri okraje združili. Lahko rečete temu volilna enota, lahko pa volilni okraj, saj je čisto vseeno, s katere strani na to pogledate. Je res, da gre z 8 na 18, ampak gre tudi z 88 na 18 in tam bo problem.

Drugo, kar je, pa moram oporekati. Jaz sem govoril o vsebinskih razlogih, govoril sem o tem, da ni zajeta diaspora, govoril sem o tem, da ni bilo povedano na referendumu o tem, da se bodo volilni okraji ukinili v primeru preferenčnega glasu. Povedal sem, da zakon ne ureja prestopništva med mandatom oziroma ta sprememba ustave. Povedal sem, da bo še vedno imela ključno vlogo stranka, ki bo delala liste in tako naprej in tako naprej. Jaz se nisem spotikal čisto nič v proceduralne zgodbe, povedal sem pa več vsebinskih razlogov, ki so ostali odprti in jih tudi v spremljajočem tekstu, ki ste ga priložili kot spremembo zakona, ni notri, kar je po moje pomanjkljivosti in kaže na to, da vi tega predloga niste premislili z vseh vidikov. Tudi prag ostaja, kar pomeni, da bodo prišli noter poslanci z zelo nizkim rezultatom in stranke z zelo nizkim rezultatom. V Nemčiji je prag 7 %. Niste o tem dobili oziroma pripravili nobene alternative ali pa razmisleka o tem. Zakaj ostaja to? In tudi dilema zakaj ne večinski volilni sistem kot alternativa temu. Kombiniran volilni sistem še vedno pomeni šišmiš, nepregleden je. Nemčija ima navzgor ali pa navzdol odprtega, nima fiksnega. Tudi pri nas bi potem lahko na nek način variiralo število poslancev Državnega zbora, če bi se uveljavil kombiniran volilni sistem a la nemški, kot ga nekateri zagovarjajo, ne bi bilo fiksno število poslancev. To so pač razmisleki z moje strani. Kako vi razmišljate, je vaš problem, ampak te stvari so zagotovo pri tej spremembi ostale odprte in nedorečene.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Uvodoma se mi zdi pomembno, da poudarimo, da ko govorimo o volilnem sistemu, spreminjanju le-tega, je potrebno upoštevati tudi vse ostale stvari, ki so del volilnih procesov. Prav je, da se skozi razpravo to izpostavlja. Meni se zdi narobe, da nekoga moti to, da če kolega poslanec omeni ukinjanje volišč, da je to za predlagatelja problematično, kajti sam prihajam iz volilnega okraja, kjer je bilo od leta 1991 ukinjenih 30 volišč. To pomeni, da oseba, ki je lahko imela prej, dejansko čez cesto volišče, se sedaj mora voziti 10 kilometrov stran ali pa 5 kilometrov stran, da odda svoj glas. Kako je to uveljavljanje ustavne pravice aktivnega in pasivnega udejstvovanja na volitvah, voliti oziroma biti izvoljen, kar tudi narekuje ustava.

Danes so bile velikokrat omenjene evropske volitve. Spoštovane in spoštovani, tisti, ki pri tem predlogu spremembe volilnega sistema dajo v primerjavo evropske volitve, očitno ne ve, o čem govori. Zakaj? Evropske volitve, imamo v bistvu državo, ki ni razdeljena na nobeno volilno enoto, imamo celotno državo in vsak državljan lahko za vsakega kandidata na listi odda glas in ni teritorialno omejen znotraj države, se pravi, voli se predstavnike Slovenije v Evropskem parlamentu. Se pravi, totalno drugačen koncept, kot ga imamo pri volitvah v nacionalni oziroma slovenski parlament. S tega vidika govoriti, da zato potrebujemo preferenčni glas, ker je efektivno uporabljen na evropskih volitvah, se mi zdi kontradiktorno s tem, kar je dejansko praksa, kar je realnost tudi na državnozborskih volitvah.

Ko smo že pri preferenčnem glasu in dajanju pomena le-temu. Poglejte malo rezultate evropskih volitev, oseba, ki je bila četrta po številu preferenčnih glasov, ni danes evropski poslanec, seveda zaradi tega, ker njegova stranka ni presegla zahtevanega števila glasov za vstop oziroma za preboj v Evropski parlament. Toliko o tem, kako vi dajete poudarek na preferenčni glas, kakšna je pa realnost, potem samega preferenčnega glasu. Pa tudi sam uporabljam, kadar je to le mogoče na lokalnih volitvah ali na evropskih, preferenčni glas, ampak zavzemanje za drugačen model slovenskega volilnega sistema mora biti v skladu s specifikami, ki jih prinaša volitev v nacionalni parlament.

Naslednja stvar, referendum. Ali ste na referendumu slovenske državljanke in državljane vprašali, ali želijo dva dodatna poslanca? Povejte mi, ali ste jih vprašali? Ali je o tem potekala javna razprava? Celo to, referendumski dan ste postavili na isti dan z evropskimi volitvami, verjetno zato, da bi se pač teme, ki so bile na referendumih takrat obravnavane, nekako naredile bolj marginalne, ob tem pa bi si, to je moje mnenje, določena politična opcija, ki je večinski predstavnik v koaliciji, poskušala povečati volilno udeležbo. Na žalost, kot vidimo, tudi ta rezultat takrat na evropskih volitvah na srečo tega ni prinesel.

Zdaj pa malo pregleda samega predloga predlagateljice. Po tem, kar mi predlagamo, če pogledamo malo, si upam reči, z matematičnega vidika, bomo imeli po tem predlogu pet poslancev recimo na 95 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije. Danes imamo enega poslanca na 19 tisoč prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Matematično je seveda to enačba, ki je enaka, kar pa nam matematika ne pokaže, je pa to, da se s tem izgublja zastopanje v Državnem zboru s strani lokalnih skupnosti oziroma določenih predelov Slovenije. Poglejte čisto teoretično, spoštovana predlagateljica. Jaz mislim, da ima glas nekoga, ki kandidira v okraju z manj volivci, večjo težo po vašem predlogu, kot od nekoga, ki kandidira v kraju, kjer je pač več volivcev. Se pravi, recimo tukaj lahko naredimo primerjavo, mislim, da po ureditvi, ki je predlagana, primer bi bila celjska volilna enota, tista, ki bi imela največ volivcev, v primerjavi z eno izmed tukaj ljubljanskih, ki jih ima približno 10 tisoč manj. Se pravi, ne govorimo o enakosti glasu med posamezniki znotraj slovenske države oziroma med državljankami in državljani.

Kaj pa to še prinaša, kar vam poslanci koalicije oziroma predlagatelji ne bodo povedali, pa je drastična centralizacija. Poglejmo sedaj čisti primer. Nekdo, ki prihaja iz manjše občine, iz manjšega predela znotraj ene izmed teh 18 volilnih enot, ki jih predlagate, bo imel na podlagi vseh življenjskih faktorjev, se pravi prepoznavnosti, možnosti izpostavljanja in tako dalje, drastično manjšo možnost za izvolitev. Kaj to prinese na koncu, končni rezultat? Tukaj v tej zgradbi, v tej stavbi, v tej dvorani boste videli le predstavnike iz večjih predelov oziroma številčnejših predelov Slovenije, medtem ko tisti, ki prihajamo malo bolj iz podeželskih predelov oziroma manjših po številu prebivalcev občin, ne bomo več tukaj imeli možnosti predstavljati naših sokrajank in sokrajanov.

Res je, da slovenska ustava diktira to, da smo poslanci predstavniki vsega ljudstva, vendar je potrebno poudariti to, da nas izvolijo prebivalci znotraj našega trenutnega volilnega okraja. Mislim, da vsak poslanec, ki nosi kaj odgovornosti do teh ljudi, bo v Državnem zboru kot eno izmed primarnih nalog postavil to, da zagovarja problematike, interese in vse ostalo, kar pride znotraj tega okraja, kjer je izvoljen. Seveda pa, kot še enkrat poudarjam, je ustava tista, ki nam diktira, da delujemo v interesu in da smo predstavniki vsega ljudstva. Se pravi, govorimo o močni centralizaciji, ki jo ta volilni sistem prinaša, kar pomeni, še enkrat, izgubo glasu za določene predele Slovenije v Državnem zboru. Meni se zdi to zelo problematično. V nacionalnem parlamentu, v slovenskem parlamentu mora biti zastopanost, tudi geografsko gledano, dosti bolj dorečena oziroma mora biti usmerjena v to, da ima praktično vsak del Slovenije, tudi znotraj Državnega zbora, osebo, ki bo izpostavljala tudi problematike iz okolja, od koder prihaja. To na žalost po tem predlogu ne bo mogoče oziroma se tega ne zasleduje.

Vpliv političnih strank, to mi je zelo zanimivo, ko se izpostavi, ko politična stranka oziroma predlagatelj, ki prihaja iz politične stranke, izpostavlja, da politične stranke ne bodo več imele takega vpliva na to, kdo bo izvoljen, kdo pa ne. Poglejmo za primer. Kolegica Tacer, kot predlagateljica, mislim, da se boste strinjali z mano, da vi kot aktualna poslanka, ki je izpostavljena, ki aktivno deluje v Državnem zboru, imate dosti večjo možnost, da pridobite preferenčni glas kot nekdo, ki v tem zboru svoje pozicije pač ni zasedel oziroma ni član tega zbora. Se pravi, uvajate to, da je nekdo, ki je aktualni poslanec, ki je aktualno dosti bolj izpostavljen, ki ga politična stranka sama dosti bolj izpostavlja, dobiva avtomatsko prednost, kajti ljudje bodo rekli, ta posameznik je izpostavljen, poznam ga recimo s televizije in tako dalje. Ta posameznik bo na podlagi tega nabral večje število preferenčnih glasov kot nekdo drug.

Ne govoriti, da s tem zmanjšujete vpliv političnih strank, kajti tudi če pogledamo sestavo list, tudi sedaj v samem predlogu nikjer nisem videl, da je posameznik, ki kandidira znotraj posamezne volilne enote, kakor jih vi predlagate, vezan na to, da ima stalno prebivališče v tej volilni enoti. Noben ni vezan na to, da kandidira tam, kjer je doma. Se pravi, kaj to pomeni? Pomeni to, da bo recimo izračun oziroma razdelitev političnih točk na podlagi anket ali drugega javnega mnenja pokazala, da bo določena stranka v nekem okraju dobila dva poslanca od petih, oziroma v volilni enoti, se opravičujem, da me ne boste tako za besedo vzeli kot kolega Tanka, in pridemo do tega, da bo ta stranka lahko vnaprej kalkulirala, koga bo postavila, da kandidira v tej volilni enoti. Se pravi, moč političnih strank ostaja z enega vidika, z vidika reprezentativnosti podeželja oziroma manjših občin, jo s tem celo povečujete, in na podlagi tega se mi, še enkrat, zdi nekako skregano z logiko, da govorite o zmanjšanju vpliva političnih strank.

Še enkrat poudarjam. Tukaj lahko pride kmalu do tega, da večina, številčnejša večina prevlada nad manjšino. Kaj mislim s tem? Prof. dr. Ernest Petrič je enkrat v enem izmed intervjujev dejal, da je čar demokracije ravno to, da večina ne zlorabi svoje možnosti preglasovanja, vplivanja na manjšino, vendar da med manjšino in večino vedno pride do konsenzov, ki so delno sprejemljivi za obe dve skupini. Se pravi, s tem predlogom, ki ga sedaj predlagate, bo prišlo do tega, da bo, še enkrat, koncentracija glasov močno povezana s koncentracijo populacije ljudi, v katerem delu volilne enote bo večja masa ljudi in na podlagi tega se bodo tudi delili preferenčni glasovi. Če mi ne verjamete, poglejte prakse iz tujine, kjer imajo to možnost, kjer imajo možnost tako glasovati, in videli boste, da tam predstavnikov s podeželja praktično več ni. Če pa bi hoteli zasledovati, tako kot sem uvodoma omenil, ko omenjate same evropske volitve, če bi hoteli aktivno zasledovati samo voljo preferenčnega glasu, potem pa ukinite vse volilne enote, predlagajte eno volilno enoto in bomo imeli celotno državo, možnost izbirati kogarkoli, kjerkoli bo kandidiral. To je absolutno moč preferenčnega glasu. To, kar pa sedaj predlagate, še enkrat, pa je odvzemanje moči podeželju. Po eni strani še večanje moči političnim strankam in centralizacija same možnosti vplivanja na politično dogajanje v Državnem zboru.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Tomaž Lisec.

Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovana predstavnika ministrstva, vsem skupaj lep pozdrav!

Jaz imam srečo ali pa nesrečo, da sem hodil na fakulteto, kjer smo se kar veliko ukvarjali z volilnimi sistemi, ne samo s tem bolj ponesrečenim v Sloveniji, ampak tudi s tistimi v tujini. Večkrat je bilo s strani profesorjev, pa tudi ustavnih strokovnjakov, rečeno, da se volilna zakonodaja ne spreminja po tem, ko se pripravljaš na naslednje volitve, ampak se volilna zakonodaja pripravlja v času, ko je mir pred volitvami. Skratka, morda zanimiv predlog za koga, ampak z veliko napakami, kupčkanjem in nedodelanimi predlogi. Tukaj se ne bom spuščal v to, ko so nekateri rekli, da se v tem mandatu ustava veliko spreminja, poznam pa kar nekaj ustavnih strokovnjakov, ki še vedno trdijo, da velja, da se ustava spreminja s tresočo roko, ne pa glede na to, kdo je na oblasti.

Naslednja stvar je, sicer je danes nek pingpong, kdo je predlagatelj tega predloga za začetek postopka za spremembo ustave, ampak podpisani so predvsem poslanci Gibanja Svoboda. V bistvu me to veseli, da pridejo, pa nič slabega ne mislim, novi obrazi s tem predlogom, ampak malo me moti, da pride s tem predlogom na plano stranka, ki ni imela poguma, da bi v predvolilnem času dala kandidate z imenom in priimkom in z njihovimi, našimi obrazi na plakatna mesta. Da to predlaga stranka enega, rekli smo mu celo sončnega kralja, ki je bil vsepovsod na plakatih, o vseh ostalih kandidatih pa se skoraj ni govorilo. Govorilo se je morda le o tistih zanimivih medijskih kandidatih, ki naj bi bili neka dodana vrednost glede na to, s katerega področja prihajajo.

Predstavniki so danes sami zapisali, da ostajajo upravičeni pomisleki velikega števila poslancev, da se bo ljudsko zastopstvo po ukinitvi volilnih okrajev še bolj dodatno skoncentriralo zgolj na kandidate, ki so znani na širšem območju, se pravi vsaj na nivoju sedanje volilne enote ali celo v vsej državi, izvoljivost kandidatov s podeželja in iz manjših krajev pa se bo močno zmanjšala. To drži. Ta predlog te spremembe še vedno nagrajuje stranke z enim močnim predsednikom in nagrajuje stranke, ki se večinoma, kar je izkušnja iz zadnjih mandatov, ustanovijo par mesecev pred volitvami, ko ni terenske baze, ni terenskih kandidatov. Dogajalo se bo, tukaj se strinjam s svojim predhodnikom, da bo verjetno tam leta 2026 približno, jaz si drznem reči, dve tretjini poslancev že iz mestnih občin. Kljub temu da želite povečati število volilnih enot ali pa okrajev, skratka 18 bo nekih kriterijev, po katerih se bo izvolilo poslance, to pa ne ukinja centralizacije in se še bolj zmanjšuje vpliv kandidiranja oziroma možnosti kandidiranja poslancev iz manjših delov države.

Pa morda samo medklic. Ja, tudi sam sem zagovornik tega, da bi se enkrat resno pogovorili tudi o volilnem pragu. Na drugi strani pa sem zelo z zanimanjem poslušal, češ kako moramo, kako naj bi vsi spoštovali koalicijsko pogodbo, s čimer je začel tudi predstavnik Vlade na seji matičnega delovnega telesa – koalicijska pogodba je zavezala koalicijske stranke k uvedbi bolj demokratičnega volilnega sistema. Ampak po mojem osebnem mnenju ta sistem, ki ga predlagate, ni bolj demokratičen. Podpiram pa, da včasih pa le pogledate vašo koalicijsko pogodbo in vidite, kaj vse niste naredili oziroma kaj vse ste naredili v nasprotju z volilno zakonodajo. In nenazadnje, kar naenkrat je potreba po spoštovanju posvetovalnih referendumov s strani podobne politične grupacije, ki je v preteklosti večkrat spodkopala ne samo posvetovalni, ampak tudi zakonodajni referendum.

Glede centralizacije in glede moči strank se po mojem mnenju s tem predlogom zakona nič ne spreminja. Še vedno bodo stranke tiste, ki bodo kadrirale kandidate, in to se ne ukinja, to se ne spreminja. Glede izvoljivih in neizvoljivih okrajev, o čemer pišete, da naj bi bili stranki vnaprej poznani izvoljivi in neizvoljivi volilni okraji, sam prihajam iz volilnega okraja, kjer je imel v zgodovini SDS poslanca. Ampak zakaj je imel SDS v Sevnici poslanca? Zato, ker so naši člani, predvsem pa moji predhodniki, delali, ne zato, ker se je pojavil nek kralj s stranko in je rekel, Tomaž, ti boš kandidiral, ampak zato, ker so tudi v preteklosti že bili kandidati, ki so bili prepoznani in so delali in je članstvo delovalo. Zato jaz zelo težko poslušam o izvoljivih in neizvoljivih volilnih okrajih. Jaz trdim, da je za vsako stranko vsak okraj lahko izvoljiv, če ljudje tam delajo v skladu z nekimi svojimi vrednotami, željami in z nekimi skupnimi cilji. Včasih sem poslušal mantro, na Primorskem SDS ne more imeti kandidata. Ob dobrem delu sem prepričan, da lahko marsikateri volilni okraj tudi znotraj primorske regije dobi poslanca, ki ga do sedaj ni imel, če sta le želja in volja do dela prava. Tega se niti ne spreminja, še vedno bodo stranke kadrovale in še vedno bomo imeli enote, če želite, teh 18 enot, kjer bodo lahko poslanci manj ali bolj izvoljivi.

Naslednja stvar je bila razprava glede tega, da naj štejejo glasovi in ne procenti. Jaz sem šel pri pripravi na to sejo skozi to, od kod smo poslanci izvoljeni. Na srečo so v tem državnem zboru še poslanci, ki so izvoljeni iz manjših krajev oziroma iz manjših občin. Pa jaz prihajam iz občine, ki je med večjimi občinami, ampak nismo mestna občina. Pa si bom drznil tukaj ponazoriti primer mojega, sicer ne strankarskega kolega, ampak posavskega kolega. Matjaž Han prihaja iz Radeč, bil je župan, bil je vodja poslanske skupine, minister je, v gospodarstvu je delal. Kakšne možnosti bo imel Matjaž Han na izvolitev v tem primeru? Ne bo jih imel. Zakaj? Zato ker so ljudje lokalpatrioti. Kljub temu, da bo v tej volilni enoti, kamor bo spadal kolega Matjaž Han ali pa vzemite kogarkoli izmed sebe, ki prihajate iz manjših krajev, kako bo on nekoga prehitel, če lahko dobi na svojem domačem terenu skoraj vse glasove, bo v nekem večjem kraju en soliden kandidat z megafonom dosegel večji radius volivcev kot pa Matjaž Han.

V to me ne bo nihče prepričal, da ljudje niso oziroma nismo lokalpatrioti, da radi volijo ljudi, ki jih imajo, po domače povedano, na dosegu roke, da ga lahko na sejmu, v kavarni, v restavraciji ali pa skoraj doma na njegovem pragu pocukajo za rokav in ga prosijo, ti, Tomaž, Matjaž ali pa kdorkoli, potrebujemo to, da izpostaviš tudi v parlamentu določene probleme, ki se ne dotikajo samo tistega kraja, ampak se dotikajo tudi nekih vrednostnih ali pa ostalih konceptov, o katerih razpravljamo tukaj v Državnem zboru. Tako da to, kako vi govorite, češ prepoznavnost bo za boljše, to je lahko samo za tiste stranke, ki nimajo terenske mreže, pa še tukaj opozarjam na primere, ko lahko zelo prepoznavni, zelo dobri, če želite, kandidati in poslanci nimajo šans v svojem volilnem okraju oziroma po novem v volilni enoti, kjer bo prišel podobno soliden kandidat, ne prepoznaven, ampak z večjim kadrovskim bazenom volivcev za seboj, in bo z lahkoto prehitel dobrega kandidata, ker se bo štelo število glasov, ne pa to, kar je sedaj, število procentov, ki jih je dobil posamezen kandidat.

Samo poglejmo strukturo sedanje sestave državnega zbora, ni treba iti v sestavo prejšnjih mandatov, ko se včasih sprašujemo, koliko je nekdo dobil glasov in koliko je nekdo dobil procentov. Pa se ni treba osredotočiti na različne stranke. Samo znotraj iste stranke poglejmo, da ne bomo rekli, kako je Levica ali pa kakšna manjša stranka seveda dosegla manjši procent ali pa na primer kolegi iz Svobode, ki so dobili večje procente, še enkrat, kljub temu, da niso imeli poguma ali pa časa v zadnji predvolilni kampanji dati imen in priimkov in obrazov na plakatna mesta. In kaj se sedaj dogaja? Da imamo še vedno poslance, ki jih ljudje ne poznajo po obrazu, poznajo jih morda z imenom in priimkom, ampak rečejo, kdo je to. Danes je verjetno za vsakega od nas, ki je razpravljal, nekje spodaj na prenosu pisalo, tale in tale. Ljudje nas prepoznajo, ampak nekateri so nas prepoznali že prej, ker smo bili aktivni, pa ne samo na političnem področju, da ne bo problema. Imamo lahko uspešne gospodarstvenike, obrtnike, zdravnike, kmete, et cetera, ampak ljudje potrebujejo nekoga, ki ga poznajo.

Skratka, ta predlog je zanimiv, na žalost pa je nastal s preveč kupčkanja in ima preveč odprtih vprašanj, da bi jih lahko v nadaljevanju postopka logično nekako dali v nek kalup, ki bi bil sprejemljiv za dvotretjinsko večino tukaj zbranih.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima predlagateljica kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Vesela sem, da je predhodnik ocenil ta predlog kot zanimiv. To je že korak naprej. Ko smo bili v času referendumske kampanje, so padale bolj ostre besede. Moram stopiti v bran svojim kolegicam in kolegom iz stranke. Mi smo imeli plakate, imam več slik pred svojimi, pred plakati mojih kolegic in kolegov, tako da dajmo se vsi fokusirati na svojo kampanjo in kako biti najboljši možni poslanci, pa bo v redu. In še zadnji direkten odziv je pa glede gospoda Hana. Mislim, da je pa to absolutno najslabši primer, ker je znan na ravni države in ne dvomim, da bi bil izvoljen, kotira najvišje na lestvicah priljubljenosti, tako da to bi si pa kar upala staviti, ampak računam, da mu bodo njegovi kolegice in kolegi bolj stopili v bran.

Vsebinsko pa želim poudariti, da res piše v začetku predloga tisto, kar je kolega Lisec citiral, ampak to piše kot ocena debate, to ne piše kot dejstvo, da bi ta zakon prinašal težjo izvoljivost tistih iz manjših krajev v volilnih enotah. Dejstvo je namreč, da ko smo govorili o preferenčnem glasu v tem državnem zboru, smo se pogovarjali o predlogih, ki smo jih dali v Državni zbor v prejšnjih mandatih. V prejšnjem mandatu je bil predlog z osmimi volilnimi enotami, torej da ostanejo volilne enote tako, kot so zdaj, in da se uvede preferenčni glas. Nam se je ta predlog zdel dober in se nam ni zdel slab in tudi poudarjali smo in še vedno verjamemo, da ni za podcenjevati kandidatov s podeželja. Niso vsi taki lokalpatrioti, posebej pa ne v mestih, kjer ta lokalpatriotizem znatno pade. Jaz osebno poznam, mislim, v moji družini, kjer so vsi z izrednega podeželja, bolj podeželsko skoraj ne gre, da jih tudi v večjih regijah, ker so nekateri zelo dobri v svojih zadevah, prepoznajo in ne dvomim, da če bi kadarkoli želeli imeti politično kariero, tudi če bi bila v širši regiji, bi imeli enake ali pa boljše možnosti, da bi bili izbrani, ker imajo ugled. Jaz ne bi podcenjevala podeželskih kandidatov.

V vsakem primeru pa je ta predlog, ki je zdaj v proceduri, odziv na to debato in ravno zaradi tega se povečujejo število volilnih enot, kar pomeni, da se sama regija volilne enote manjša, jih je 18, in v vsaki je nek regijski center. Jaz ne bom zdaj vseh naštevala, ampak so zelo jasno opredeljene, tako da so primerljive na okvirno 95 tisoč volivk in volivcev. Tako da jaz bi samo rada rekla, da je ta predlog odziv na pomisleke glede kandidatov iz podeželja. Absolutno pa to ni zapisano notri, da mi zdaj to predlagamo zato, da bi imeli kandidati iz podeželja slabše možnosti. Tega si ne želimo in v bistvu sploh ne verjamemo, da je to res.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Žan Mahnič.

Izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala, podpredsednica.

Kolegice in kolegi!

Izgovarjanje na rezultat referenduma je lahko zelo relativno, ker vprašanje tam je bilo, ali ste za to, da se uvede preferenčni glas, ki bi imel, zdaj ne vem, kako je pisalo, odločilno kakšno izbiro volivca pri tem, kdo bo izvoljen v Državni zbor. Ampak hudič je vedno v podrobnostih. Mi smo lahko za eno stvar, vprašanje pa je, kaj vse potem to prinese za seboj. Meni ne bo nihče oddal, če imaš recimo 18 volilnih enot in da se voli tam pet poslancev, kar pomeni, da bo stranka predlagala pet kandidatov, da je to neka velika izbira volivk in volivcev, če lahko izbirajo med petimi kandidati. Drugo je, če bi bila celotna Slovenija volilna enota in bi lahko med 88 kandidati nekdo obkrožil. To je res velika izbira. Vprašanje, če so volivci vedeli, med koliko kandidati sploh bodo lahko odločali. Ali so potem mislili, da pač tisti, ki bo obkrožen in bo dobil največ, da bo tudi izvoljen, kar seveda ne drži in ni tako.

Pri spremembi volilnega sistema je potrebno, vsaj jaz bi sledil temu, da je ne samo parlament, ampak tudi vlada čim bolj učinkovita in operativna, beri, da imamo vlado, ki ima čim manj strank, da je v koaliciji čim manj strank. Tega pa brez dviga volilnega praga ne moreš doseči. Če se spreminja volilni sistem, hkrati pa se tudi ne dvigne volilnega praga, na tem mestu nismo naredili nič. Sem pa v tem parlamentu že večkrat rekel, da sam tudi zagovarjam zmagovalni bonus, kot ga imajo nekatere države.

Če si nekateri tako zelo želite preferenčni glas, mogoče v razmislek: zakaj pa ne bi recimo ohranili sistema takšnega, kot je, da se še vedno voli 88 poslank in poslancev, da ohranimo okraje, ampak da v vsakem okraju da stranka, ne vem, tri, štiri, pet kandidatov na voljo. Potem imamo isto število poslank in poslancev, še vedno se voli tako, kot je, volivec bo obkrožil stranko, v okraju pa bo na eni stranki več kandidatov. Če želite preferenčni glas. S tem recimo daš nekaj ljudi volivcu na izbiro znotraj iste stranke, hkrati pa ohraniš tudi poslance na podeželju. Problem je, da tudi na ta način, ne na ta vaš predlog ne na to, kar sem jaz rekel, nekega večjega odločilnega vpliva volivci še vedno ne bodo imeli, ker je stranka tista, ki postavi kandidate. Stranka je tista, ki postavi kandidata, in volivec lahko pač izbira med kandidati, ki so postavljeni s strani stranke.

Verjamem, da je volivcem všeč ta evropski način, se pravi država, lista, devet kandidatov in enega obkrožiš. Potem pa pride do problema, kolegice in kolegi. Jaz mislim, da ni stranke, ki se na evropskih volitvah ni soočila s tem, in bom kar rekel, ne boj, mesarsko klanje med devetimi kandidati. Zdaj si pa predstavljajte, da je takih 90. Zdaj si pa predstavljajte, da je takih 90. Obrazložite mi, kolegice in kolegi, kako bo v takšnem sistemu, kot ga vi predlagate, potekala volilna kampanja, se pravi, kako se bodo ljudje, kandidati iste stranke med seboj spopadali na terenu. Ja seveda. Ne vem točno, mislim, da za mojo volilno enoto, kjer se voli pet kandidatov, sva dva aktualna poslanca, jaz in pa kolega Hoivik. Kako bo kolega Hoivik mene gledal, če bom jaz prišel v Škofjo Loko pa postavil štant zraven njega pa čez njega govoril, ne, ne, mene volite, on bo pa obratno delal? Dajte mi povedati, kako bo to izgledalo. Ker jaz si predstavljam, da tisti, ki gre kandidirat, si želi biti izvoljen, drugače ne greš kandidirat. Ali pa vseh pet tam. Si predstavljate, pet ljudi na enem štantu prepričuje, vsak zase. Jaz si tega ne predstavljam.

Koga kličejo župani? Jaz bi rad slišal od poslancev največje vladne stranke, pa tudi drugih, koliko imate recimo stikov z župani. Prejšnji mandat je bil še tisti predlog, da bi bila cela volilna enota, da bi tam bilo – koliko? – 11 kandidatov. Recimo če pogledam sebe, Gorenjsko, jaz ne vem, kako bi kampanjo v tem primeru delal. Gori je čez 20 občin, a bi potem od Kranjske Gore do Kamnika vse te probleme jaz moral reševati? Je seveda, ker je volilna enota! Ja ga ni človeka, ki bi lahko to delal. Ampak ker si največja vladna stranka predstavlja delo poslanca v smislu glasovalnega stroja, ne pa tudi dela za reševanje lokalnih problemov, odpiranja vrat županov na direkcijah, na ministrstvih, glejte, ga ni človeka, ki bi lahko delal z 20, 22, 23 župani in reševal problematiko lokalnih skupnosti, za katere smo tudi zadolženi in poklicani.

Da ne govorim o finančnem vidiku, da ne govorim o samem izboru kandidatov in da ne govorim o tem, da bo slej ko prej prišlo do tega, da bodo v takšnem sistemu res imeli možnost samo tisti, ki smo, ste, so znani. Potem pa bomo imeli raznorazne influencerke v tem državnem zboru. Ljubi bog pomagaj, že tisti video, ko jo vidiš gori na Instagramu, te nekam prime, kaj šele da jo bom potem tu poslušal.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Mojca Šetinc Pašek.

Izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (NeP): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Sama sem zelo velika podpornica preferenčnega volilnega sistema oziroma prednostnega glasu v volilnem procesu, torej da imajo volivci karseda maksimalen vpliv na osebo, ki jo volijo. Tak volilni sistem seveda poznamo, ga imamo na evropskih volitvah, ga imamo tudi pri volitvah v občinske mestne svete. Sistem ni zapleten, volivec izbere listo stranke, obkroži kandidata, ki mu je najbližji. Tak neki idealni sistem se je ponujal tudi na posvetovalnem referendumu, da bi bila Slovenija torej ena volilna enota s skupnim glasovalnim listom. Pa še ta idealni tip je na nek način manipulacija, kot smo slišali kolege. Vsi vemo, kandidatne liste sestavljajo stranke, ki imajo maksimalen vpliv na to, kdo je na listo umeščen, na katero mesto bo kandidat umeščen.

Zato je bil na nek način ta posvetovalni referendum neka taka fina manipulacija. Še večja manipulacija je pa bilo to, da pravzaprav referendum ni bil namenjen tej lepi ideji uvajanja volilnega sistema z maksimalnim prednostnim glasom, kot se je predstavljalo v kampanji, temveč prej mobilizaciji volivcev za evropske volitve. Taktika največje stranke, ki je ta referendum v bistvu na nek način izsilila, je bila ena sama – dobiti čim več mandatov na evropskih volitvah. Ne dva, ampak celo tri, morda celo štiri, pa se ni izšlo. To je bil ta preprosti izračun te stranke. In nameni, če preprosto citiram aktualnega ministra za finance, na teh volitvah in na teh referendumih so bili, milo rečeno, politikantski.

Žal ti nameni po moji oceni vejejo tudi iz tega predloga, ki ga imamo danes na mizi za spremembo ustave, da se poveča število poslancev na 92, kar naj bi bil uvod v sprejetje novega volilnega zakona z 18 enotami z listami po pet kandidatov, brez vnaprejšnjega dogovora, zagotovila, da bo tak volilni zakon tudi sprejet. Tega zagotovila ni. Zakaj tako menim? Zato ker se v bistvu o preferenčnem glasu pogovarjamo od začetka tega mandata in v bistvu nekih velikih naporov, kljub temu da sem slišala, da naj bi bili narejeni, ni bilo storjenih. Imeli smo predlog, ki nam ga je predstavila Maša Kociper, z 11 volilnimi enotami z listami z osmimi kandidati, ki je v bistvu najbolj enostaven popravek tega, kar imamo danes. Nihče pa se ni zares trudil in iskal širšega političnega soglasja, ki je za ustavne spremembe, za ustavne zakone, zlasti pa za skupen dogovor političnih akterjev o pravilih volitev izjemnega pomena. Tega napora ni bilo.

Iz predloga, ki ste ga vložili brez nekega namena ali resnega napora, da bi vsaj minimalno poskušali najti tak politični dogovor, po moji oceni veje neke vrste vehemenca, ki jo lahko strnem v en stavek: mi, torej mi smo vse storili za to, prevzeli smo celo predlog NSi, da bi bila sprejeta volja ljudi, izražena na posvetovalnem referendumu. Zame, kolegi in kolegice, je to pravzaprav neke vrste piarovska maksima. Zaradi tega, zaradi piara ste potegnili iz predala predlog Nove Slovenije, ne da bi vanj zares verjeli, ne da bi se zanj zares potegovali, ne da bi izvedli, po moji oceni, napore, da bi bil ta predlog sprejet. Tudi tega osnovnega niste storili, da bi preigrali scenarije, ali ta predlog volilnega sistema pije vodo, ali v praksi lahko živi. Žal mi je, da zaradi opisanega pravzaprav zlahka propada ideja o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor. Predvsem pa mi je žal, da se zaradi nekih višjih kapric, ki smo jim bili priča na evropskih volitvah, nismo sposobni pri zadevah, ki nujno terjajo najširši možni politični konsenz, pogovarjati izven ozkih interesnih okvirov največjih strank, dveh največjih strank v parlamentu.

Sama ostajam podpornica ideje preferenčnega glasu, zato vsekakor danes temu ne bom nasprotovala. Se mi pa zdi, da je prav, da povem, da ima ta vaš predlog obilico slabega priokusa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima predlagateljica.

Kolegica Tacer, izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala.

Želela bi samo dodati, da je ravno razlog, da je bil ta predlog vložen januarja, da smo vsebinsko preizkušali ta predlog od septembra, ko je bil javno predstavljen. Tako da moram to tezo zavreči.

Druga zadeva se pa tiče zagotovila o sprejetju zakona, ki pa menim, da je konstruktiven komentar in ga je tudi možno vnesti v prehodne določbe, če bi ta zadeva kdaj bila na ustavni komisiji. Podobno smo namreč storili tudi pri postopku glede imenovanja sodnikov, da se veže uveljavitev v praksi takrat, ko se uskladi Zakon o sodnem svetu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednica, za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Res je, volivke in volivci so na zadnjem referendumu odločili, da želijo imeti odločilni vpliv pri izbiri kandidatov oziroma poslancev v državni zbor. To vsekakor razumem in tudi spoštujem. Vem pa tudi, da so, takrat ko je bil referendum, imeli premalo informacij, kajti niso vedeli, kaj to vse skupaj pomeni. Ampak gremo lepo počasi. Danes imamo na mizi ta predlog, ki spreminja ustavo, in seveda, ustava se vedno sprejema s tresočo se roko. Imamo predlog, da bi se povečalo število poslancev z 90 na 92 ob predlogu, ki je bil podan, da imamo 18 volilnih enot, v katerih bi se potem volilo pet poslank in poslancev. Seveda, uvedba preferenčnega glasu pomeni to, da dejansko odpira vprašanje, ali bo ta sprememba resnično prispevala k boljši demokraciji v naši državi. Načeloma bi moral preferenčni glas povečati vpliv volivca pri njegovi izbiri in s tem tudi povečati demokratične procese, vendar ob tem obstajajo vsaj moji dvomi, ali bo ta sprememba dejansko okrepila zaupanje v politiko, ki smo mu v zadnjih letih priča, da se le-ta izjemno izjemno zmanjšuje.

Eden od pozitivnih vidikov preferenčnega glasu je povečana odgovornost izvoljenih predstavnikov ljudstva, saj bodo kandidati vsekakor morali pridobivati neposredno podporo volivcev. Tukaj govorim o tistih, ki so že izvoljeni, nihče ne govori o tistih, ki še niso stopili na politični parket oziroma si to želijo. To se pravi, govorimo o neprepoznavnih kandidatih. Obstaja tudi tveganje, da bodo pri izbiri kandidatov imeli prednost že uveljavljeni politiki. Tako kot je že danes nekajkrat bilo govora, tu spodaj nam piše, kdo smo, znane osebnosti iz sveta športa, novinarstva, zabave, medtem ko bodo manj prepoznavni kandidati imeli manjšo možnost in bodo težko prišli do izraza. To govorim iz svojih lastnih izkušenj. Če bi kandidirala takrat leta 2014 kot kandidatka s preferenčnim glasom, vsekakor ne bi bila nikoli izvoljena, pa tudi, takrat ko sem kandidirala, sem bila neprepoznaven obraz in veliko presenečenje v stranki. To vedno govorim in vedno bom poudarjala. Ampak bila sem trikrat izvoljena s strani kandidatov, seveda po tem sedanjem sistemu, ki je pač bil uveden, ki smo ga tudi že v prejšnjem mandatu spreminjali. O tem si ne smemo zatiskati oči, kajti Ustavno sodišče je povedalo, da so volilni okraji premalo številni. In prišlo je tudi do te spremembe. Se pravi, ta volilni sistem, ki ga imamo sedaj, je nekako, bom rekla, ustavno vzdržen.

Ampak gremo lepo počasi naprej. Vsi ste danes govorili in se je dotikala razprava kandidatov, nihče, vsaj od tistega, kar sem jaz poslušala, da ne bom delala komu krivice, se ni dotaknil spolne uravnoteženosti. V trenutnem državnem zboru predstavljajo v tem trenutku okoli 35 %, bom rekla, [osebe] ženskega spola. Ampak ne bom govorila o ženskem spolu, kajti populacija se lahko tudi spremeni, vsekakor bom govorila o spolni uravnoteženosti. Spolno uravnoteženost je potrebno zagotoviti tudi s preferenčnim glasom. Kako, tukaj je seveda spet vprašanje. Če sem si prav prebrala, in tudi primeri iz tujine, predvsem iz nordijskih držav, kažejo, da večja prisotnost žensk v politiki prispeva k boljši uravnoteženosti in vključenosti v politike. Vsi vemo, katere, bom rekla, tematike se bolj dotikajo žensk, kje smo malce bolj dovzetne kot moški kandidati. Pa nikogar ne podcenjujem. Kajti marsikateri ima tudi ta, bom rekla, socialni čut, ampak kljub temu, ženske smo bolj dovzetne za bolj družbene teme.

Čeprav zakon že določa spolne kvote pri sestavi list, seveda imamo tukaj kvote, lahko preferenčni glas vodi v situacijo, kjer bodo volivci pogosteje izbirali moške kandidate. Pred tem si ne moremo zatiskati oči. To pa bo seveda oslabilo ukrepe za enakopravnost spolov, ki so jih so ženske pred nami pričele, in nekako si ženska populacija ne sme privoščiti tega, da bi tukaj zaostajali za tem, kar je bilo doseženo v preteklosti. Če si pogledamo podatke po mandatih v Državnem zboru, kako je bila spolna uravnoteženost zagotovljena, vam lahko povem, da v letih 1992 do 1996 14 % poslank, 1996–2000 10 %, 2000–2004 15 %, 2004–2008 13 %, 2008–2011 16 %, 2011–2014 34-odstotna, 2014–2018 36 %, 2018–2022 pa zgolj 28 % in v tem mandatu nekje 34-odstotna. To so podatki, ki dejansko kažejo, da smo dosegli nekako to povečano spolno uravnoteženost, kar je vsekakor dobro, in to je tudi v bodoče potrebno ohranjati.

Zdaj se bom dotaknila preferenčnega glasu in glede teritorialne razpršenosti poslanskih mandatov. Mislim, da ta preferenčni glas lahko vodi v njihovo koncentracijo in regionalizacijo, saj bodo kandidati iz urbanih okolij imeli večjo prepoznavnost in tudi več možnosti za izvolitev. Poleg tega je pa potrebno tudi upoštevati, da vpliv preferenčnega glasu lahko privede tudi, o čemer je že bilo danes govora, znotraj boje posameznih kandidatov, ki se bodo soočili, saj bi kandidati znotraj iste liste tekmovali med seboj za preferenčne glasove. Jaz si sicer ne predstavljam, kako potem to izgleda, ko se srečaš in potem – kolega je pred mano že omenjal te zadeve, to je res malce nenavadno. Prav tako se mi zastavlja vprašanje, ali bo novi volilni sistem vplival na manjše stranke, bo povečal njihovo konkurenčnost ali bodo v večji meri še naprej v parlament izvoljene večje stranke, ki imajo bolj prepoznavne kandidate.

Nenazadnje pa se bom dotaknila še sodobnih digitalnih in družbenih medijev, ki absolutno vplivajo na prepoznavnost kandidatov ter posledično tudi na porazdelitev preferenčnih glasov. Kandidati, ki imajo večjo možnost in prisotnost na družbenih omrežjih, znajo učinkovito komunicirati na teh omrežjih, imajo eno prednost, kar pa lahko ponovno dodatno zagotovi neenakost med posameznimi kandidati. Za zagotovitev resnične demokratičnosti volilnega sistema je zame ključno, da se ob spremembah upošteva enakopravno zastopanost vseh delov družbe, vključno z ženskami in tudi manjšinami. Preferenčni glas sicer omogoča večji vpliv volivca na izbiro poslank in poslancev, vendar menim, da je treba zagotoviti, da ta vpliv ne vodi v večjo neenakost in izključevanja določenih skupin iz političnega življenja. Še enkrat, spremembe volilnega sistema morajo biti premišljene, uravnotežene, da bodo prispevale k večji pravičnosti in reprezentativni demokraciji.

Ker danes govorimo o spremembi ustave, ki ji je bila sicer napovedana čim širša, bom rekla, podpora, bom absolutno dala svoj glas. Vsekakor pa je v nadaljnjem postopku potrebno upoštevati tudi te vidike, ki so bili danes v moji razpravi podani. Če bodo vsi ti moji pomisleki upoštevani, lahko nekako tudi ima mojo podporo.

Še enkrat hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Lena Grgurevič.

Izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Danes odločamo o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave. Seveda je popolnoma jasno, da bomo v nadaljnjem postopku naslovili, sploh ob spremembah zakona, vse, o čemer smo danes govorili, ampak danes smo v fazi ena. V redu, da že sedaj govorimo tudi o določenih izzivih. Gre pa v bistvu za nekaj, kar smo v koalicijsko pogodbo zapisali, torej tri stranke koalicije, dodatno smo izvedli posvetovalni referendum, kar se mi zdi prav, in ljudstvo je jasno izrazilo voljo v visokem procentu, 71 %, ki si tega želijo. In prav je tako. Namreč, naj imajo volivci večji vpliv na to, katerega poslanca bi želeli v določeni enoti izbrati, kdo se jim je zdel, ne vem, tudi bolj požrtvovalen z nekega vidika. Seveda bodo ocenjevali sami in prav je tako. Veste, to, da stranka razporeja poslance, neke poslušne poslance na izvoljive okraje in si seveda lahko postavlja čisto, bom rekla, po lastni volji, se mi ne zdi prav. Bolj prav se mi zdi, seveda, da lahko tudi volivci o tem odločajo.

Da bodo pa tukaj neka tekmovanja pa ne vem kakšni boji med poslanci, se mi zdi, oprostite, pa res neprimerno. Saj sami ste vsi povedali, tako levo kot desno, saj tudi pri evropskih volitvah to imamo, in kaj, se kandidati med seboj koljejo ali kaj? Seveda je to nesmisel, to ne vzdrži resne presoje. Jasno pa je, da bo lahko tukaj mogoče takšen način vplival prav na to, da se bodo poslanci tudi lokalno ali pa širše pač bolj trudili delati. Sicer bodo vedeli, da ne bo zgolj od volje strank odvisno, ali jih bodo dali na številko en, dva, tri, štiri, pet, ampak da bo imelo na to vpliv tudi neko lokalno okolje ali pa širše okolje, v katerem bodo kandidirali. Se pravi, ocenjeval jih bo še nekdo drug poleg stranke, bolj, v večji meri. In seveda se bodo morali s svojim delom v nekem lokalnem oziroma širšem okolju, v neki enoti bolj truditi, ne bo dovolj dobro zgolj, da si, ne vem, si šefom stranke mogoče v redu pa te bo on dal na neko mesto. Se pravi, on bo moral upoštevati, kateri poslanci bodo bolj izvoljivi, in tudi sam poslanec se bo moral bolj truditi, da svoj glas, ki ga je dobil, upraviči. In prav je tako.

Ta argument, da zdaj v enem letu nismo sposobni sprejeti ali pa da ljudje niso sposobni, ne bodo zmogli usvojiti tega sistema, to seveda zame ne drži vode, jaz ne podcenjujem volivk in volivcev na tak način. Treba jim je jasno povedati, kakšen je postopek, in ta postopek sploh ni zapleten, tako da ne bi žalila inteligence volivk in volivcev. Časa je dovolj in menim, da je prav, da tak sistem končno uvedemo. Menim, da mnogokaterim strankam, NSi je krasen primer, seveda to ni po volji. Seveda to ni po volji, ker se ta strankokracija že 30 let tukaj spodbuja. Zato tudi ni sprememb. Ni sprememb. Tudi to je ena izmed sprememb, ki je prišla s to vlado, poleg ostalih, ki smo jih začeli z nastopom te vlade udejanjati. Ne bom se spuščala na nivo tako bivše kolegice poslanke, tudi NSi, mislim, da to sploh nima smisla, na takšen nivo se spuščati pa tukaj odgovarjati, kaj in kako.

Menim, da je sprememba več kot dobrodošla, menim, da je prav, da se da ljudem večja možnost odločanja, in to bom podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Mojca Šetinc Pašek, replika.

Izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (NeP): Zelo na kratko. Kolegico bi vprašala: o kakšnem nivoju se mi pogovarjamo? Ker je letelo name.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Nadaljujemo z razpravo. Naslednja dobi besedo mag. Meira Hot.

Izvoli.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovane kolegice … / oglašanje iz dvorane/ Kolegice, lahko? Hvala.

V zvezi z zadevnim predlogom spremembe ustave na način, da bi se povečalo število poslank in poslancev, moram reči, da ko sem na začetku ta predlog videla, sama nisem izrazila takojšnje podpore. Zakaj? Ker je razprava v splošni javnosti bolj v smeri, da nas je že 90 preveč, kaj šele da povečujemo število poslank in poslancev, v resnici. Ko pa podrobneje pogledaš vsebinski predlog, zakaj, lahko tudi rečemo pogojno, da je seveda tudi to smotrno, če se nadaljnji koraki zavzamejo, če se res na ta način zagotovi, da bo zastopanost še vedno enaka, je torej debata o podeželju in o urbanih središčih seveda legitimna. Legitimna je toliko bolj z vidika tega, da smo ob podpisu koalicijske pogodbe šli še dlje in govorili tudi o tem, da bomo morda šli tudi v ukinjanje Državnega sveta in tako dalje. Mislim, da delijo kolegice in kolegi celo obžalovanje, da nismo imeli tudi tega poguma. Seveda ukinjanje Državnega sveta v primeru, da bomo tudi izvedli pravilno regionalizacijo in vzpostavitev pokrajin. Določene zadeve so morda umanjkale, ampak če bi gledali te spremembe v taki celoviti sliki, mislim, da bi bile zelo zelo legitimne.

Glede spremembe v povečanju števila poslank in poslancev na 92 je zelo pomembno potegniti vzporednico z referendumom. Jaz se strinjam tudi s kolegicami in kolegi, ki govorijo, da morda referendum ni govoril o tem konkretnem predlogu. Ampak vseeno je pa zelo jasno povedal, da si ljudje, da si državljanke in državljani želijo imeti veliko večji vpliv na izbiro posameznih poslank in poslancev. Jaz sicer osebno mislim, ker sem del neke stranke, ki ima določeno tradicijo, da imajo že v obstoječem strankarskem sistemu v resnici stranke same po sebi zelo velik vpliv na to, kdo bo na listah, ampak to naredijo na osnovi tega, kakšna je prepoznavnost v posamičnem okraju. Tako da je že tukaj sistem nekoliko vezan. Če damo preferenčni glas, pa je na drugi strani vprašanje tudi neenakopravnosti do določenih novih kandidatk in kandidatov. Ker, bodimo iskreni, mi smo zdaj vsi veliko bolj prepoznavni kot nekdo nov, ampak morda bi bil nekdo nov veliko bolj sposoben kot mi vsi. Tu je treba biti realen in si legitimno povedati tudi to, ali na ta način v bistvu ne preferiramo sami sebe, ki imamo tukaj nek boljši položaj kot nekdo, ki ni prepoznaven. Je pa to seveda tudi debata, ki se potem širi na same prepoznavne ljudi, bodisi iz naslova filma, glasbe, športa in tako dalje.

Hočem reči, da je debata zelo dvosmerna, in zaradi tega ker je ta debata zelo dvosmerna, zahteva seveda tudi široko javno razpravo in zelo širok konsenz. Zato se lahko samo pridružim kolegici Bojani Muršič, ki je lepo povedala, kaj socialna demokracija zagovarja. Torej, absolutno zagovarjamo enakopravno zastopanost moških in žensk. Jaz mislim, da je potrebno zagovarjati tudi domicil, če smo na tem, se mi zdi tudi zelo legitimno ga zagovarjati, kakor tudi seveda ustrezno število volilnih enot, ki bo zagotovilo, da bo še naprej podeželje ustrezno zastopano v Državnem zboru. Zakaj govorim o podeželju ali pa o manjših središčih? Tudi zato ker če bo nekoč dejanska volja, da se ukine Državni svet, je seveda toliko bolj pomembno, da so lokalni interesi zastopani tudi v parlamentu, kljub temu da smo v parlamentu zastopniki celega ljudstva, to seveda vsi poslanke in poslanci razumemo.

Če strnem. Definitivno pozdravljam dejstvo, da smo zbrali, ne bi rekla pogum, ampak soglasje, da se ta pobuda vloži, da o tem razpravljamo. Upam pa, da ne bo to spet ena v nizu tistih razprav, ki v bistvu ne pripeljejo do končnega rezultata. Ker tudi sama sem zdaj priča že vsaj drugemu ali pa tretjemu predlogu, kolegice in kolegi, ki ste toliko dlje v parlamentu, pa ste jih najbrž že imeli kar veliko, govorimo o samih spremembah volilnega sistema. Je pa referendum izkazal, da je zelo zelo visoka podpora za uvedbo preferenčnega glasu. Mislim, da bi celotna politika seveda tukaj morala zadostiti državljankam in državljanom.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Franci Breznik.

Izvoli.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.

Spoštovani zbrani, spoštovani gospod podpredsednik!

Pred nami je predlog za začetek postopka za spremembo ustave na tako imenovani prvi stopnji. Zanimivo je, da se to besedilo začne v prvem odstavku, da je ukinitev volilnih okrajev, ki predstavljajo velik problem našega volilnega sistema, bila že večkrat preizkušana, v Državnem zboru ni nikoli dobila potrebne absolutne dvotretjinske večine. Ta trditev je edina, ki bi lahko rekel, drži. Problem vsega tega je, da je debata, ki teče v zadnjih mesecih na podlagi ustavnih sprememb, ki se tičejo volilnega sistema, zašla v neko, jaz bi rekel, slepo ulico, ravno ker v bistvu največja stranka tukaj v parlamentu dela vse, da se v bistvu nič ne bi zgodilo. Mislim, da je gospa kolegica Pašek zelo dobro odprla, da gre bolj za nek piar, ravno zaradi tega da do teh rešitev ne pride.

Zdaj naj spomnim, zgodovinski spomin. Sam sem bil vsaj nekajkrat kot poslanec tukaj živa priča nekaterim pobudam za spremembo ustave. 2013, v času, ko je bila huda kriza, je bil SDS ponovni pobudnik, da spremenimo ustavo, torej volilni sistem. Zelo in najbolj pregleden volilni sistem, torej dvokrožni večinski volilni sistem, kjer je seveda tudi tisti preferenčni glas odločilen in kjer je kandidat dobesedno neposredno izvoljen. Vse to je bila volja ljudi tudi na referendumu leta 1996. To je potrdilo Ustavno sodišče in takratna koalicija, nekdanja predhodnica Svobode ali pa del tega, LDS in SD, poteptala voljo in odločitev Ustavnega sodišča in voljo volivcev. Od tod izhaja, lahko bi rekel pragreh, da v bistvu preferenčnega glasu še danes nimamo. Gre torej za najbolj pregleden večinski volilni sistem. In če bi šli raziskovat in teorijo volilnih sistemov tudi jasno predstavili slovenski javnosti, bi lahko ugotovila, da ta večinski, ne znotraj proporcionalnega volilnega sistema, torej ukinjati okraje, ampak večinski dvokrožni sistem pomeni na koncu tudi močno in trdno vlado in močno in trdno koalicijo, ki bi jo slovenska država v pomanjkanju demokratičnega deficita nujno potrebovala v zadnjih letih.

Po mojem mnenju bi to bilo potrebno narediti z drugim izvirnim grehom. V prvi Janševi vladi, približno proti koncu mandata, je bila SD takrat državotvorna, kar se tiče, lahko bi rekel, ustanovitve pokrajin, predsednik Pahor takrat kot predsednik stranke, stranka je dvakrat glasovala za to, da se vpiše, in celo vpisali smo torej pokrajine v ustavo, nismo pa sprejeli ustavnega zakona, ki bi bil tisti izvedbeni, s katerim bi pokrajinam dali izvedbene naloge, pristojnosti in vse ostalo. Na žalost, preden bi to sprejeli, je gospod Pahor takrat prišel na en sestanek in je povedal, moja stranka mi tega ne dovoljuje, bomo mi naredili, če bomo zmagali na naslednjih volitvah. Naslednje volitve so dejansko zmagali za 1 % in se dejansko nikoli več to ni zgodilo. To sta dva izvirna greha Slovenije.

Kar se tiče SDS, da se mi bojimo. Mislim, da sem zgodovinsko povedal, da se mi tega ne bojimo. Sam, če bi pogledal, če bi svojo osebno zgodbo pogledal, na prvih volitvah leta 2011 sem v osmi volilni enoti v sedmem volilnem okraju, ki ga predstavlja Upravna enota Lenart s šestimi občinami, premagal kandidata iz Destrnika, to je bil takrat kolega Čuš, za sedem glasov. Zanimivo pa je, da če bi kolega Čuš takrat dobil za sedem glasov, bi jaz, ki sem jih dobil 32 in nekaj procentov, 3 tisoč in nekaj glasov, ostal v Lenartu, kolega Ivan Vogrin, ki je bil kasneje poslanec, je pa dobil 10 % glasov, torej približno tisoč glasov, bi pa bil tukaj poslanec, in je bil celo z lahkoto izvoljen kot drugi kandidat v volilnem okraju Lenart. To je nepoštenost. Ne do Ivana Vogrina, ampak to je nepošten volilni sistem. Takih anomalij je tudi znotraj proporcionalnega sistema ogromno.

Kar se tiče prepoznavnosti kandidata. Prihajam s podeželja, nikoli nisem imel tu poslanskega stanovanja, dnevno in letno se vozim, vsi me poznate, trenutno, mislim, da poslanec, ki se največ vozi in je največ na cesti od vseh nas tukaj, 160 kilometrov. Celo imam tudi največ sej in tudi moram pohvaliti vse kolegice in kolege iz Odbora za zadeve Evropske unije, ki prihajajo na jutranje seje, tudi kolegico Tacer, ki me zdaj gleda. 106 rednih sej smo imeli, torej se razlikujemo poslanci in poslanke od dela in od nalog. Glede na to, da sem prejel najvišje priznanje Občine Lenart, zlati grb, da sem prejel številna priznanja iz sosednjih občin, ogromne nagrade za svoje delo, pripeljal na desetine milijonov denarja, ki ga mogoče ne bi bilo, v Slovenske gorice, kar so dejstva, kar je potrjeno, vi veste, da na občinah in občinskih svetih nekemu aktualnemu politiku ravno ne dajejo visokih priznanj in tudi sam si jih ne želim, ker je včasih to tudi dvorezni meč, kot bi rekli, je pa to vseeno neko dejstvo, zaradi česar se jaz tega sistema ne bojim. Je pa to izkrivljena izvedba nečesa, kar je ukinitev proporcionalnih volilnih okrajev, znotraj proporcionalnega sistema popolnoma nepregledno, in še posebej dvig poslancev tukaj v slovenskem parlamentu, mislim, da je 90 poslancev že velik zgornji maksimum, kar sam tudi vidim v samem delovanju Državnega zbora.

Spoštovani kolegi, verjamem, da žal tudi ta ustavna sprememba v tem mandatu ne bo šla, je pa imela Svoboda, glejte, če bi to bila ena stranka, ki bi bila etablirana, bi imela dolgoletne politične izkušnje, tudi predsednik Vlade, je imela zgodovinsko možnost marsikaj spremeniti, glede na sestavo, glede na relativno močno vlado z malo koalicijskih partnerjev. Na žalost tudi njen reformni del, če vidimo, tukaj ne diši. To so pa problemi nekaterih strank, ki nastajajo, ki niso stranke, ampak so medijski projekti medijskega monopola tranzicijske levice. To pa je večji problem kot volilni sistem. Kot je rekel nekoč po vsej verjetnosti najbolj izobražen ustavni pravnik v slovenskem pravosodnem sistemu Klemen Jaklič, bolj pomemben je input demokratičnih volitev, tako imenovani input začetka tega. Da so ljudje seznanjeni, kdo prihaja na volitve, kakšni so ti posamezniki, kakšne so tudi ekipe, ki bodo predstavljale morebitno kasnejšo koalicijo. Tega v Sloveniji, te politične abecede ne poznamo.

To je najbolj izkrivljen del slovenske politike, torej uničevanje nekega političnega nasprotnika pred volitvami, zmaga popolnih političnih analfabetov na volitvah, kasneje pa pri tako imenovani veliki večini, ki jo imaš, ne znaš izpeljati večine reform, ki bi jih Slovenija nujno potrebovala. To so problemi slovenske politike in tukaj vidimo, slovenski parlament ima dve etablirani, močni stranki, SD in SDS, mogoče še NSi kot manjšo stranko na desnici, in tu se tudi zaključi neka resna, lahko bi rekel, dolgoletna politična tradicija. Stranke, ki imajo resno notranjo politiko, tudi resne volilne programe, resne kandidate, vse ostalo, glejte, je pa velik amaterizem. Da ti prepuščaš približno 17-milijardni proračun političnim amaterjem, to so problemi slovenske države skozi vse mandate. Tukaj jaz mislim, da bi dvokrožni večinski volilni sistem popravil te krivice, ki so legitimne, jih je tudi kolegica s strani Svobode predstavila. Mislim, da bi to bila najbolj optimalna rešitev, skupaj s pokrajinsko zakonodajo, torej s tem zadnjim paketom, in da bi morali v nekem naslednjem mandatu stopiti skupaj in dejansko postaviti neke temelje, jaz bi rekel temu neke druge Slovenije ali druge republike, kakorkoli.

Zato tega predloga ne morem podpreti. Nekaj rešitev je tistih, ki jih tudi sam podpiram, ampak sam podpiram še vedno dvokrožni večinski volilni sistem. Glede na to, da sem dosti v tujini, da gledam nemškega, avstrijskega in vse ostalo, mislim, da je to tisti temelj, na podlagi katerega bi lahko Slovenija, ki ima žal še vedno demokratični deficit, tudi pri volji ljudi, tudi pri nepoznavanju politike, nepoznavanju politične zgodovine in demokracije, velik problem. Mislim, da bi to bil najbolj pregleden sistem, ki bi dajal dobre kandidate in nenazadnje dobre in trdne vlade, ki bi lahko Slovenijo popeljale v lepšo prihodnost.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Besedo bi imel sicer kolega Krivec, ampak ker je čas potekel, prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnica predlagatelja kolegica Tacer. Najprej ima besedo predstavnik Vlade.

Državni sekretar, izvolite. Ali ne želite? Ne želi.

Torej ima besedo predlagateljica kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Najprej hvala vsem za razpravo. Danes mislim, da smo odprli še nekaj dodatnih vprašanj, ki jih nismo v tistem času, ko smo razpravljali o referendumskem vprašanju. Dovolite mi, da se odzovem še na nekaj trditev, ki so bile v drugem delu debate, in potem zaključim.

Ko govorimo o referendumskem vprašanju, danes je bilo večkrat izpostavljeno, izrečene so bile kontradiktorne zadeve. Na eni strani nas je največja opozicijska stranka obtožila, da smo imeli zavajajoče vprašanje, ker v njem ni pisalo hkrati tudi, da se bodo ukinili volilni okraji, a v isti sapi so razlagali, da tako ali tako vsi vemo, da se preferenčnega glasu ne da uvesti brez ukinitve volilnih okrajev. Torej menim, da vprašanje ni bilo zavajajoče in je bilo tudi večkrat s strani koalicije izpostavljeno, da je bilo vprašanje jasno: ali želite državljanke in državljani imeti možnost, da obkrožite ime pred tistim poslancem, ki vas lahko zastopa v Državnem zboru, ali pač ne čutite te potrebe in zaupate strankam, da v vaš okraj kandidirajo tistega, za katerega menijo, da je najbolj primeren.

Slišali smo nekaj alternativnih predlogov, da bi imeli 88 kandidatov, kolikor je trenutno okrajev po celi Sloveniji, in bi potem glasovali. Če mi lahko nekdo v bistvu ponazori, kako bi to izgledalo, da bi bilo izvedljivo, da bi mi prišli na volitve in bi imeli 88 kandidatov od vsake stranke, ki jih je na volitvah približno 20, da bi meni potem oni dali to ogromno polo in bi šla listat tam med 88 kandidati vsake stranke. Mi smo ocenili, smo tudi o tem debatirali, da je dejansko to nepregledno do te mere, da bi lahko ogrožalo demokratičnost. Ker to je tudi eden izmed ustavnih standardov. Recimo na Islandiji so to presojali pri enih volitvah, da je bilo toliko kandidatov, da je bilo do te mere nepregledno, da je bilo volivcem onemogočeno, da se pravilno odločijo. Ker razen če si ti res do potankosti spremljal, da si točno vedel ime in priimek, da si točno vedel, katera stranka, ti je bilo skoraj nemogoče najti tam, 20 krat 88, toliko kandidatov si imel na listi, no. Tako da s tega vidika jaz takega predloga ne podpiram, da bi jih bilo toliko.

Potem je bil še predlog, da bi bili po trije kandidati v vsakem okraju, kar pomeni, da bi imeli kandidatov: vsaka stranka 88 krat 3 krat 20 strank, ki bi kandidirale. To bi bile pač take enormne številke imen na teh glasovalnih listih, da menim, da bi bilo to težko izvedljivo. Aja, poleg tega pa bi bila ta druga s tremi kandidati v vsakem okraju tudi težko izvedljiva sploh za stranke, da boš ti našel toliko kandidatov. Že zdaj imajo nekatere stranke problem, da najdejo kandidate, ki se imajo namen izpostaviti, zdaj boš moral pa še krat tri povečati to številko. S tega vidika se mi ta dva predloga ne zdita smiselna in sta po moji oceni neizvedljiva.

Potem da ni možno delati kampanje, teh opazk je bilo tudi kar nekaj. Razumem, da bi se kampanja spremenila in da bi bila nekaterim tuja. Ampak mislim, da neka zdrava konkurenca v naši družbi, to mora biti nekaj, kar sprejemamo pozitivno. Tudi če smo sodelavci, pa saj vsi razumemo, da je to volilni proces. Meni je bilo to, moram priznati, čudno v Sloveniji, ko sem prišla iz tujine nazaj in sem enkrat slišala, to so bile neke volitve za veliko nižje funkcije: ne, ne moremo imeti več kandidatov, kako bodo pa potem tisti drugi užaljeni, ko ne bodo izvoljeni. Ne vem, meni je bilo to kar malo čudno, pa saj vemo, da gremo na volitve, v času volilne kampanje tekmujemo, vsi vemo, da imamo isti cilj, cilj imamo, da tisti, ki mislimo, da bomo najboljši kandidati, prepričamo volivce, in ko je konec, bomo delali ponovno za isti cilj. To, da bi bili zdaj užaljeni med sabo – saj razumem, da je človeški faktor, ampak mislim, da se mora naša demokracija tako razvijati, da bomo dosti zreli, da bomo tudi to znali prestati, to užaljenost.

Gospod Breznik je rekel, da je naš predlog nepregleden. Predlog ima en člen in ne vem, s katerega vidika je nepregleden. Je pa priložen tudi zakonski predlog in je notri, se mi zdi, zelo jasno, saj to je zasluga NSi, ker so oni to gradivo pripravili, so oštevilčene, vsaka izmed teh 18 volilnih enot, tudi na zemljevidu so prikazane. Notri je jasno zapisano, točno koliko volivk in volivcev bi bilo v vsaki izmed teh volilnih enot. Tako da meni se zdi karseda jasno napisano. Hkrati je pa poleg teh številk še opis glede na trenutne občine, kako bi se zadeve izrisale. Tako da ne morem pristati na to, da bi bil predlog nejasno zapisan. Aha, tole sem pa tako grdo napisala, da ne vem, kaj piše, tako da bom zdaj šla na zaključek.

Mislim, da je bila debata plodna in večino časa res v na nekem demokratičnem nivoju, kot bi si želeli, da bi bile vse debate v tem državnem zboru. Kot sem omenila, ni konec, dokler ni konec. Danes bo glasovanje. Verjamem, da bomo vsi poslanci in vse poslanke glasovali po svoji vesti kot po navadi. Glasujemo o tem, ali bomo začeli ta postopek, torej ali se bomo podali na pot, da bomo ta predlog razdelali do te mere, da bi lahko bil uresničljiv z naslednjimi volitvami, to lahko kar danes rečemo, da ne bi kogarkoli vznemirjali. In nazadnje, ko so štiri poslanske skupine podprle predlog NSi, ki ga sam ne podpira več, se je ena izmed opozicijskih strank premislila, takrat je bila to SDS, mogoče bo to danes NSi, bomo videli.

Jaz pa kot predlagateljica seveda podpiram ta predlog in predvsem podpiram to, da bomo čim prej imeli Slovenke in Slovenci preferenčni glas na volitvah za državni zbor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo, ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Ugotavljam, da interes je. Če želita razpravljati tudi predstavnica predlagatelja kolegica Lucija Tacer ter predstavnik Vlade, prosim, da se prav tako prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade in nato predstavnica predlagatelja. Prosim za prijavo. Najprej ima besedo kolega dr. Anže Logar.

Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoča.

V bistvu pogrešam takšno razpravo, kot je bila danes glede volilnega sistema, še posebej zaradi teže, ki jo volilni sistem prinaša za izvolitev v Državni zbor. Naj mogoče samo za primer povem, kako pomemben je volilni sistem. Zaradi ustavne spremembe leta 2013, ko je nemško ustavno sodišče presežne mandate vezalo na proporcionalnost, je od takrat naprej v nemški red stopila velika koalicija. Pred tem je zmagovalka imela vedno presežne mandate, ki so ji omogočali, da je sama vodila vlade, in vemo, kaj se je potem tudi zgodilo. Danes je bilo v razpravi izpostavljenih kar nekaj vprašanj, ki mislim, da niso bila odgovorjena s strani predlagatelja, kar obžalujem. Najprej, resno vprašanje je bilo, kako osvestiti volivce o novem volilnem zakonu. Mislim, da je to zelo pomembno vprašanje. Ravno način, da volilna zakonodaja velja šele za naslednje volitve, omogoča, da se volivce ustrezno osvesti. Mislim pa, da kaj posebej veliko dela ne bo potrebnega, ker imajo način izvolitve že kar v malem prstu pri volitvah v Evropski parlament.

Potem je bilo izpostavljeno vprašanje, kako je lahko nekdo, ki je iz manjšega okraja, s tovrstnim sistemom potem sploh izvoljen. Bistveno lažje kot danes, če kandidira v neizvoljivem okraju. Naj kdorkoli v tem državnem zboru govori, da še kako so vsi volilni okraji izvoljivi, vsi, ki smo dalj časa v politiki, vemo, da so izvoljivi nekateri volilni okraji za eno stranko, nekateri volilni okraji pa za drugo stranko. Skratka, ta iz manjšega volilnega okraja, če ne bo kandidiral v pravem volilnem okraju, ne bo nikoli izvoljen, če bo kandidiral eden od petih v tem volilnem sistemu s preferenčnim glasom, pa bo lahko izvoljen.

Bil je predlog tistih, ki nasprotujejo tej volilni zakonodaji, da je Slovenija ena volilna enota. To je tudi možnost. Ampak ravno to bi pa pripeljalo do rezultata, ki ga nasprotniki vseskozi dajete v ospredje – da bi bila potem sestava državnega zbora predvsem iz tistih krajev, kjer so večja mesta, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Celje in Koper recimo, manjši pa tedaj res ne bi imeli nobene možnosti.

Kar se tiče volilnega praga, da ta volilni sistem ne uvaja novega oziroma višjega volilnega praga. Drži, ampak ravno začetek postopka za spremembo volilnega sistema omogoča zvišanje tega praga. Brez tega postopka tega praga ne bomo dvignili. In še, kako ta volilni sistem vpliva na manjše ali večje volilne stranke. Nikakor, ker logike ne spreminja, proporcionalna ostaja na nacionalni ravni, spreminja samo algoritem spreminjanja volilnega rezultata oziroma pretvorbe volilnega rezultata v imena in priimke, ki sedijo v Državnem zboru.

Moram pa popraviti predlagateljico gospo Tacer, ki je rekla, da so se igrali z dvema primeroma, kar se tiče ena volilna enota in pa trije, ko je, mislim, da poslanec Mahnič, predlagal obstoječi sistem s tremi kandidati v okraju, da je to strašno nepregledno. To ni nič nepreglednega. Nizozemska ima cela država eno volilno enoto, pa normalno vodijo volilni postopek. Ta predlog, kjer bi bili trije kandidati v isti volilni enoti, je pa realno ustavno sporen. Trije kandidati bi kandidirali za volilni okraj, iz katerega potem ne bi bil nihče izvoljen. In je bistveno večja teža neizvolitve kot recimo če eden kandidira.

Tisti, ki govorite, da je treba ohraniti okraje tako, kot so, s to v bistvu prevaro večinskega videza volilnega sistema – mi imamo v tem trenutku v sklicu 18 volilnih okrajev, ki imajo več kot enega poslanca, eden celo tri, kar pomeni, da iz 19 volilnih okrajev sploh ni nobenega poslanca. Sploh nobenega poslanca. In teh 19 okrajev dejansko nima svojega predstavnika tu in je to velika cena, ki jo bistveno bolje odraža volilni sistem, ki je bil pripravljen, ki Slovenijo razdeli na 18 volilnih enot, kamor se seveda lahko tudi volilni prag dvigne, da se uravnoteži oziroma da se naredi močnejši poudarek strankam in da imajo na koncu volivci pravico izbirati tistega, ki ga želijo.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Danijel Krivec.

Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

Moram reči, da je kar zanimiva razprava, tudi nekaj konkretnih predlogov, sam pa še vedno menim, da je trenutek neprimeren za to spremembo in da ni pravi čas. Enako bi želel tudi opozoriti na to, da so bili na referendumu na nek način volivci zavedeni. Kajti govorili smo samo o preferenčnem glasu in istočasno se je v kampanji govorilo o tem, da je to enako kot na evropskih volitvah, kar ni res, ker v primeru evropskih volitev imamo eno volilno enoto in primerno število kandidatov in na ta način tudi volimo. Definitivno volivci niso bili seznanjeni s tem, da se število volilnih enot spreminja, da se ukinjajo volilni okraji. Kadarkoli se na terenu pogovarjamo, moram reči, da tega niso oni vključili v to odločanje o tem, da se preferenčni glas podeli na tak način.

Ena ključna zadeva, ki jo pa poslušam že cel dan, ki se mi zdi pa že malo absurdna, je to, da volivci zdaj nimajo vpliva. Ja kdo pa izvoli poslance drug kot volivci? Pa na drugi strani pravite, spremeniti je treba to, da imajo politične stranke vpliv. Ja, ljudje božji, saj smo v parlamentarni demokraciji! Ja kdo drug pa ima vpliv kot parlamentarne stranke? Ja kdo pa postavi listo? Zdaj postavi listo nekdo, ki se s tem ukvarja in ki je v parlamentarni demokraciji za to pristojen, to so stranke. Tudi ko bomo imeli preferenčni glas, bo še vedno odločitev na stranki, ki bo postavila kandidate, in ni res, da bodo imeli volivci kaj večji vpliv v tem primeru preferenčnega glasu. Nobene bistvene spremembe ne bo.

Se pa strinjam s tistimi, ki pravijo, da bo dejansko tisto območje, ki je bolj redko poseljeno, imelo v prihodnje, če preidemo na ta sistem samo 18 volilnih enot, definitivno večjo težavo pri izvolitvi. Vi se vsi v razpravi osredotočate na to in govorite o obstoječih poslancih, ki so pač prepoznavni. V primeru, ko bo šlo za nove ljudi, ki se bodo v nekem okolju izpostavili, pa je sigurno bistveno večja težava, da nekdo prodre z nekega območja, ki je, človek bi rekel, periferija ali pa redko poseljeno, seveda še vedno del tega volilnega območja, ampak veliko težje bo v taki kampanji, kot bo predvidena za 18 volilnih enot, lahko karkoli dosegel in prepričal nek širši krog volivcev. Kar je bojazen, je to, da se bo, seveda ne v enem mandatu, ampak v nekaj mandatih zadeva preusmerila v to, da bomo imeli večinoma ljudi z nekih gosto naseljenih območij pa recimo mest v Državnem zboru.

In drugi problem, ki bo nastal, bo to, da bomo imeli veliko podobnih poslancev, kot so bili tudi že v preteklosti, sicer jih ni bilo tako veliko, ampak spomnite se gospoda Zavca, nekdo, ki je prepoznaven, pol leta sedi v Državnem zboru, potem se ga pa zamenja. In to se bo dogajalo na tak način, kot se zdaj predvideva, kajti preferenčni glas bo šel tistemu, ki bo bistveno bolj prepoznaven v nekem medijskem smislu, ni pa nujno, da bo veliko več naredil za neko okolje pa tudi za, bi rekel, zakonodajni postopek. Ampak bo pa seveda izvoljiv, to je pa dejstvo. Večina tistih strank, ki nima lokalne mreže, se bo tega z veseljem posluževala. Tiste stranke, ki pa delujejo skozi, bi rekel, celotno obdobje in imajo svoje volilne odbore tudi po podeželju in delajo ves čas na prepoznavnosti, se tega pač ne morejo posluževati oziroma niti ni to interes, kajti v lokalnem okolju se mora nekdo vsa štiri leta pojavljati in biti izpostavljen, tiste stranke, ki so po novem instant ali multipraktik ali ne vem, kako jih že imenujete, ki se ustvarijo za eno volilno leto oziroma takrat za en mandat, tistim je pa čisto vseeno in bodo ta sistem bistveno lažje izkoriščale. V tej smeri gre bojazen. Tako da ni res, da bo dopuščal enake možnosti in omogočil tudi poslancem ali pa kandidatom s periferije. Definitivno se bo v nekaj volilnih krogih zadeva bistveno spremenila in ponovno bomo imeli mandate, ko bodo poslanci vstopali in po pol leta izstopali iz svoje funkcije in se bodo nadomeščali z drugimi kandidati.

Tako da, jaz tega predloga, sploh v takem času pred volitvami, definitivno ne podpiram.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Uvodoma bi rad samo odgovoril na nekaj, kar je bilo izpostavljeno v tem drugem delu razprave. Če je bilo s strani kolega Logarja rečeno, da naj bi v Slovenski demokratski stranki predlagali sistem z eno volilno enoto, to ne drži. Mi smo samo dejali, da ta predlog, kot ga imamo sedaj, ne zasleduje tega, kar predlagatelj tako strogo navaja, da govori o preferenčnem glasu. Če hoče res tak vpliv preferenčnega glasu, naj potem predlaga predlog, kjer imamo eno volilno enoto in je preferenčni glas res tisti, ki šteje največ. V tem primeru pač šteje največ. To je bilo dano kot primer, ne kot predlog tega. Sam osebno, ker sem prvi to omenil, niti pod razno ne podpiram. Kajti še enkrat, pravilno ste ugotovili, da gre v takem primeru za resnično koncentracijo moči potem samo v večja mesta.

Bi pa rad opozoril še na nekaj stvari, ki so bile v nadaljevanju izpostavljene v razpravi. Kolegica Hot je prej dobro ugotovila, da je sistem spreminjanja volilne zakonodaje močno povezan z regionalizacijo Slovenije oziroma uvedbo pokrajin. To je eden izmed ključnih elementov. Pokrajine, kot veste, so nam neka zaveza, ki jo imamo v ustavi. Na tej točki se v tem mandatu ni prav nič premaknilo, pa je Državni svet kot nosilec te pobude dal kar nekaj konkretnih predlogov. Dokler nimamo tega podsistema, se pravi regionalne ureditve rešene, ne moremo potem govoriti o tem, da bi s spremembami volilne zakonodaje omogočili to, da se zmanjšuje vpliv določenih predelov Slovenije.

Pa bom dal samo primer. Po vašem predlogu, kakor ga imate, bi volilni okraj, od koder jaz prihajam, pa recimo bi se združil z volilnim okrajem, od koder prihaja kolega Krivec, najin volilni okraj oziroma volilna enota po novem bi obsegala skoraj četrtino Slovenije, od meje idrijsko-logaške občine do konca Posočja, južno do Vipavske doline pa naprej do Nove Gorice. Kako lahko poslanec, ki je izvoljen od teh ljudi, garantira vsem tem ljudem, da bo resnično postavljal njihove interese na prvo mesto? Zelo težko, ker gre za velik teritorij, prevelik teritorij. Zato so volilni okraji, kot so sedaj urejeni, tisti garant, tisti garant, ki omogoča, da poslanci na prvo mesto v svojem delovanju tudi postavljamo interese ljudi, s strani katerih smo izvoljeni, in to so ljudje iz občin, ki so znotraj volilnih okrajev. Sam vam direktno povem, sem izvoljen iz volilnega okraja občin Idrije in Cerkno in pri svojem delovanju bom vedno ti dve občini postavljal v ospredje. To je moja naloga. Mislim, da je to nekaj, k čemur bi moral vsak poslanec stremeti. Še enkrat. Ne morem se strinjati s tem, kar je bilo s strani nekaterih poslank in poslancev Svobode rečeno – da bi ta predlog celo dal večjo zavezo delovanja v dobro volilnega okraja oziroma po novem enote, če bi do teh sprememb prišlo. Enostavno teritorialni pregled, količinski pregled temu nasprotuje.

Naslednja stvar. Moram reči, da imam pa res zadržke, še enkrat poudarjam, kar se tiče poudarjanja tega, kako je preferenčni glas za vas pomemben. Pri tem pa, še enkrat, ne upoštevate tistega predloga, ki smo ga navedli, da pač najbolj upošteva preferenčni glas, to je pač ena volilna enota. Ampak še enkrat poudarjam, tega ne podpiramo v Slovenski demokratski stranki. Za konec pa bi se rad osredotočil še na vprašanje na referendumu. Glejte, kolegica Tacer, mogoče je res, kar ste prej izpostavili glede vprašanja, da je spraševalo o preferenčnem glasu, ni pa spraševalo o dveh dodatnih poslanskih mestih. Postavite jutri na vprašanje, prej ste govorili o spletnih anketah, postavite spletno anketo, ali si državljanke in državljani želijo dva dodatna poslanca. Kajti povem vam, da bo na spletnih anketah ali pa na referendumu tak predlog zavrnjen. Referendumsko vprašanje je bilo zmanipulirano, se opravičujem. To je dejstvo. Dva dodatna poslanca vam bi predlog, ki ga predlagajo poslanci in poslanke Gibanja Svoboda, prinesel. To povejte državljankam in državljanom, dva dodatna poslanca.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo ima gospod Žan Mahnič. / oglašanje iz dvorane/ Ne morete, pri delitvi časa ne morete.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala lepa.

Če sem prej prav razumel kolega Logarja, da bi bil problem, če bi bilo, kot sem rekel, da ohranimo okraje pa pač naj stranka da v vsak okraj tri kandidate pa ima potem volivec na izbiro, da bi bil pač lahko problem neizvolitve, ker nihče od teh treh ne bi bil izvoljen. Ampak tudi v tem sistemu, ki je zdaj predlagan, lahko nihče ne bi bil izvoljen. Tudi recimo če bi imeli celo gorenjsko volilno enoto, nihče od 11 kandidatov SD tam ne bi bil izvoljen na prejšnjih volitvah, ker SD iz Gorenjske nima poslanca. Se pravi, to na nek način pade. Ker logično je, da bo sploh pri 18 volilnih enotah pa petih kandidatih prišlo do tega, da vseh pet ne bo izvoljenih.

Mislim, da je bil prejšnji mandat edini, ko je imela samo ena stranka več kot 18 poslancev, v vseh ostalih pa sta dve stranki, ki imata 18 ali več poslancev. Kaj to pomeni? Da je takšen sistem zelo priročen za, pa dajmo temu reči manjše in tudi srednje stranke, da imajo pod kontrolo, kdo pride v parlament. Jaz se strinjam, da drži, eni okraji so izvoljivi, drugi okraji niso. Recimo v mojem okraju bi lahko na Gibanju Svoboda kandidiral sam presvetli Robert Golob pa ne bi bil nikoli izvoljen. Tako kot sem tudi prepričan, da če bi v okraju Zagorje, Trbovlje, Hrastnik kandidiral na listi SDS Janez Janša, tudi verjetno nima šanse, da bi bil tam izvoljen, ali pa recimo Izola. Če bi bila cela volilna enota, bi bil prvi, seveda, ker je poznan in tako naprej.

Ampak v sistemu, ki ga predlagate vi, pomeni – kaj? Stranke bodo tiste ljudi, za katere želijo, da so izvoljeni v parlament, postavile na prva mesta in jim zraven postavile slabo konkurenco. Če pogledamo aktualno sestavo Državnega zbora pa dajmo recimo prejudicirati na naslednje volitve, Nova Slovenija težko računa na več kot 18 poslancev, Levica težko računa na več kot 18 poslancev, SD težko računa na več kot 18 poslancev in jaz sem prepričan, da tudi Gibanje Svoboda po naslednjih volitvah ne bo imelo več kot 18 poslancev. Kaj to pomeni? Zakaj vam je v interesu takšen sistem? Ker tistih 18 ljudi, ki jih boste postavili na prva mesta, za tiste ste prepričani, da če jih bomo dobili vsaj 18, bodo to tisti prvi na listi. Ker, prvič, ne bodo vsi izkoristili preferenčnega glasu, in drugič, postavili boste take, ki jim boste dali takšno konkurenco, da bodo seveda, tudi če bi že kdo bil preferenčno izvoljen, pa ravno tisti dobili največ preferenčnih glasov.

Gre v bistvu za to, da vi nekaj pod krinko dajete volivcu, da ima večjo možnost izbire, hkrati mu pa izbiro servirate tako, da vi že vnaprej veste, kdo bo izvoljen od teh petih. Se pravi, dali boste na listo, pa dajmo vzeti gori, tisti konec, če boste želeli, da je izvoljen Damijan Zrim, boste naredili – kaj? Dali ga boste na prvo mesto, ampak ne boste smeli dati na listo tudi Dejana Židana oziroma Dejana Židana boste dali na prvo mesto, Damijan Zrim, tudi če bo gori, veva, kako bo, pa si bolj njega želim v Državnem zboru, ker je v redu poslanec, kot pa Dejana Židana.

Pa še ena zadeva. Kolegica Lucija Tacer, to je sicer malo za lase privlečeno, ampak mi dobimo to, ker ste prej rekli, kakšne pole, potem bi bile volilne, mi dobimo cele kataloge nekaj tednov pred volitvami, kjer je seznam vseh kandidatov. Tako da tudi če bi bilo v volilnem okraju, ali pa če volilni okraj po novem poimenujemo volilna enota, trije, tisti, ki bi se mu res šlo, da bo dal preferenčni glas, bi naredil – kaj? Pogledal bi, kdo so kandidati, katero številko ima kandidat, prišel bi na volišče, obkrožil bi stranko in vpisal številko kandidata. Tako imajo v Ukrajini, ko sem nadzoroval volitve, pa v Gruziji, pa še kje drugje. Tako da imaš stranko in okvirček, da vpišeš številko kandidata. Ne vem, kako imajo v Rusiji, za tam nisem ekspert, pa na Kitajskem tudi ne, mislim, da tam pa sploh ni več kandidatov. Kar se tega tiče, bi se dalo, ne bi bila pola 60-stranska, ampak stranka in vpišeš v okvirček številko kandidata.

Jaz bom glasoval proti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo dobi mag. Darko Krajnc.

Izvoli.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Sem mislil, da je še kolega Kosi pred mano, ampak okej. Bo v redu, ali ne? Ja.

Ustavno sodišče je reklo, da bi ljudje morali imeti bolj odločilen glas pri imenovanju oziroma izvolitvi poslancev. Zanima me, kdo se boji preferenčnega glasu ali pa volje ljudstva. Če pogledamo evropske volitve za nazaj, je na zadnjih treh evropskih volitvah vseh devet oziroma prej še sedem izvoljenih določil prav preferenčni glas, na leto 2009 so bili vsi razen enega določeni prek preferenčnega glasu, pa tudi 2004 na prvih evropskih volitvah so trije preskočili mesto s preferenčnim glasom na ravni cele Slovenije. Verjamem, da ljudje znajo oceniti, kdo je tisti, ki si preferenčni glas zasluži. Sam sem recimo tudi na volitvah 2009 sodeloval kot neka neparlamentarna stranka, nismo imeli šans biti izvoljeni, ampak sem dobil na ravni Slovenije takrat od 81 kandidatov, 14. po številu največ preferenčnih glasov, po deležu pa celo peti, pa prihajam iz male občine, Šentilj, srednje velika občina v Slovenskih goricah. Tudi zdaj mislim, da ni prevagalo to, kdo bi koga postavil na kakšno mesto v kateri okraj, ampak to, koliko smo kandidati, ki se podamo na to polje politike, aktivni, koliko nas ljudje poznajo, in seveda, nek del še vedno pač nosi tudi stranka, ki potem na državni ravni dobi neko število glasov.

Pobudniki so po treh letih glodanja te teme odstopili od svojega predloga. Ljudje verjetno to doživljajo kot delovanje s figo v žepu, kar se tudi odraža v javnem mnenju, po mojem. In so spregledali, da si nekdo ne želi te spremembe, čeprav smo lani na referendumu z 71 % dobili jasen signal od ljudi, da si želijo, da bi tudi o poslancih za državni zbor odločali s preferenčnim glasom. Ja, tudi na evropskih volitvah poslanci, kolegi iste stranke tekmujejo med seboj in nič čudnega ne bi bilo, če tudi na državnozborskih, kar se tudi že sedaj na nek način dogaja, čeprav vsak v svojem kraju.

Ni bil dr. Pogorelc edini tisti, ki se je tu trudil pa garal za to, kot je bilo v stališču prej predstavljeno. Mislim, da se kolegica Lucija Tacer na Ustavni komisiji res trudi že tri leta uskladiti vsaj nek približen predlog, ki bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Jaz mislim, da do nekega takega predloga smo prišli, tudi sam sem bil dvakrat kot nečlan te komisije udeležen v teh pogovorih. Ali je ta z 18 okraji pa petimi poslanci, ki bi bil po številu ljudi na volilno enoto najbolj uravnotežen, tisti pravi, plus dva manjšinska poslanca, je pa seveda stvar nadaljnjih razprav. Mislim, da je potrebno dati možnost, da se ta neustrezni volilni sistem popravi. Vsi govorimo o tem, da je bil to prvi pilotski volilni sistem v Sloveniji, da presežemo nek egoističen pogled, kjer vsak pač želi na svoj mlin speljati vodo pa gledati, kako bo imel največ možnosti biti ponovno izvoljen. Vemo vse matematike tudi nekaterih strank v preteklosti, kam vse so dajali ljudi, da so bili izvoljeni, pa s tistimi okraji niso imeli čisto nobene povezave.

Mislim, da bi se tem igram malo izognili. En uravnotežen volilni sistem potrebujemo. Podpiram to, da gremo s tem postopkom naprej in da skušamo, tako kot smo tudi na prejšnji seji ugotovili, da je neka možnost nadaljnje razprave, ta postopek peljati naprej. Imamo še leto dni časa do volitev, do tistih volitev, ki bi bile 30 let po tem, ko je bil prvi referendum, ki je govoril o tem, da bi bilo primerno, smiselno in potrebno spremeniti volilni sistem.

Tako da bom seveda glasoval za.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Kot zadnji dobi besedo še gospod Andrej Kosi.

Izvoli.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala, podpredsednik, za besedo.

Lep pozdrav!

Ko govorimo o spremembi ustave v zvezi z uvedbo preferenčnega glasu in spremembi volilnih enot, bom seveda podal enako stališče, kot sem ga že pri referendumskem vprašanju. Referendumsko vprašanje je bilo zavajajoče. Seveda, kdo se ne bi strinjal s tem, da je za, da ima pri volitvah večji pomen, torej večji glas. Vendar niste pa dali v vprašanje: in za ukinitev volilnih okrajev. To je bilo zavajajoče. Kajti ukinitev volilnih okrajev pomeni, da z območja, od koder izhajamo trenutno nekateri poslanci, ti okraji več poslancev ne bodo dobili. Zakaj? Ker je dejstvo, da bo poslanec, ki prihaja s podeželja, posebej pa kandidat, še posebej tisti, ki prej ni bil medijsko izpostavljen, torej ni, ne vem, influencer, ni glasbenik, ni politik in tako dalje, zelo težko konkuriral kandidatu na listi za preferenčni glas, ki izhaja iz mesta, ki je influencer in tako in tako dalje.

In vi govorite, ja poslanci smo predstavniki vseh državljanov. Smo, seveda, saj je logično, da smo. Ampak smo predstavniki domačega okolja. Tako kot primerjate z evropskimi volitvami, evropski poslanci iz Slovenije so predstavniki Slovenije in v Evropskem parlamentu zagovarjajo stališča Slovenije. Tako kot jaz, ki prihajam iz volilnega okraja okolice Ormoža, zagovarjam stališče iz svojega kraja. Kolega Süč iz Prekmurja pa kolega Zrim, ne vem, Primorci s Primorske in tako dalje. Zdaj si pa vi predstavljate, če se bodo zdajšnje volilne enote nekako razpolovile, območja, bomo torej kandidati lahko kandidirali, tudi imeli področje, ne vem, jaz na primer Šentilja in tako dalje, 50 kilometrov, 60 kilometrov stran. Kako bom jaz lahko zagovarjal stališča oziroma probleme, ki jih imajo na tem področju?

Danes imamo poslanci v svojem volilnem okraju poslanske pisarne, zato da smo lahko bližje državljanom in državljankam, torej volivcem. To vi ukinjate. To vi ukinjate in dejansko s tem rušite in uničujete podeželje in dajete večjo moč mestom, kar delate že ves mandat. Uničujete podeželje z vsemi zakoni, ki prihajajo v ta parlament, na kmetijskem področju, zdaj na volilnem področju in tako in tako dalje. Vse je usmerjeno proti podeželju in tudi to. In s tem prihajate eno leto pred volitvami, da boste potem imeli možnost, da bomo imeli tu v parlamentu influencerje, glasbenike in tako in tako dalje.

Primerjati lokalne volitve in volitve v Evropski parlament z državnozborskimi je nesprejemljivo. Je nesprejemljivo, tako kot sem že povedal, ker kandidati oziroma evropski poslanci v Evropskem parlamentu zagovarjajo stališče Slovenije, države, iz katere izhajajo. In govoriti, da saj smo zdaj dejansko vsi predstavniki vsega ljudstva. Ja, smo, ampak pomembno je, da zagovarjamo in tudi rešujemo težave z lokalnega področja. Zgodi se marsikaj, dajemo poslanska vprašanja, pobude za cesto, za infrastrukturne projekte in tako in tako dalje, lahko hodimo po terenu, se srečujemo s težavami, pridobivamo informacije. Zdaj si pa predstavljajte poslanca s področja, ki bi potem moral pokrivati radij še več kilometrov, zraven vsega dela, za kar potem porabiš čas še seveda za vožnjo v Ljubljano, da bo pokrival še večje področje. Torej se bo kvaliteta poslanca za zagovarjanje tega stališča zmanjšala. Zato je pomembno, da se vzpostavi volilni sistem, ki pa so ga že tudi volivke in volivci, državljani dali na referendum, torej večinski volilni sistem. Mešetariti kar nekaj, kar bo vam na razpolago, ni ustrezno, še posebej ne sedaj.

Zato je na vrat na nos iti v spremembo ustave s tako pomembnim vprašanjem in tako zavajajočim vprašanjem, kot je to, nesprejemljivo in tega tudi ne bom podprl.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

S tem zaključujem razpravo o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave … / oglašanje iz dvorane/ Pri delitvi časa, glede na to, da se niste prijavili, nimate več besede. Tako da jaz zaključujem razpravo. Žal. Sem opozoril, da se je treba prijaviti. Se opravičujem, ampak taka so pravila, zato zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE (EU) O EVROPSKIH ZELENIH OBVEZNICAH IN NEOBVEZNIH RAZKRITJIH ZA OBVEZNICE, KI SE TRŽIJO KOT OKOLJSKO TRAJNOSTNE OBVEZNICE, IN ZA OBVEZNICE, POVEZANE S TRAJNOSTJO, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Spoštovane poslanke in poslanci!

S predlogom zakona, ki je predmet obravnave, se ureja izvajanje Uredbe EU o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Uredba se uporablja od 21. decembra lani in predstavlja korak v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji. Z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Navedene obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo.

Z izdajo takšnih obveznic torej izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni v taksonomiji EU. Da bi zagotovili preglednost in zaupanje vlagateljev, pa morajo izdajatelji podrobno poročati o tem, kako so sredstva porabili. Vsako izdajo evropskih zelenih obveznic pregledajo tudi neodvisni zunanji preveritelji, ki preverjajo, ali so izpolnjeni pogoji za tovrstno izdajo. Evropski organ za vrednostne papirje, ESMA, pa z nadzorom nad zunanjimi preveritelji in z vodenjem registra le-teh skrbi, da so pregledi izvedeni nepristransko in da zagotavljajo najvišjo stopnjo preglednosti in zaupanja. Pomembno je poudariti, da je odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic prostovoljna. Gre torej za odločitev vsakega posameznega izdajatelja, da se odloči, ali želi financirati svoje zelene projekte na ta način.

Predlog zakona, ki je predmet današnje obravnave, ureja izvajanje Uredbe o evropskih zelenih obveznicah tako, da določa pristojne organe za nadzor, da opredeli nadzor ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izdajatelji evropskih zelenih obveznic in izdajatelji, ki uporabljajo skupne predloge iz Uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Za nadzor nad originatorji pa so pristojne vse tri navedene inštitucije, vsak pristojni organ za nadzor nad tistim originatorjem, ki je oseba, nad katero sicer opravlja nadzor na podlagi drugih zakonov. Torej če je originator zavarovalnica, je pristojni nadzornik Agencije za zavarovalni nadzor, če je originator banka, pa Banka Slovenije. Originator po uredbi je oseba, ki ustvari finančna sredstva, kot so posojila ali druge terjatve, jih združi in izda vrednostne papirje, zavarovane s temi sredstvi.

Pristojni organi bodo lahko v okviru nadzornih postopkov spremljali, zbirali in preverjali objavljene informacije in poročila ter obvestila oseb, ki jim poročajo. Lahko bodo pridobivali informacije in izvajali nadzorna ter preiskovalna pooblastila v skladu z uredbo. Prav tako bodo lahko izrekali nadzorne ukrepe v skladu s pooblastili in vodili postopke o prekrških zaradi kršitev, določenih v predlogu zakona. Pomembno pa je poudariti, da pristojni organi ne bodo preverjali, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo imajo neodvisni zunanji preveritelji. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj, to je, da izdajatelji objavijo vse potrebne informacije, vezane na izdajo zelenih obveznic.

Spoštovane poslanke in poslanci, ker na dopolnjen predlog zakona niso bili predvideni amandmaji, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da se na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Andreji Živic.

Izvoli.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance!

Odbor za finance je na 27. redni seji dne 12. 3. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o izvajanju Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Predstavnica predlagatelja državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah je predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Dejala je, da predlog zakona ureja izvajanje Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Predlog zakona določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe, ureja opravljanje nadzora ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. V nadaljevanju je predstavila naloge pristojnih nadzornih organov in poudarila, da pristojni nadzorni organi ne bodo preverjali, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, tudi dejansko okoljsko trajnostni, temveč bo njihova vloga predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Petra Komel je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonom in zakonodajno-tehničnimi smernicami ter pripravila pisno mnenje. Dejala je, da so pripombe iz pisnega mnenja v večji meri ustrezno naslovljene z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Nenaslovljene ostajajo pripombe Zakonodajno-pravne službe glede skladnosti prekrškovnih določb s sistemskim Zakonom o prekrških.

V razpravi so v Poslanski skupini Svoboda dejali, da so zelene obveznice finančni instrumenti, ki so namenjeni okolju, financiranju okolju prijaznih projektov, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in trajnostna infrastruktura. Dejali so, da je eden glavnih izzivov pri zelenih obveznicah pomanjkanje usklajenih standardov in da slednje lahko otežuje preglednost, zaupanje vlagateljev in primerljivost med različnimi izdajatelji. Kot so poudarili, s predlogom zakona povečujemo preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic in z določitvijo strožjih meril za to, kaj se šteje za evropsko zeleno obveznico, Uredba o evropskih zelenih obveznicah preprečuje zlorabe te oznake. S pomočjo teh obveznic lahko izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena tudi izključno projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni. Poudarili so še, da je pomembno tudi, da je vsaka izdaja evropskih zelenih obveznic pod drobnogledom neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki preverjajo te pogoje. Kot so še poudarili, se s predlogom zakona zagotavlja, da bodo omenjeni izdajatelji spoštovali jasna pravila in da bodo pristojni organi lahko učinkovito preprečevali zlorabe.

Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Franc Rosec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvoli.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Predlog zakona ureja izvajanje Uredbe EU 2023/2631 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Uredba je stopila v veljavo 21. decembra 2024 in njen glavni cilj je povečanje preglednosti ter zaupanje v trg zelenih obveznic. Z omenjeno uredbo se določajo strožja merila za opredelitev evropskih zelenih obveznic, s čimer se preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, pridobljena s temi obveznicami, resnično prispevajo k okoljski trajnostnosti. S predlaganim zakonom v slovenski pravni red prav tako uvajamo pristojnost za nadzor in zbiranje podatkov, organe, pristojne za nadzor in zbiranje podatkov, nadzor nad organizatorji izdaje obveznic in razmejitev pristojnosti med njimi.

V Slovenski demokratski stranki omenjenemu zakonu ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Spoštovani predstavnici ministrstva, kolegice in kolegi!

Vlada predlaga zakon za izvajanje uredbe, katere namen je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Na Ministrstvu za finance so pojasnili, da se je v zadnjih letih povečalo zanimanje za trajnostne naložbe, vključno z zelenimi obveznicami. Vendar sta pomanjkanje usklajenih standardov in različno razumevanje izraza zelena obveznica povzročala zmedo med vlagatelji ter ovirala učinkovito usmerjanje sredstev v okoljsko trajnostne projekte. S predlogom zakona se ureja izvajanje evropske uredbe, to se ureja z definicijami, merili in zahtevami za izdajatelje evropskih zelenih obveznic.

Glavni namen uredbe je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Z določitvijo strogih meril za to, kaj lahko šteje za evropsko zeleno obveznico, navedena uredba preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, resnično prispevajo k okoljski trajnosti. S tem se želi zagotoviti, da vse obveznice, ki se tržijo kot evropske zelene obveznice, izpolnjujejo enake visoke standarde. Zelene obveznice delujejo tako, da zbirajo kapital, ki je namensko vezan na financiranje okoljsko trajnostnih projektov in dejavnosti, z obveznostjo izdajateljev, da sledijo jasnim pravilom glede dodelitve prihodkov in poročanja, ter se preverja z zunanjimi pregledi, da se zagotovi preglednost in prepreči zeleno zavajanje.

Uredba torej prinaša regulirano možnost financiranja zelenih projektov s strani zasebnega kapitala, ki ima ta interes. Gre za možnost, ki je boljša od financiranja z davkoplačevalskim denarjem ter zagotavljanja ciljev prek raznih prepovedi, na primer slamic, plastičnih zamaškov, izpustov CO2 bencinarjev in dizlov in tako dalje. Iskati bi morali več možnosti, ki bi šle v to smer. Najboljši zeleni prehod zagotavlja razvoj zelenih tehnologij, ki se razvijajo kot realen odgovor na potrebe trga, torej na potrebe ljudi. Zakon torej zgolj prinaša nekaj določb za izvajanje te uredbe. Nekoliko zbode zgolj pripomba Zakonodajno-pravne službe v zvezi s tarifo.

Predlogu zakona sicer mi ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.

Spoštovani predstavnici ministrstva, kolegice in kolegi!

Znova sprejemamo zakon, katerega namen je zagotoviti izvajanje evropske uredbe, ki velja neposredno in na njena določila nimamo neposrednega vpliva. Gre sicer za uredbo pozitivnega značaja, ki ureja področje izdajanja tako imenovanih zelenih ali trajnostnih obveznic, vrednostnih papirjev, kot jih izdajatelji že dolgo uporabljajo za zbiranje kapitala in financiranje projektov. V tem primeru gre specifično za tiste obveznice, katerih namen je financiranje zelenih projektov ali projektov, povezanih s trajnostnim razvojem.

Ker se na kapitalskih trgih pojavljajo številne vrste vrednostnih papirjev, je ključni cilj uredbe predvsem zagotoviti obveščenost potrošnikov oziroma potencialnih kupcev. Zagotoviti se jim želi predvsem informiranost in standardizirano podajanje informacij, ki omogoča primerjave. Tako se vzpostavlja pregleden trg in pomaga jasno definirati tiste obveznice, ki jih je mogoče šteti med zelene ali trajnostne. Na ravni EU vzpostavljeni sistem namreč zagotavlja, da se naložbe v tovrstne obveznice v celoti uporabljajo za njihov namen. Povedano po domače – kdor kupi zeleno obveznico, je lahko prepričan, da bo celota njegove kupnine namenjena financiranju projektov, ki imajo pozitiven okoljski vpliv. Preverjanje tega zagotavljajo neodvisni strokovnjaki. Sama uredba pa precej podrobno določa predvsem obveznosti izdajatelja obveznic, predvsem glede načinov in obsega informiranja javnosti in vlagatelja o produktih.

Na ravni države članice pa moramo kot pri večini uredb določiti nadzorne organe, njihove pristojnosti in ustrezne kazni glede na evropski okvir. Zgolj to je v domeni tega zakona in je bilo izčrpno pojasnjeno na matičnem delovnem telesu ter tudi na Komisiji Državnega sveta. Nasprotovanj predlogu zaradi njegove vsebine tako ni bilo. Večina razprav se tako po večini vrti okoli pojasnil že sprejete evropske uredbe, pogosto pa tudi glede načina izvedbe, saj gre za specifičen zakon, namenjen le konkretnemu izvajanju. Morda zato ne bo odveč znova predlagati Vladi, njenim ministrstvom in službam, da razmisli o ustreznejših načinih prenosa teh vsebin v slovenski pravni red, ki bodo manj obremenjevali zakonodajni proces in ustvarili manj razdrobljenih predpisov.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog zakona podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Uredba Evropske unije o evropskih zelenih obveznicah naslavlja glavno problematiko zelenega gospodarstva in investicij, tako imenovano zeleno zavajanje, bolj znano za angleško besedo greenwashing. Za fasado zelenega oglaševanja se pogosto skrivajo izdelki, storitve in gospodarske dejavnosti, ki niso zares okolju prijazni. To je do nedavnega veljalo tudi za zelene obveznice, ki naj bi financirale okolju prijazne projekte, a se je prepogosto izkazalo, da to ni tako. Pomanjkanje standardov in nepreglednost pri ugotavljanju, ali gre res za zelene dejavnosti, sta bila med glavnimi vzroki, da so bile še nedavno zelene obveznice dokaj nepriljubljene. Uredba Evropske unije o evropskih zelenih obveznicah, ki je stopila v veljavo decembra lani, z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov spodbuja pregleden in nekoliko bolj zaupanja vreden okvir zelenih naložb.

Uredba določa, da morajo biti sredstva, ki jih zasebne in javne pravne osebe zberejo s prodajo evropskih zelenih obveznic, namenjena projektom, ki so po evropski taksonomiji jasno opredeljeni kot trajnostni in okolju prijazni. Uredba prav tako določa, da zunanji strokovnjaki pod okriljem evropskega organa za vrednostne papirje in trge preverjajo skladnost obveznic z zeleno taksonomijo Evropske unije pred in po izdaji obveznic. Predlog zakona o izvajanju Uredbe o zelenih obveznicah določa pristojne organe za nadzor nad izvajanjem uredbe. Ti organi so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Poleg tega se s predlogom zakona določajo visoke globe za kršitelje določb uredbe oziroma tiste izdajatelje zelenih obveznic, ki zavajajo glede trajnostnosti in vpliva na okolje svojih dejavnosti in projektov.

V Levici bomo Predlog zakona o izvajanju Uredbe Evropske unije o zelenih obveznicah podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Andreja Živic bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Spoštovani!

Nahajamo se v dobi, ko lahko prek vlaganja svojih sredstev aktivno prispevamo k reševanju globalnih izzivov, na primer podnebne spremembe. V zadnjih letih se je namreč povečalo zanimanje za trajnostne naložbe, kot so tako imenovane zelene obveznice, s pomočjo katerih lahko izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Vendar pa je pomanjkanje usklajenih standardov in različno razumevanje izraza zelena obveznica povzročalo med vlagatelji zmedo. Predlog zakona, ki ga obravnavamo, bo uredil izvajanje Uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Ta uredba se uporablja od 21. decembra 2024 in predstavlja pomemben mejnik v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji.

Glavni namen uredbe je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Z določitvijo strogih meril za to, kaj lahko šteje za evropsko zeleno obveznico, uredba preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, resnično prispevajo k okoljski trajnosti. S tem se želi zagotoviti, da vse obveznice, ki se tržijo kot evropske zelene obveznice, izpolnjujejo enake visoke standarde. S sprejetjem zakona lahko pričakujemo več naložb v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, čisto mobilnost in druge okolju prijazne projekte, kar bo imelo pozitiven vpliv na okolje in podnebne spremembe. S spodbujanjem prehoda na zeleno gospodarstvo pa lahko pripomoremo k ustvarjanju novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo in okoljsko tehnologijo. Naložbe v trajnostne projekte lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskih razmer v lokalnih skupnostih, na primer z zagotavljanjem čistejšega zraka in vode ter boljše infrastrukture.

Ker bodo tako zbrana sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, namenjena izključno projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni, bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog zakona soglasno podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O FISKALNEM PRAVILU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvoli.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Spoštovani!

Najlepša hvala za besedo.

Predlog zakona o fiskalnem pravilu, o katerem bo danes tekla beseda, na nov način ureja načelo iz 148. člena Ustave, ki zahteva srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja. Predlog zakona se v veliki meri naslanja na lani prenovljeno zakonodajo Evropske unije na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. S predlogom zakona se v slovenski pravni red delno prenaša tudi takrat spremenjeno Direktivo EU o proračunskih okvirih. Sprejetje novega zakona je nujno, saj se je v veljavnem Zakonu o fiskalnem pravilu uporabljalo koncepte, ki so izhajali iz takrat veljavnih fiskalnih pravil EU. Ključna v tem kontekstu je opredelitev –/ oglašanje iz dvorane/ na zdravje – najnižjega dovoljenega strukturnega salda sektorja država, ki vstopa v formulo iz 3. člena Zakona. Ker tega Evropska komisija ne določa več, na kar je opozarjal tudi Fiskalni svet, je bila nujna prenova domačega zakona o fiskalnem pravilu.

Novi zakon, ki je pred vami, v še večji meri predvideva poenotenje nacionalne zakonodaje in fiskalnih pravil Evropske unije. S poenotenjem se olajša vodenje fiskalne politike in odpravlja nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil, ob tem pa se z novim zakonom ohranja vloga Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki ima pristojnost za neodvisno oceno vzdržnosti javnih financ. Osrednji element novega zakona in prenovljenih fiskalnih pravil EU je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se pripravi za obdobje štirih let. V okviru tega načrta se določi rast neto oziroma očiščenih izdatkov sektorja država, ki je fiksna za obdobje načrta. Očiščeni izdatki so vsi izdatki sektorja država brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani izdatkov, izdatkov za programe EU in nacionalnega sofinanciranja, cikličnih elementov izdatkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Omejitev glede rasti teh neto oziroma očiščenih izdatkov v štiriletnem obdobju načrta ob upoštevanju fiskalnih pravil določimo sami, potrdi pa jo Svet EU, če Evropska komisija fiskalno pot oceni kot ustrezno. S tem se zagotavlja nacionalno lastništvo nad fiskalno politiko.

Skladno s predlogom novega zakona o fiskalnem pravilu mora predvidena fiskalna pot zagotavljati, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod 3 % bruto domačega proizvoda, hkrati pa se zagotovi srednjeročno vzdržnost dolga. Za zagotovitev le-te je treba dolg zniževati proti oziroma ohraniti pod 60 % BDP, kar potrdi analiza vzdržnosti dolga. To je posebna analiza, ki je izvedena na podlagi namenu in aktualnem času dodelane metodologije komisije in vseh zahtev prenovljenih uredb Pakta za stabilnost in rast, ki določajo fiskalna pravila EU. Ta najvišja dovoljena rast očiščenih izdatkov mora upoštevati desetletno gibanje primanjkljaja in dolga tudi po končanem štiriletnem obdobju načrta in vključuje predvideno povišanje stroškov staranja, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Analiza je dopolnjena tudi z dodatnimi obremenitvenimi scenariji, v okviru katerih se mora tudi ob različnih simulacijah ekonomskih šokov izkazati ta vzdržnost dolga sektorja država.

Zato ocenjujemo, da tudi novi zakon o fiskalnem pravilu ustrezno ureja načelo iz 148. člena Ustave. Slovenija je prvi srednjeročno fiskalno-strukturni načrt že pripravila jeseni. V njem se je zavezala k omejitvi rasti očiščenih izdatkov za štiriletno obdobje od leta 2025, torej od letos, do 2028. Omejitev rasti bo omogočala zniževanje proračunskega primanjkljaja in vzdržno zniževanje javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda. Januarja letos je bila ta rast očiščenih izdatkov iz načrta potrjena na ravni Sveta EU. Načrt je javno objavljen na spletni strani Ministrstva za finance, na spletni strani Evropske komisije, kjer je vidna tudi ocena načrta. Pred objavo so bili z njim seznanjeni tako Državni zbor, Ekonomsko-socialni svet kot tudi zainteresirana javnost na javnem posvetu. V tem načrtu so prikazane projekcije iz analize vzdržnosti javnega dolga, ki temeljijo na primerljivih podatkih in predpostavkah, kot jih je uporabila tudi Evropska komisija. Novi zakon o fiskalnem pravilu predvideva tudi, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. Prvo poročilo že pripravljamo in ga boste v Državnem zboru kmalu prejeli v oceno. Predlog zakona določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, in pa okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.

Če se še enkrat vrnem na primerjavo z obstoječim zakonom, se s predlogom novega zakona namesto vsakoletnega okvira za pripravo proračunov sektorja država v Državnem zboru predvideva sprejetje srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let, ki se v obdobju iste vlade praviloma ne spreminja. Državni zbor na ta način ohranja ključno pristojnost v zvezi z odločanjem o javnih financah. V skladu z zakonodajo EU bi tega načrta torej ne bilo potrebno sprejeti v Državnem zboru, ker je to domača stvar, a ker vemo, kako je to pomembno, se nam je taka ureditev zdela najbolj ustrezna.

Druga sprememba je, da ključna kategorija namesto ciljnega salda oziroma dovoljenega obsega izdatkov za sektor država in po blagajnah postaja rast očiščenih izdatkov sektorja država brez delitve po posameznih blagajnah. S predlogom novega zakona se črtajo še določbe o presežkih in predvidevajo spremembe glede delovanja Fiskalnega sveta, vezane predvsem na prenos direktive, deloma pa tudi na podlagi izkušenj dosedanjega delovanja.

Fiskalni svet bo še naprej ocenjeval skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi novega dokumenta srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, letnega poročila o napredku in projekcij prihodkov in izdatkov, pripravljenih na podlagi predlogov državnih proračunov. Hkrati bo Fiskalni svet na nekaj let ocenjeval tudi sam sistem fiskalnega načrtovanja in ugotavljal morebitne pristranskosti v napovedih fiskalnih in makroekonomskih agregatov. Sodeloval bo tudi v postopku sprožitve nacionalne odstopne klavzule, še vedno pa bo imel možnost pripraviti tudi druge ocene po lastni presoji. Hkrati se v primerjavi z veljavno ureditvijo odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri Fiskalnem svetu, za člana Fiskalnega sveta pa določa, da bosta svojo funkcijo opravljala ne več za največ 50 %, ampak za najmanj 20 % polnega delovnega čas, s čimer se bo Fiskalni svet še dodatno opolnomočilo.

Predlog zakona o fiskalnem pravilu je bil ob obravnavi na matičnem delovnem telesu dopolnjen z amandmaji, kar pozdravljamo, saj se s tem izboljšuje jasnost besedila brez sprememb vsebine.

Če lahko na koncu odgovorim še na nekatere pomisleke. Novi zakon o fiskalnem pravilu zagotovo ne bo omogočal, da ima lahko država nevzdržne proračunske primanjkljaje, saj bi slednje slej ko prej vodilo v postopek čezmernega primanjkljaja in s tem tudi v novo analizo vzdržnosti javnega dolga. Ta bo v primeru poslabšanja javnofinančne situacije naložila zahtevnejšo fiskalno pot, katere končni cilj pa je lahko tudi proračunski presežek. Nov okvir fiskalnega upravljanja bo po načelu previdnosti tako upošteval srednjeročni časovni horizont s širokim naborom možnih tveganj. V novem okviru bo ustavno načelo spoštovano, vendar se sedaj fokusiramo na fiskalno pot. Tudi Fiskalni svet je opolnomočen.

Fiskalna politika je politika te države in se nanaša na sektor država in je ne gre enačiti le z državnim proračunom, ki je politični akt, katerega procedura se v ničemer ne spreminja. Fiskalna politika je orodje, ki ga nacionalne vlade uporabljajo za vplivanje na usmeritev gospodarstva širše ekonomije na makro okolje, s ciljem spodbujanja gospodarske rasti in zagotavljanja blagostanja državljanov. Vsaka vlada mora s svojo fiskalno politiko vzpostaviti ravnovesje tako, da koristi gospodarstvu, državljanom in da je ne bi dojemali kot preveč motečo.

Če povzamem. Predlog zakona je strokoven, podprt s strani bivših ministrov, strokovnjakov strateškega makroekonomskega, ekonomskega sveta, pa tudi samega Fiskalnega sveta. Veseli smo politične enotnosti, ki je bila izkazana na Odboru za finance, in upamo, da bo podobno tudi danes pri glasovanju.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Andreji Živic.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, ponovno, za besedo.

Spoštovani vsi prisotni!

Odbor za finance je na 61. nujni seji in prvem nadaljevanju 61. nujne seje kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, Poslanska skupina SDS k 6., 7. in 10. členu, ta je bil umik amandmaja, predloga zakona. Pri delu odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Fiskalnega sveta.

V uvodni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da se s predlogom zakona na nov način ureja obveznosti, ki izhajajo iz 148. člena Ustave, z namenom poenostavitve pravnih podlag na nacionalni in evropski ravni. Pojasnil je, da je lani aprila na ravni EU stopila v veljavo prenovljena zakonodaja na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. Prenovljena pravila so osredotočena na pripravo srednjeročno fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let, ki bo v prihodnje predstavljal ključni dokument srednjeročnega načrtovanja. Prvi tak načrt je Slovenija sprejela lani jeseni, na ravni EU pa je bil potrjen januarja letos. Srednjeročni fiskalno strukturni-načrt bo praviloma ostal enak v predvidenem obdobju, vsakokratna nova vlada pa bo lahko zaprosila za nove izračune potrebne fiskalne poti in pripravila nov načrt glede na svoje izračune in prioritete. Minister je dodatno predstavil bistvene razlike, ki jih prinaša predlog zakona glede na veljavno ureditev, in sicer bo v okviru nove ureditve ključna kategorija rast očiščenih izdatkov sektorja država brez delitve po blagajnah, srednjeročni fiskalno-strukturni načrt pa se bo manj spreminjal, za razliko od odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, ki ga je Državni zbor sprejemal vsako leto. Predstavil je tudi spremembe glede Fiskalnega sveta, s katerim so glede pripravljenega zakona vsebinsko usklajeni.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila na kratko obdobje za pripravo pisnega mnenja. Služba je podala splošne pripombe ter tudi pripombe k vsem členom predloga zakona.

Predsednik Fiskalnega sveta je pojasnil, da se Fiskalni svet strinja s predlogom zakona, ki ga je v obravnavo predložila Vlada, ter da si je Fiskalni svet pri usklajevanjih najbolj prizadeval za večjo nacionalno lastništvo srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Potrebno se je tudi zavedati pomena srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da se v predlogu zakona ohranjata dosedanji vlogi Državnega zbora in tudi Fiskalnega sveta ter predstavil sodelovanje Fiskalnega sveta z Računskim sodiščem.

Sodelujoči v razpravi so podprli uskladitev zakonodaje s fiskalnimi pravili na evropski ravni. Tako bo v prihodnje osrednje merilo načrtovanja gibanja očiščenih izdatkov sektorja država, ob tem pa tudi vzdržnost javnega dolga. Poudarjeno je bilo, da so bili načrti že do sedaj skrbno pripravljeni, primanjkljaj sektorja država pa že ustreza novim zahtevanim kriterijem. Razpravljavci so izpostavili tudi obrambne izdatke v okviru novih fiskalnih pravil. Glede na dodatne obremenitve na področju obrambe, ki se že kažejo in se bodo v prihodnje verjetno tudi stopnjevale, bo na tem področju potrebna večja fleksibilnost pravil oziroma določene izjeme. Želeli so tudi dodatna pojasnila glede dogajanja na evropski ravni na področju vlaganj v obrambo. Opozorjeno je bilo, da fiskalna pravila na evropski ravni in predlog zakona trenutno odgovarjajo na geopolitične izzive, v prihodnje pa bodo morebiti potrebne tudi dodatne spremembe zaradi sprememb na ravni EU, trgovinskih vojn ter padcev BDP v večjih evropskih državah.

Izražena je bila podpora amandmajem, s katerimi bi se poudarilo vlogo Fiskalnega sveta, tako da sta bili pripravljeni tudi spremembi amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 6. in 7. členu na način, da sta bila upoštevana tudi predlagana amandmaja Poslanske skupine SDS. Minister in direktorica Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko sta podala dodatna pojasnila glede vprašanj, podanih v razpravi. Minister je predstavil trenutne pogovore na ravni Evropske unije o povečanju obrambnih izdatkov, glede česar sicer obstaja širok konsenz, osrednje vprašanje pa je način, na katerega to uresničiti oziroma financirati.

Odbor je o vloženih amandmajih in vseh členih predloga zakona odločal v skladu s tretjim odstavkom 148. člena Ustave Republike Slovenije ter v skladu s 84. in v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Spoštovane predstavnice Vlade, kolegice in kolegi!

Temelj za današnjo razpravo oziroma zakon o fiskalnem pravilu predstavlja slovenska ustava oziroma bolj točno njen 148. člen, ki govori o proračunu. Dovolite, da preberem samo prva dva odstavka. Prvi: »Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.« In drugi odstavek: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.«

Pomanjkljivost trenutne ureditve fiskalnega pravila je, da v praksi praktično očitno ni zavezujoče, ni bilo zavezujoče. Za osvežitev spomina. Za proračun leta 2019 je Fiskalni svet ugotovil, da krši fiskalno pravilo. Celotni izdatki države so bili načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko. Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka sta proračun poslali v oceno Ustavnemu sodišču, ki je odločilo, da ustava s tem ni bila kršena. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj smo fiskalno pravilo sploh zapisali v ustavo, sprejeli zakon in postavili Fiskalni svet, ki ga v praksi ni mogoče uveljaviti. Z novim zakonom naj bi se po prenovi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni.

Zakon o fiskalnem pravilu v Novi Sloveniji razumemo kot orodje Fiskalnega sveta, zato nam veliko pomeni oziroma nam je veliko pomenilo mnenje Fiskalnega sveta o zakonu o fiskalnem pravilu. Prvotno je bilo to mnenje izjemno ostro, kritično, ampak po kasnejših pogovorih, predvsem s predsednikom Fiskalnega sveta, smo ugotovili, da je predlagatelj zakona o fiskalnem pravilu pripombe Fiskalnega sveta praktično v celoti upošteval. To nam je veliko pomenilo tudi pri naših odločitvah v zvezi z glasovanjem o zakonu o fiskalnem pravilu.

Torej, Fiskalni svet je na svoji dopisni seji 10. 2. 2025 sprejel naslednji sklep, citiram: »Predlog zakona o fiskalnem pravilu z dne 7. 2. 2025, ki ga je Fiskalni svet prejel od Ministrstva za finance 7. 2. 2025 ob 11. uri in 49 minut, je v razumni meri usklajen s predlogi Fiskalnega sveta. Ključne pripombe Fiskalnega sveta, ki jih je podal v procesu javne obravnave Predloga zakona o fiskalnem pravilu, so bile upoštevane. Zaveze novega sistema ekonomskega upravljanja hkrati predstavljajo priložnost, da v Sloveniji k srednjeročnemu proračunskemu načrtovanju pristopimo bolj odgovorno in bolj strateško. Takšen pristop bi povečal kredibilnost fiskalne politike, enega ključnih elementov zagotavljanja stabilnega položaja države na finančnih trgih in ohranjanja ugodnih pogojev financiranja. V novem sistemu fiskalnih pravil bo imela namreč pomembno vlogo prav nespremenljivost srednjeročnih proračunskih dokumentov, ki naj bi povečevala predvidljivost fiskalne politike. /…/ Čeprav so zahteve novih pravil ohlapnejše od dosedanjih, bi lahko tudi njihovo uresničevanje za Slovenijo predstavljalo izziv. Kot je bilo nakazano, bodo namreč nova pravila strožja od dolgoletnih trendov dejanskega delovanja fiskalne politike, hkrati pa se širita nabor in obseg dolgoročnih javnofinančnih tveganj.«

Staro fiskalno pravilo je bilo načeloma nekoliko strožje od novejših pravil. To, da se staro pravilo črta, bi zato lahko postalo nekoliko kočljivo politično vprašanje. Res pa je, da že Fiskalni svet priznava, da starega pravila praktično ni več mogoče ustrezno upoštevati.

Po temeljitem razmisleku in po izmenjavi mnenj tudi z našimi strokovnjaki znotraj stranke in izven stranke smo se odločili, da na Odboru za finance zakon o fiskalnem pravilu podpremo, in tako bomo ravnali tudi danes.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

Veljavno fiskalno pravilo je v zadnjem desetletju imelo velik vpliv na razvoj slovenske države in družbe. Četudi še danes marsikdo ne razume zapletenih enačb, ki so spremljale njegov vpis v ustavo in v izvedbeni zakon, pa je pred 10 leti Slovenija po diktatu posledic globalne finančne krize morala v svojo ustavo vpisati pravila o srednjeročni uravnoteženosti proračuna. Preproste razlage te ustavne zahteve so nehvaležne, a v praksi pomenijo, da smejo načrtovani proračuni imeti le toliko primanjkljaja, kot dopuščajo projekcije gospodarske rasti. Brez izjem zahtevajo, da države svoje javne izdatke načrtujejo skladno s temi projekcijami ter jih usklajujejo z Evropsko komisijo, ki predhodno presoja ustreznost proračunskih načrtov. Cilj vsega tega je zniževati in omejevati javni dolg, ki naj bi dolgoročno znašal manj kot 60 % BDP.

Čas ne dopušča, da bi podrobneje predstavili posledice, ki jih je prineslo desetletje tega pravila. Naj bo dovolj troje. Prvič: naša fiskalna suverenost je močno omejena in preprečeno je zadolževanje, razen v izjemnih razmerah. Drugič: vsaj polovico zadnjega desetletja živimo prav tako izjemne razmere. Naj vas spomnim, pandemija, naravne nesreče doma, vojne na tujem. In tretjič: Slovenija je v tem desetletju znova vzorna učenka in njene javne finance so ocenjene kot zelo stabilne. Vse prepogosto gre to na račun omejevanja izdatkov, ki jih BDP meri le posredno ali pa sploh ne, a so bistvenega pomena za kakovost življenja ljudi.

Evropska komisija, finančni ministri in Evropska centralna banka so bili torej zgolj v primeru izjemnih razmer pripravljeni odstopiti od strogih načel uravnoteženih proračunov in zniževanja dolga. Vse prepogosto, histerično in kaotično, a vendar, je praksa pokazala omejitve zastarelih idej, ki države primerjajo z gospodinjstvi. Kljub temu vsi našteti niso nikoli odstopili od splošnega načela uravnoteženosti proračunov, ki tudi danes ni predmet zakonskih sprememb. Priznati pa je potrebno, da so v tem času mnogi spoznali, da javni dolg ni najhujše, kar se nam lahko zgodi. Vse spremembe, o katerih so se omenjeni v tem času uspeli dogovoriti, so vezane na postopke oblikovanja proračunov in proračunskega načrtovanja. Večina jih je bila že prelitih v evropske uredbe, ki že veljajo, in zato smo zadnje proračunske spremembe že sprejemali v skladu z njimi, zaradi veljavnega zakona sicer še po dvojnem postopku. Slovenski zakon, ki sicer kot samo ustavno pravilo sprejema z dvotretjinsko večino, je tako potrebno prilagoditi evropskim pravilom, predvsem na postopkovni ravni.

Novo besedilo je pripravljeno predvsem zaradi večje jasnosti. Ker so bistvene spremembe postopkovne, tokrat za razliko od sprejemanja prvotnega pravila in zakona ni bilo in ne pričakujemo velikih nasprotij in raznolikih interpretacij, ki so spremljale veljavni zakon o njegovem nastajanju.

V obravnavi so se vse poslanske skupine konstruktivno osredotočile na ustavno skladnost in nomotehnično ustreznost.

Razrešena je bila tudi dilema glede morebitne šibitve pristojnosti Fiskalnega sveta, ki je od svoje vzpostavitve postal spoštovan in strog razsodnik kakovosti slovenskih javnih financ.

Fiskalni svet je zelo korektno odgovoril na dobronamerne pomisleke opozicije in pojasnil, da njegova uporaba storitev in kadrovska pomoč Računskega sodišča ne pomenita šibitve njegove moči ali krnjenja njegovih ustavnih pristojnosti. Zato je bilo tokrat mogoče najti zadostno soglasje za dogovor o sprejetju ustreznih amandmajev na delovnem telesu. Zato danes niso vloženi dodatni amandmaji in lahko pričakujemo, da bo dobil zahtevano podporo.

Podprli ga bomo tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

S Predlogom zakona o fiskalnem pravilu se v naš pravni red prenašajo določbe fiskalnih pravil Evropske unije, ki so bila posodobljena v lanskem letu in so že v veljavi.

Fiskalna pravila sedaj temeljijo na srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje štirih let in ciljni rasti očiščenih odhodkov. Konec lanskega leta je Evropska komisija slovenski fiskalno-strukturni načrt ocenila kot skladnega z novimi pravili, tako da spadamo v majhno skupino članic EU z uravnoteženimi financami.

V Levici želimo na tem mestu poudariti, da so med prioritetami slovenskega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta med drugim navedena naslednja področja: zdravje, znanje, energetska oskrba ter cenovno dostopna stanovanja. Med temi področji ni in tudi v prihodnosti ne sme biti izdatkov za oboroževanje. To je še posebej pomembno v trenutnem evropskem kontekstu brezglavega oboroževanja z zadolževanjem ter težnjami po neposrednem vpletanju z vojno z Rusijo. Posredno smo tako ali tako že vpleteni.

Nacionalne odstopne klavzule v posameznih fiskalno-strukturnih načrtih omogočajo vsaki državi članici EU, da v primeru izjemnih okoliščin začasno opusti fiskalna pravila. Táko pot je nedavno ubrala Nemčija, kjer so v parlamentu izglasovali opustitev fiskalnega pravila z namenom povečanja izdatkov za obrambo v višini 500 milijard evrov. In to je Evropska komisija označila kot skladno s fiskalnimi pravili. In se sprašujem, ali bi bilo tudi skladno, če bi se fiskalna pravila opustila z namenom investiranja milijard v, recimo, javno zdravstvo, socialo ali pa gradnjo dostopnih stanovanj. Spomnimo se lahko na varčevalne ukrepe v času po veliki finančni krizi. To zategovanje pasu in rezanje socialne države v imenu finančne vzdržnosti je povzročilo mnogo stisk, sploh v manj privilegiranem sloju prebivalstva. Če smo se morali držati fiskalnih pravil v najtežjih trenutkih spopadanja z dolgotrajnimi posledicami finančne krize, potem lahko tudi odločno zavrnemo težnje k opustitvi teh pravil z namenom dodatnega zadolževanja za oboroževanje v času, ko nas nihče ne ogroža. Kakšno sporočilo bi se poslalo ljudstvu v nasprotnem primeru?

Tokratna sprememba se sicer ne dotika te teme, ker predlog zakona o fiskalnem pravilu v skladu s posodobljenimi pravili na ravni EU uvaja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki predstavlja osnovo za spremljanje vzdržnosti javnega dolga. Ciljne vrednosti javnega dolga v razmerju do BDP in letnega primanjkljaja se ne spreminjajo.

V Levici bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Dr. Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

Izvoli.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoči.

Zlato fiskalno pravilo je nastalo kot odgovor na svetovno finančno krizo, ki smo jo spremljali v letih 2009, 2011 in tako naprej. Ta finančna kriza je še posebej udarila tudi Slovenijo. Zaradi prepočasnih ukrepov je naše gospodarstvo kasneje okrevalo. Ni pa udarilo tako kot nekatere druge države, ki so dobesedno kradle iz svojih javnih financ. Zato se je v Evropski uniji tedaj kot odgovor na to, da se podoben scenarij ne ponovi, uveljavilo načelo posebne varčnosti, fiskalno pravilo s posebno formulo, ki je uravnavalo odhodke s prihodki na način, da se ne zajeda v substanco države in s tem omogoči prociklično in tudi proticiklično delovanje.

Geopolitika se je v tem zadnjem obdobju bistveno spremenila. Praktično so se v tednih zgodila desetletja. Varnost je zopet postala prva tema na vseh mednarodnih forumih in tudi temeljno vprašanje obstoja Evropske unije. Temu se prilagaja tudi z novimi finančnimi pravili, ki omogočajo rahljanje javnofinančnih izdatkov. In današnji zakon je posledica odločitve na evropski ravni, ki jo nameravamo sprejeti tudi v naš ustavni red.

Prvotni predlog naše formule, po kateri smo računali, je bil po svoji verziji precej zapleten in tudi verjetno ne tako učinkovit, kot bi bil lahko. In ravno ta razlika v geopolitiki, tudi v nekdaj najbolj varčnih državah, najbolj skrbnih državah, kot je Nemčija, priča o tem, da je prišel čas za drugačen pogled, za pogled, ki omogoča malce bolj proste roke pri upravljanju javnih financ. Vendar ne za to, da se bo trošilo javna sredstva za nesmiselne namene, ampak predvsem za to, da bomo zagotavljali dolgi obstoj Evropske unije in tudi seveda zdrave javne finance v državi.

Fiskalni svet je bil s prvotnim predlogom strašno nezadovoljen. Tudi poslanci stranke Demokrati smo bili nezadovoljni s prvotnim predlogom. Vendar se je v proceduri javne obravnave pa tudi v pogovorih z deležnikom tematika tega ustavnega zakona obrusila.

V predlagani obliki zato poslanci stranke Demokrati zakon podpiramo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Andreja Kert bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani prisotni!

Ustava v 148. členu določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, pa se določa način in časovni okvir izvajanja tega načela.

Zakon o fiskalnem pravilu kot krovni zakon, ki usmerja delovanje fiskalne politike, pa sedaj zaradi prenovljene evropske zakonodaje na tem področju na več mestih potrebuje prilagoditev. Leto 2024 je bilo namreč z vidika javnofinančnih pravil prehodno leto. Konec aprila je namreč v veljavo stopila prenovljena zakonodaja Evropske unije na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik v obliki paketa treh dokumentov, dveh uredb in ene direktive. Prenovljena pravila predvidevajo, da države pripravijo srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje štirih let, ki bo za to obdobje določal fiksne fiskalne cilje, glede rasti tako imenovanih očiščenih odhodkov. Predvidena rast očiščenih odhodkov mora zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnega dolga in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod referenčno mejo 3 % bruto domačega proizvoda.

Oktobra smo se poslanke in poslanci na seji Odbora za finance seznanili z osnutkom srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije za leti 2025 do leta 2028, ki je že upošteval spremenjene določbe evropske zakonodaje.

Pred nami pa je tako nov predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je Vlada po nekaj krogih konstruktivnih usklajevanj uskladila tudi s Fiskalnim svetom in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru.

Do sedaj je Državni zbor na podlagi veljavnega Zakona o fiskalnem pravilu vsako leto aprila sprejemal odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje treh let, ki se je včasih tudi večkrat letno spreminjal. Skladno s predlogom novega zakona pa se bo po novem sprejemal srednjeročni fiskalni strukturni načrt za obdobje štirih let. Le-ta se v obdobju iste vlade praviloma ne spreminja, omogoča pa se možnost spreminjanja v primeru zamenjave vlade.

Fiskalno pot ob upoštevanju omejitev torej določamo v Sloveniji sami, s čimer je zagotovljeno nacionalno lastništvo nad fiskalno politiko. V končnem predlogu zakona se ohranjata dosedanja pomembna vloga Državnega zbora pri obravnavi in odločanju o srednjeročnem fiskalnem načrtu ter pomembna vloga Fiskalnega sveta glede zagotavljanja neodvisne ocene srednjeročnih proračunskih dokumentov in njihovega izvajanja.

V Gibanju Svoboda se nam na tej točki zdi pomembno prepoznati, da se tokrat vsi deležniki zavedamo, kako pomembno je ohranjati srednjeročno vzdržnost javnih financ. Pozdravljamo dejstvo, da smo z opozicijo na seji odbora našli skupno rešitev in je bil predlog zakona soglasno podprt in upamo, da bo tako tudi danes na plenarnem zasedanju in bo prejel potrebno dvotretjinsko podporo vseh poslank in poslancev.

Zavedamo se tudi dejstva, da se na mednarodnem področju glede fiskalnih gabaritov za vlaganje v zagotavljanje varnosti in odpornosti razmere spreminjajo iz dneva v dan. Ne glede na to moramo v tem trenutku sprejeti predlagani zakon, da bo Slovenija načrtovala prihodnje proračune v skladu z omenjeno direktivo in dvema uredbama na ravni Evropske unije.

Ob zaključku naj poudarim, da je Slovenija v dobri javnofinančni kondiciji.

Obravnavani predlog zakona pa predstavlja nadaljnji korak v tej smeri, zato ga bomo v Gibanju Svoboda soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Rado Gladek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvoli.

RADO GLADEK (PS SDS): Lep pozdrav predstavnicam Ministrstva za finance, kolegice in kolegi!

Svet Evropske unije je aprila lani sprejel direktivo o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. Namen direktive je zagotoviti, da države članice izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe o delovanju Evropske unije na področju proračunske politike, zlasti v zvezi z izogibanjem čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. Direktiva pa za razliko od prejšnje, ki je temeljila na varčevanju, vnaša več prožnosti. Saj pravila, po katerih Evropska komisija presoja javnofinančne reforme, reformne in naložbene načrte članic, bolj upošteva njihove specifične okoliščine oziroma razmere.

Zaradi prej navedenega je potrebna prilagoditev krovnega zakona, to je Zakona o fiskalnem pravilu.

Zakon o fiskalnem pravilu je sicer zakon, katerega sprejetje zahteva Ustava, konkretno njen 148. člen. Predlagani zakon naj bi določal pravila, s katerimi se krepi proračunska disciplina in s tem zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ. Zakon tako določa fiskalno pravilo oziroma način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti proračunov države, strateške dokumente fiskalnega načrtovanja, vlogo Fiskalnega sveta, postopke v primeru odstopanja od fiskalnega pravila in okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti, ki so v največji možni meri usklajene z rešitvami iz Pakta za stabilnost in rast.

Ena od bistvenih novosti, ki jih prinaša spremenjeni pakt za stabilnost in rast, so trije kriteriji, ki povečujejo zahtevano prilagoditev oziroma konsolidacijo, če je ta v osnovnem izračunu prenizka. Prvič; države z javnim dolgom, manjšim od 60 % BDP, morajo ohranjati vzdržnost javnega dolga na tem nivoju, države med 60 % in 90 % BDP, morajo na povprečni letni ravni v prilagoditvenem obdobju zmanjšati javni dolg za pol odstotne točke BDP, nad 90 % BDP pa morajo na povprečni letni ravni v prilagoditvenem obdobju zmanjšati javni dolg za eno odstotno točko BDP. Drugič; dokler je strukturni primanjkljaj nad 1,5 % BDP-ja, je treba zagotoviti letno konsolidacijo v višini vsaj 0,4 odstotne točke BDP, to pomeni za štiriletno obdobje konsolidacije, ali v višini 0,25 odstotne točke BDP-ja za podaljšano obdobje konsolidacije. Dokler je država v postopku čezmernega primanjkljaja, pa se zahteva vsaj 0,5 odstotne točke BDP strukturne prilagoditve.

Po podatkih Eurostata je relativni obseg dolga v deležu BDP Slovenije v tretjem četrtletju prejšnjega leta znašal 66,9 % in je bil v primerjavi z letom 2019 nižji za 1,4 odstotne točke. Presežni javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v tretjem četrtletju prejšnjega leta znašal 2,1 % BDP.

Prinaša pa nova direktiva tudi novost, in sicer nacionalno odstopno klavzulo. Nacionalna odstopna klavzula je mehanizem, ki državi omogoča začasno odstopanje od fiskalnega pravila v izjemnih okoliščinah, kot so hude gospodarske krize, naravne nesreče ali druge izredne razmere, ki zahtevajo večje javnofinančne izdatke. V kontekstu povečevanja izdatkov za obrambo zaradi zavez Nata, bi se lahko Vlada sklicevala na to klavzulo, če bi ocenila, da je izpolnjevanje teh obveznosti nujno za nacionalno varnost in zahteva večji proračunski manevrski prostor. Vendar je uporaba klavzule običajno omejena na določeno obdobje in zahteva jasen načrt vrnitve k fiskalni disciplini. Prav zaradi tega bo v prihodnje potrebno pozorno spremljati zahteve in spremembe na ravni EU v povezavi z višanjem obrambnih izdatkov.

Prej navedena direktiva EU za doseg večje odgovornosti na področju fiskalne politike izpostavlja pomembno vlogo neodvisne fiskalne institucije, visoko stopnjo operativne neodvisnosti, potrebne vire za opravljanje svojih nalog ter obsežen in pravočasen dostop do potrebnih informacij.

Fiskalni svet je v svojem stališču do zakona opozoril prav na zmanjšanje vloge Fiskalnega sveta in zmanjšanje njegove finančne neodvisnosti. Koalicija je z vloženimi amandmaji prisluhnila opozorilom Fiskalnega sveta glede finančne samostojnosti.

V Slovenski demokratski stranki pa smo z vloženimi amandmaji sledili pripombam Fiskalnega sveta glede njegove vloge med vsakoletnim sprejemom finančnih dokumentov države. Našo podporo, ki mora biti dvotretjinska, smo vezali na sprejetje naših amandmajev. Ker določbe poslovnika niso omogočale glasovanje o naših amandmajih, so bili po usklajevanju predstavnikov poslanskih skupin naši amandmaji upoštevani v amandmajih koalicije, kar je tudi razlog, da bomo končno verzijo zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 16.20. Hvala.