PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam z nadaljevanjem 29. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTAVNEM SODIŠČU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka mag. Urška Klakočar Zupančič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagateljici mag. Urški Klakočar Zupančič.

Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Spoštovani podpredsednik, najlepša hvala!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Tri desetletja, vse od nastanka naše države, novela Zakona o ustavnem sodišču, o kateri bomo razpravljali danes, ni bila potrebna.

Od 25. junija 1991 je bilo izvoljenih 40 ustavnih sodnikov. Nikomur razen enemu ni prišlo niti na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost prek pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena nastopanju na trgu, torej pridobitni dejavnosti. Prepričana sem, da tudi avtorjem zakona pred tremi desetletji ni prišlo niti na misel, da bi se lahko kaj takega zgodilo, saj so bili prepričani, da premorejo ustavni sodniki zadosti znanja, razgledanosti in integritete, da jim česa takega ni treba podrobneje zakonsko urejevati. Povedano drugače: ustavnim sodnikom mora biti jasno, da nobene dodatne dejavnosti, tudi tiste, ki jo zakon izrecno dovoljuje, ne smejo opravljati v pravnoorganizacijski obliki samostojni podjetnik, pač pa le s sklenitvijo ustrezne obligacijskopravne pogodbe, iz katere je jasno razvidno, katero dejavnost ustavni sodnik opravlja poleg svoje funkcije. Žal se je po treh desetletjih izkazalo, da moramo nezdružljivost funkcije podrobneje urediti, predvsem določiti organ in postopek.

Prvotni predlog novele je bil precej benigen. Nanj je Zakonodajno-pravna služba podala pripombe z materialnopravnega in procesnopravnega vidika. Prav tako je pripombe podala Komisija za preprečevanje korupcije. Vse relevantne pripombe so bile upoštevane s sprejetjem dveh amandmajev na Odboru za pravosodje. Tako sedaj zakon določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije, s čimer je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, za katere velja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Tudi za vse vas, spoštovane poslanke in poslanci.

Poleg tega sedaj predlog novele zakona določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika Ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika Ustavnega sodišča ima ustavni sodnik celo pravico do pritožbe, o kateri odloča nato plenum ustavnih sodnikov na nejavni seji. Naj vam samo povem, pred kratkim iz Strasbourga informacija – na Evropskem sodišču za človekove pravice ni nobene pravice do pritožbe, ampak predsednik sodišča vedno odloči sam dokončno.

Novela sicer ne rešuje problema, s katerim smo se soočili nedavno, saj ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da sodnika, ki si je drznil delovati kot samostojni podjetnik kar nekaj let, ne bodo doletele nobene sankcije.

Cilj te novele je preprečiti tovrstna dejanja v prihodnje in rešiti dileme, povezane s pristojnostjo ugotavljanja nezdružljivosti funkcije.

Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Ustavni sodniki so najvišja pravna in moralna avtoriteta, ki nam jasno določi meje ustavnosti in zakonitosti, za to mora delovati po najvišjih pravnih in tudi moralnih standardih. Iskreno upam, da določil, ki jih določa ta novela ne bo treba nikoli uporabiti, če boste novelo seveda podprli. Žal je nedavna praksa pokazala, da je bolje imeti in ne potrebovati, kot ne imeti in se znajti v zagati, ko prvič v zgodovini samostojne Slovenije ena sama oseba, ki je poleg samostojnega podjetnika še ustavni sodnik, s spretnim obidom zakona prekrši protikorupcijska zakonska in tudi ustavna načela. Kako naj torej od naših državljank in državljanov zahtevamo ustrezno ravnanje, če ga ne moremo zagotoviti na najvišji ravni?

Želim in upam, da boste predlog novele podprli in se vam zahvaljujem za pozornost.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici mag. Almi Intihar.

Izvoli.

MAG. ALMA INTIHAR (PS Svoboda): Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred nami je poročilo Odbora za pravosodje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču.

Odbor je omenjeni predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila poslanka mag. Urška Klakočar Zupančič, obravnaval na 34. seji, 12. 2. 2025, na njenem prvem nadaljevanju ter na drugem nadaljevanju 13. marca 2025.

Predstavnica predlagatelja je pojasnila, da je k pripravi predlaganih rešitev botroval poziv predsednika Ustavnega sodišča, naj se Državni zbor opredeli do nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika z dejavnostjo, ki jo je eden izmed ustavnih sodnikov opravljal kot samostojni podjetnik, ustrezno pa naj se po zgledu ureditve Evropskega sodišča za človekove pravice dopolni Zakon o ustavnem sodišču.

S predlagano ureditvijo se za ustavne sodnike vzpostavlja enaka merila kot za ostale funkcionarje, pri tem pa zasleduje načela pravne države, enakosti, pravne varnosti in predvidljivosti ter zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva.

Na podlagi pripomb in predlogov Zakonodajno-pravne službe in Komisije za preprečevanje korupcije so bili pripravljeni tudi amandmaji, o njihovi vsebini pa se je predlagateljica posvetovala tudi z Ustavnim sodiščem in Ministrstvom za pravosodje.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila, da je veljavna ureditev instituta nezdružljivosti opravljanja funkcije ustavnega sodnika z drugimi dejavnostmi kompleksna, predlagane rešitve pa jo še poglabljajo. Predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen tako z materialnopravnega, kot tudi s procesnopravnega vidika, opozorila pa je tudi na pravno-sistemska neskladja.

Predstavnik Ministrstva za pravosodje je poudaril, da predlagani amandmaji zapolnjujejo pravno praznino glede dopustnosti dodatnega dela ustavnega sodnika. Z amandmaji je predlagan sorazmerni kontrolni mehanizem, ki je povezan s sistemskim Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s primerjalnopravnega vidika pa je podoben ureditvi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Predstavnica Državnega sveta je predstavila pisno mnenje Komisije za državno ureditev, ki predlaganih rešitev ni podprla, pri čemer je komisija obravnavala zgolj predlagane rešitve, ne pa tudi vsebine predlaganih amandmajev.

Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je pojasnil, da so bile njihove pripombe ustrezno upoštevane, še vedno pa ostaja nerešena situacija, ko Ustavno sodišče kasneje zazna nezdružljivost. Predlagana je bila dopolnitev 2. člena predloga zakona. Prav tako je podal razmislek o možnosti vložitve upravnega spora v postopkih ugotavljanja nezdružljivosti funkcije.

Sodni svet je z dopisom obvestil, da se je s predlogom zakona zgolj seznanil, saj se predlagane rešitve ne nanašajo na delovanje rednih sodišč niti na opravljanje sodniške službe ter ne posegajo v pristojnosti Sodnega sveta.

Iz dopisa Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da je Ustavno sodišče do predlaganih rešitev zadržano, saj te odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj in v zadostni meri tudi ne upoštevajo posebnega položaja Ustavnega sodišča v našem ustavnopravnem sistemu.

V razpravi so člani iz vrst opozicije podprli mnenje Zakonodajno-pravne službe in med drugim menili, da predlagane rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, in predlagali sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poudarili so, da rešitve ne vsebujejo situacije, ko je ustavni sodnik družbenik v odvetniški družbi, v ta namen pa predlagali amandma odbora k 1. členu.

Člani koalicijskih poslanskih skupin so predlog zakona podprli, saj ocenjujejo, da rešitve odpravljajo pravno praznino, amandmaji predlagateljice pa upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe in Komisije za preprečevanje korupcije. Glede predloga amandmaja Poslanske skupine SDS so menili, da je ta v nasprotju z ustavno ureditvijo nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika.

Po zaključeni razpravi je odbor glasoval o predlogih sklepov Poslanske skupine SDS, in sicer, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj ter da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Odbor predlaganih sklepov ni sprejel.

V nadaljevanju je odbor opravil glasovanje, ki je zaradi predhodno napovedane obstrukcije potekale brez navzočnosti poslancev iz Poslanske skupine SDS. Odbor je sprejel svoje amandmaje, ni pa sprejel predloga za amandma Poslanske skupine SDS.

Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču naslavlja ključna vprašanja glede nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi ter s tem prispeva k večji pravni jasnosti in integriteti sodne oblasti.

Kot zagovorniki pravne varnosti in transparentnosti ocenjujemo, da predlog zakona pomeni korak v pravo smer. Predlagane spremembe uvajajo jasnejša pravila glede združljivosti funkcij sodnikov Ustavnega sodišča, kar zmanjšuje pravno negotovost in povečuje transparentnost delovanja najvišje sodne institucije v državi. Z vzpostavitvijo dodatnih mehanizmov nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zakon omogoča bolj konsistentno in predvidljivo delovanje sodne oblasti. Pravna varnost je ključen element delujoče pravne države. Zakon mora biti jasen in predvidljiv, saj lahko le tako zagotovi enotno in pravično obravnavo vseh zadev.

Trenutna ureditev nejasno določa, kateri organ odloča o nezdružljivosti funkcij sodnikov Ustavnega sodišča, kar odpira možnost arbitrarnosti in pravne negotovosti. Predlagana sprememba s tem naslavlja ključen problem in prispeva k boljši pravni ureditvi. Kritike, da bi zakon lahko posegel v neodvisnost sodnikov Ustavnega sodišča, so neutemeljene. Predlog zakona jasno določa, da se odločanje o nezdružljivosti ohrani v okviru sodne oblasti, pri čemer ima Ustavno sodišče ključno vlogo pri končni odločitvi. S tem se preprečuje morebitni politični vpliv na delovanje sodnikov. Neodvisnost sodstva je ključen steber demokracije in pravne države. Vsak poseg v sodno oblast mora biti dobro premišljen in usklajen z načeli pravne varnosti ter ločitve oblasti.

Predlagani zakon ne posega v avtonomijo sodnikov, temveč zgolj uvaja mehanizme, ki omogočajo jasnejšo ureditev nezdružljivosti funkcij, pri čemer je ključna pristojnost ohranjena znotraj sodne veje oblasti. Predlog sledi logiki obstoječe ureditve nezdružljivosti funkcij drugih nosilcev sodne oblasti, kot so sodniki rednih sodišč, državni tožilci in člani Računskega sodišča. S tem se zagotavlja enakopravna obravnava sodnikov Ustavnega sodišča in odpravlja pravna neskladja, ki so bila prisotna v dosedanji ureditvi.

Pomembno je poudariti, da zakonodaja, ki ureja nezdružljivost funkcij, ni usklajena z drugimi sistemskimi predpisi, kot so Zakon o sodniški službi, Zakon o državnem tožilstvu in Zakon o računskem sodišču. Ta neusklajenost povzroča različna pravila za različne nosilce javnih funkcij, kar lahko vodi v pravno neenakost. Predlagani zakon pomeni korak k poenotenju pravil in odpravi teh neskladij.

Zakon uvaja postopek, po katerem sodniki Ustavnega sodišča pridobijo soglasje predsednika sodišča pred opravljanjem dodatnih dejavnosti. Hkrati omogoča pritožbeni mehanizem, s katerim se zagotavlja pravno varstvo v primerih nesoglasja. To pripomore k večji pravni varnosti in predvidljivosti postopkov. Vključitev pravnega varstva je ključnega pomena za zagotavljanje transparentnosti in objektivnosti postopkov. Sodniki, ki bi se znašli v dvomu glede nezdružljivosti določene dejavnosti, bodo imeli možnost pritožbe, pri čemer bo končna odločitev ostala znotraj Ustavnega sodišča. To pomeni, da se zagotavlja avtonomija sodne oblasti ob hkratnem zagotavljanju transparentnosti postopkov.

Poleg zgoraj navedenih ključnih prednosti zakon prinaša tudi druge pozitivne učinke, kot so preprečevanje konfliktov interesov. Jasna pravila glede nezdružljivosti bodo zmanjšala možnost konfliktov interesov in povečala zaupanje javnosti v delovanje sodstva. Večja odgovornost sodnikov – sodniki bodo morali pridobiti odobritev za dodatne dejavnosti, kar pomeni večjo odgovornost pri sprejemanju odločitev in jasnejšo ureditev za prihodnje primere.

Predlagane spremembe bodo zagotovile boljše smernice delovanja za prihodnje generacije sodnikov.

V Poslanski skupini Levica bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Dr. Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala lepa, predsedujoči.

Pravo ime zakona, ki je pred nami, je lex Jaklič. In v parlamentarno proceduro je bil poslan po skrajšanem postopku, predlagatelj pa je prva med enakimi predsednica Državnega zbora.

Nekaj sporočil, ki so sporna z vidika veje oblasti pa tudi namer zakonodajalca, je v tem poskusu spreminjanja zakonodaje.

Najprej, zakonski predlog ad personam so nekaj, česar bi se morali v Državnem zboru izogibati, ker na nek način ruši nepristranskost organa ali vsaj videz nepristranskosti organa, kar je za zakonodajalca ključnega pomena z vidika krepitve ugleda in zaupanja v zakonodajno vejo oblasti. Pametni zakonodajalci takšne poskuse zavrnejo.

Potem naprej, ko je ena veja oblasti, v tem primeru zakonodajna, drugi veji oblasti ureja procesna vprašanja, torej kaj se spodobi in kaj ne, s tem implicitno posega v drugo vejo oblasti. V tem primeru to počne predstojnica ene veje oblasti, zato bi morala biti obrazložitev zelo jasna in ne usmerjena za en konkretni primer, kar pa iz uvoda predlagatelja sledi, v tem primeru je takšen razlog.

In nenazadnje, ko zakonodajalec kljub temu, da mu nasprotujejo praktično vsi, celotna pravna stroka, še naprej vztraja s predlogom samo zato, ker ga predlaga vladajoča koalicija ali morda ker ga predlaga predsednica parlamenta, se s tem vzpostavlja slaba poslovniška praksa, ki zagotovo ne more rezultirati v dobrih zakonih.

Pa še malo konkretneje, kaj pravijo deležniki o predlagani noveli Zakona o ustavnem sodišču.

Torej, kaj pravi naslovnik, druga veja oblasti, ki jo želi predsednica Državnega zbora urejati? Citiram: »Ocenjujemo, da predlagane zakonske rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, na katere ne dajejo ustreznih odgovorov. Ob tem tudi ne upoštevajo v dovoljšnji meri posebnega položaja Ustavnega sodišča, ki je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ, kar terja tudi zagotavljanje in spoštovanje neodvisnega položaja ustavnih sodnic in sodnikov.«

Kaj pravi KPK, ki naj bi na podlagi tega zakona opravljal to funkcijo? »Opozarjamo, da je odločanje o vprašanjih nezdružljivosti funkcije praviloma in bi moralo biti odgovornost predstojnika, torej predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.« Kar je edini logičen odgovor.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, torej in-house pravna služba parlamenta, pa je še bolj eksplicitna: »Predlog zakona ne odpravlja dilem, ampak jih še poglablja. Predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema. Glede predlaganih amandmajev imajo številne pravne pomanjkljivosti in ne odpravljajo pravnih zadržkov, ki jih je ZPS že predhodno izrazila v svojem pravnem mnenju.«

Torej naslovnik zakona, izvajalec zakona, stroka, vsi predlog zakona zavračajo. In odločitev zakonodajalca bi v tem primeru morala biti jasna.

Zakona, ki je namenjen ad personam, ki torej po mnenju stroke odpira več dilem, kot jih rešuje, ki daje vsaj videz oblastnega posega v drugo vejo oblasti na vprašljiv način, z vprašljivimi rezultati, in ki mu nasprotuje stroka ter zdravorazumski del zakonodajne veje oblasti, poslanci stranke Demokrati ne bomo podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Lena Grgurevič bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Svoboda podpiramo predlog novega zakona o ustavnem sodišču, ki ga je v zakonodajni postopek vložila predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Predlog zakona ureja delovanje institucije, ki odloča o skladnosti zakonov z ustavo, o človekovih pravicah pa tudi o temeljnih vrednotah našega ustavnega reda. Predlog zakona ne prinaša le organizacijskih in postopkovnih posodobitev, temveč jasno izraža cilje, ki so v središču vsake sodobne in demokratične države: integriteto, enakost, transparentnost in odgovornost javnih funkcionarjev, kar je še posebej ključno v vrhu slovenskega sodstva, saj je sodstvo tista veja oblasti, ki je ključna za branjenje in delovanje pravne države.

Podpiramo določbe, ki naslavljajo vprašanje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Predlog vzpostavlja enaka merila, kot veljajo za vse ostale javne funkcionarje in vse sodnike v Republiki Sloveniji, tudi za ustavne sodnike. Sklicuje se na že veljavni Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se v ničemer ne posega v neodvisnost sodne veje oblasti, prav obratno, krepi se zaupanje javnosti v delovanje Ustavnega sodišča. Za uresničitev načel neodvisnosti, nepristranskosti in zakonitosti sodstva je potrebna ustrezna ureditev položaja nosilcev omenjenih načel sodnikov oziroma sodnic. Prav neodvisnost in nepristranskost sodnikov sta tesno povezana z ustavnim načelom o nezdružljivosti sodniške funkcije, ki prepoveduje tudi ustavnemu sodniku opravljati določene funkcije in dejavnosti. Z enotnim pristopom se zasledujejo temeljna ustavna načela enakosti pred zakonom, pravne varnosti in predvidljivosti ter učinkovito sodno varstvo s strani nepristranskega in neodvisnega sodišča.

Prepričani smo, da je predlagana sprememba nujna, kar smo žal lahko ugotovili nedavno, ko je en sam ustavni sodnik mirno kršil jasno prepoved, za to pa ni utrpel nobenih posledic, če že ni bil sposoben prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. To je bilo možno zgolj, ker je zakon neprimerno spisan ter ne določa jasnega postopka ravnanj ter sankcij za kršitve, če so te žal storjene s strani ustavnih sodnikov. Žal je očitno tudi zaradi ravnanj določenih posameznikov, ki sami ne spoštujejo temeljnih načel, nujno, da se natančno predpiše, kar je sicer samo po sebi umevno vsem sodnikom v Republiki Sloveniji. Zato je podan predlog nujen korak v pravo smer.

Predlog zasleduje tisto, kar je ključno za vsako moderno ustavno demokracijo: zaupanje javnosti v institucije in odgovorno ravnanje tistih, ki v teh institucijah delujejo. V Sloveniji moramo imeti predpisano, sodobno, jasno in uravnoteženo ureditev delovanja institucije, ki ima ključno vlogo pri varovanju človekovih pravic, nadzoru nad zakonodajno in izvršilno ter tudi sodno oblastjo ter pri zagotavljanju spoštovanja ustave kot temeljnega pravnega akta. Veljavni zakon tega ne omogoča v zadostni meri, saj je žal omogočal obhod pravil, zato so spremembe nujne.

Z amandmaji je bil predlog med postopkom ustrezno usklajen z določenimi pripombami Zakonodajno-pravne službe.

Vsi sodniki v Republiki Sloveniji, tudi ustavni sodniki v Republiki Sloveniji morajo ravnati z najvišjo možno stopnjo integritete, ne pa da rušijo skozi leta pridobljen in spoštovan ugled ustavnih sodnikov in Ustavnega sodišča.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Andrej Poglajen bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo Predloga spremembe Zakona o ustavnem sodišču oziroma javnosti bolj poznanem pod imenom lex Jaklič, ki ga je vložila predsednica Državnega zbora gospa Urška Klakočar Zupančič.

Predlagane spremembe po naši oceni ne izhajajo iz strokovnih in sistemskih potreb, temveč so očitno motivirane s političnimi interesi vladajoče koalicije, ki si želi podrediti delovanju Ustavnega sodišča lastnim ciljem. Še posebej zaskrbljujoče je, da je zakon očitno predlagan izključno zaradi osebnih zamer predlagateljice do enega izmed ustavnih sodnikov, kar kaže na nedopustno zlorabo zakonodajnega postopka za obračunavanje s posamezniki, ki niso po volji vladajočih struktur. Takšen pristop je v nasprotju z ustavnimi načeli delitve oblasti in ogroža zaupanje državljanov v neodvisnost sodstva.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je do predloga spremembe zakona izrazila jasne in utemeljene kritike. Spomnimo, predsednica Državnega zbora, predlagateljica, je v enem izmed intervjujev dejala: »Zakon, ki nima podpore Zakonodajno-pravne službe, ima slabo popotnico za nadaljnjo proceduro v Državnem zboru.« V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog ne le, da ne ponuja ustreznih rešitev za domnevne pomanjkljivosti v delovanju Ustavnega sodišča, temveč uvaja dodatne pravne in postopkovne nejasnosti. ZPS je poudarila, da je predlog slabo premišljen, pravno nedosleden in ne upošteva specifičnega položaja Ustavnega sodišča v ustavnem sistemu Republike Slovenije.

Dejstvo, da je Zakonodajno-pravna služba izpostavila te pomanjkljivosti, še dodatno potrjuje, da predlog ni strokovno utemeljen, ampak je njegov edini namen politični pritisk na posamezne ustavne sodnike. Takšna strokovna ocena potrjuje naše stališče, da predlog ni plod resnega razmisleka o izboljšanju sistema, temveč gre za politično motiviran poseg, ki nima zadostne pravne podlage.

Tudi Ustavno sodišče samo je do predlaganih sprememb izkazalo zadržanost, kar še dodatno okrepi naše prepričanje o škodljivosti tega predloga. Zadržanost Ustavnega sodišča je razumljiva, saj vsaka sprememba zakonodaje, ki ureja njegovo delovanje, zahteva izjemno previdnost in širok konsenz, da se prepreči kakršenkoli vtis političnega vmešavanja. Temu pri tem predlogu ni zadoščeno. V tem primeru je celo očitno, da je predlog usmerjen zgolj v discipliniranje dvojnega doktorja Klemna Jakliča zaradi njegovih stališč in odločitev. Kar Ustavno sodišče upravičeno vidi kot grožnjo do svoje neodvisnosti. Namesto da bi predlog krepil ugled in učinkovitost Ustavnega sodišča, odpira vrsto vprašanj o namenu in posledicah takšnih sprememb.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke meni, da predlog Urške Klakočar Zupančič izkazuje nespoštovanje do ustavnega reda in delitve oblasti. Ustavno sodišče je institucija, ki mora delovati neodvisno, saj je njegova temeljna naloga varovanje ustave in pravic državljanov pred morebitnimi zlorabami. Spomnimo, na odboru je bilo celo povedano, da naj bi predlog pomagali pisati nekateri bolj koaliciji zvesti levi sodniki. Vsak poskus omejevanja njegove avtonomije ali spreminjanja pravil delovanja iz političnih vzgibov, pomeni nevaren precedenc, ki lahko dolgoročno spodkoplje zaupanje v pravni sistem.

Predlog je zgovoren primer, kako vladajoča koalicija skuša izkoristiti zakonodajo za obračunavanje s posamezniki, ki jim niso povšeči, namesto da bi spoštovala njihovo neodvisnost in strokovnost. To je nesprejemljivo in kaže na širši vzorec ravnanja, ki ogroža same temelje pravne države.

Poleg tega je zaskrbljujoče, da predlog spremembe ni bil deležen širše javne razprave. Spomnimo, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali javno obravnavo zakona na odboru, vendar je koalicija ta predlog povozila.

Na podlagi vseh omenjenih dejstev v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da predlog spremembe ni primeren za sprejetje in ga seveda ne bomo podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Franc Medic bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

FRANC MEDIC (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegice, kolegi!

Predsednica Državnega zbora se je odločila, da bo v državi naredila red za vsako ceno. Začela je pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in pri sodniku, ki si je drznil poleg svoje funkcije ustavnega sodnika opravljati še raziskovalno dejavnost, ne da bi o tem obvestil predsednika Ustavnega sodišča. Zakon o ustavnem sodišču dopušča, da ustavni sodnik lahko opravljajo dejavnosti visokošolskega učitelja ali sodelavca iz znanstvenega delavca, ne smejo pa opravljati pridobitne dejavnosti. Konkretno, dr. dr. Jaklič je v okviru popoldanskega espeja opravljal raziskovalno dejavnost, kar zakon dopušča kot izjemo zaradi časovno omejenega mandata, kar je drugače kot za sodnike rednih sodišč, ki imajo trajne mandate.

Verjetno predsednice Državnega zbora kot predlagateljice zakona to ne bi zmotilo, če se ta ustavni sodnik ne bi pisal Jaklič, dvojni doktor Klemen Jaklič, ki se včasih ne strinja z odločitvami ostalih ustavnih sodnikov in spiše ločena mnenja.

Predlagateljica pravi, da je dopolnitev zakona predlagala na poziv predsednika Ustavnega sodišča. Tudi predlog amandmajev odbora so pomagali spisati na Ustavnem sodišču. Ampak pozor! Ustavno sodišče je v svojem stališču decembra 2024 reklo, da predlagane rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, na katere ne dajejo odgovore. Reklo je tudi, da ne upoštevajo posebnega položaja Ustavnega sodišča, ki je samostojen in neodvisen državni organ. Do predloga je bilo zelo zelo zadržano.

In kaj je aprila lansko leto reklo Ministrstvo za pravosodje? Da bo pripravilo dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika. Rekla je tudi, citiram: »Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidika le enega konkretnega primera.« Vse povedano. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni mogla čakati njihovega predloga, ampak je sama pohitela reševati ugled ustavnih sodnikov.

Še bolj povedno je v tej zadevi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Predlog ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

Tudi glede vloženih amandmajev odbora je bilo mnenje povsem negativno. In po njihovem mnenju ne odpravljajo pravnih zadržkov.

Pri tem bode v oči tudi dejstvo, da so amandmaji pomagali pisati kar na Ustavnem sodišču.

Ne glede na vse pomisleke so koalicijski poslanci na seji Odbora za pravosodje v en glas zatrjevali, da te rešitve pomenijo enaka merila za ustavne sodnike kot za ostale funkcionarje, da zasledujejo načela pravne države in pravne varnosti. Pa jih res? Če bi imeli enaka merila za vse ustavne sodnike, bi morali sprevideti, da so med njimi tudi takšni, ki so poleg opravljanja funkcije ustavnega sodnika tudi družbeniki v odvetniški družbi. Ali to ni pridobitna dejavnost? Ampak tega, spoštovana koalicija, ne vidite oziroma nočete videti.

Pisanje zakona zaradi posameznih motečih sodnikov je zato prava farsa.

V Novi Sloveniji bomo temu zakonu lex Jaklič nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov želimo izpostaviti, da cenimo vsako resno prizadevanje za krepitev integritete, transparentnosti in preprečevanje konfliktov interesov najvišjih sodnih institucij naše države, kar so predlagatelji zakona nedvomno izkazali. Hkrati menimo, da mora biti vsak poseg v pravni red, še posebej tisti, ki zadeva Ustavno sodišče in njegovo neodvisnost, premišljen, natančen in v popolnem soglasju z ustavnimi načeli pravne države. Predlagateljica je pripravila zakon na pobudo Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na nejasnosti in pomanjkljivosti obstoječe ureditve, nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov z dodatnimi poklicnimi dejavnostmi. Namen je nedvomno pravičen – vzpostaviti enotna merila integritete za vse javne funkcionarje in preprečiti vsakršno dvomljivo združevanje funkcij.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je amandmiran in dopolnjen predlog zakona ustrezno izpolnjuje potrebne norme, ki jih zahteva obravnavana snov, in da podaja koristne ter potrebne rešitve. Mednarodni standardi, med njimi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, zahtevajo, da vsako omejevanje neodvisnosti sodnikov temelji na jasni, sorazmerni in zakoniti ureditvi. Menimo, da predlagani zakon vzpostavlja prav takšno ureditev.

Zakonodaja, ki posega v neodvisnost Ustavnega sodišča, torej zahteva najvišjo stopnjo strokovnosti, pravne jasnosti in ustavne skladnosti.

Naše mnenje je, da predlog pred nami uspešno izpolnjujete kriterije, in ga bomo zato podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. 3., ki je objavljen na e-klopi.

Najprej želi besedo mag. Urška Klakočar Zupančič v imenu predlagatelja.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Dovolite mi, da se na začetku zelo na kratko odzovem na številna, kako naj rečem, na številna nerazumevanja, ki so bila izražena v nekaterih stališčih.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev, kolega Logar je zelo očitno govoril o prvem predlogu, to se pravi o tistem, ki je bil v zakonodajni postopek vložen. Vse pripombe, ki jih je naštel, so bile upoštevane povsem zadostno in tako kot morajo biti, tako pripombe Zakonodajno-pravne službe kot KPK. Seveda, enako so zavajajoče predstavili svoja stališča tako Poslanska skupina SDS kot tudi Nova Slovenija, brez upoštevanja teh amandmajev, ki so bili že sprejeti na odboru, kar zdaj očitno govori, ali so nepripravljeni pač prišli na to sejo ali pa kaj drugega, ampak niti ni tako pomembno.

Govori se, da je ta zakon namenjen ad personam, pa bom zdaj tako rekla: v našem pravnem sistemu velja, da ko se pojavi neka življenjska situacija, ki ni urejena, ki jo ponavadi naredi ena oseba, žal, ker nežive stvari nam ne povzročajo težav, po navadi kakšna oseba kaj stori in ko vidimo, da tisto dejanje, ki ga je oseba storila, ni ustrezno zakonsko urejeno, se je pač zakonodajalec dolžan odzvati. Jaz sem se odzvala tudi na poziv Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na nepopolno ureditev v primeru nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika. In morda naj tukaj zdaj samo povem, pač tako je v našem pravnem redu, ki mu rečemo, recimo, zahodni pravni red, lahko se pa obrnete tudi na kakšen drugačen, kot je recimo šeriatsko pravo, kjer je pa s strani boga že vse podano, vse pravo že znano in ga je treba samo poiskati. Tako da, vsem vam, spoštovani pač, ki pač nekako oporekate temu, da ko nekdo, neka oseba pač nekaj stori, kar zakonsko ni urejeno in je zakonodajalec, po mojem mnenju, v našem pravnem sistemu dolžan to urediti, da se podobne zadeve ne bi več dogajale ali da se ustrezno uredijo ali pa da se sankcionirajo, potem naj pač gredo v nek drug pravni red, tam je pa že vse podano.

Glejte, gospod Poglajen, a ne? Pa če slučajno ne poznate šeriatskega prava, vam ga tudi jaz z veseljem obrazložim, pa boste videli, kako je tam malo drugače.

Pa še eno, ena stvar je bila zelo zanimiva, osebne zamere in obračunavanja. To je meni bilo očitano, oprostite, ali se lahko prosim, zdaj samo izrazim. Eni filmi so bili s tem naslovom, pa ga bom takoj prevedla: Look Who's Talking. Osebne zamere, obračunavanja in diskreditacije. Poglejte, kdo se oglaša.

Očitano je bilo, da zakon nima podpore Zakonodajno-pravne službe. Prvoten predlog, resnično so bile nanj podane pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki so bile ustrezno upoštevane. Ne glede na to, da je Zakonodajno-pravna služba potem pač ustno rekla, da zakon še zmeraj ni v redu, pa bom pač povedala še enkrat. Ureditev, kot jo sedaj novela zakona določa, je pravzaprav povsem primerljiva oziroma celo širša, kot je ureditev, ki jo v primeru nezdružljivosti funkcije določa Evropsko sodišče za človekove pravice. Nanj se tudi vi radi sklicujete, pa vam svetujem, da naredite en obisk v Strasbourg, pa boste videli, kako je tam in kakšno vlogo ima predsednik Ustavnega sodišča tam, kjer on določi, ali je dejavnost ali pa neko članstvo, ki jo želi sodnik Evropskega sodišča prevzeti poleg svoje funkcije, združljiva s funkcijo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Tam sodnik nima nobene pritožbe. Edino, kar je možno, je, da se predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, ko odloča, posvetuje z etično komisijo, ampak pritožbe pa sodnik, ki pač želi opravljati neko dodatno dejavnost, nima. Poleg tega seveda tam sodniki ne opravljajo večinoma nekih dodatnih dejavnosti, ker se posvečajo svojemu primarnemu delu, in to je sojenju. Absolutno pa nikoli nikoli nobenemu ni padlo na pamet, da bi bil še popoldanski espe. Toliko o Evropskem sodišču za človekove pravice.

In če menite seveda, da je ta novela toliko problematična, protiustavna, jaz vas seveda vabim, da sprožite ustrezen postopek na Ustavnem sodišču pa da potem vidimo, kaj bo. Kolega Poglajen, bi želeli kaj vmes? In boste potem, odlično, saj verjamem, da boste imeli veliko pametnega za povedati.

Veste pa še ena stvar je, ki jo ne znate ločevati, to pa moram vam povedati, gospod Medic, pa verjetno bo tudi letelo na Poslansko skupino SDS, v zvezi z njihovim amandmajem, ne ločujete med pridobitno dejavnostjo in premoženjem. Nekaj je imeti delež v družbi in nekaj je opravljati dejavnost, to sta dve popolnoma različni stvari, kolega Medic. In če menite, da je Zakon o odvetništvu problematičen s tega vidika, to se pravi, kdo naj ima delež v odvetniški družbi, ker tam Zakon o odvetništvu določa, da je to odvetnik, ki opravlja dejavnost v tisti družbi, potem vam svetujem, da vložite ustrezni predlog novele Zakona o odvetništvu, kjer boste to naslovili. Ni to nič težko, nič težko, samo predlagate novelo, vložite v zakonodajni postopek. Bodite pa potem pripravljeni na to, da se bo med zakonodajnim postopkom kakšna stvar spremenila, da bo Zakonodajno-pravna služba podala kakšne pripombe, na to morate biti kar pripravljeni in potem seveda potem te pripombe ustrezno upoštevati in tudi ustrezno amandmirati. Namreč temu je zakonodajni postopek namenjen. Namenjen je temu, da ko se predlog vloži, da se potem med zakonodajnim postopkom tudi izčisti, da se ugotovi, ali je prišlo do kakšne anomalije, ali je morda res kje kakšna neustavnost ali pa neusklajenost z drugimi zakoni, in se to seveda potem ustrezno amandmira. Toliko zaenkrat z moje strani.

Lahko pa seveda zagotovim z vso svojo integriteto in tudi pravnim znanjem, čeprav ga nekateri kar naprej napadajo, da je novela zakona povsem ustrezna, skladna z ustavo in bo po mojem prepričanju prestala tudi ustavno sodno presojo, če se je boste seveda lotili. Jaz vam seveda svetujem, da se je lotite.

Pa še ena stvar je. Ne glede na diskreditacije, ki bodo, predvidevam, sedaj sledile v razpravi, sem izjemno vesela, da so vsa moja dejanja oziroma predlogi, pri katerih sem aktivno sodelovala ali pa vložila predlog, bila preizkušena na Ustavnem sodišču in so ustavnosodno presojo tudi prestala. Pa govorim tukaj tako o Zakonu o zaščiti živali, ki je bil v enem zelo manjšem delu, to moram povedati, razveljavljen, ampak tako majhnem delu, da seveda Poslanska skupina SDS tega ni razglašala, pa potem o Palestini in da ne govorim o Zakonu o parlamentarnih preiskavah do sedaj, če se boste še česa lotili, le. In prepričana sem, da bo tako tudi z dotičnim predlogom, ki ga imamo, sedaj na mizi.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na razpravo in v razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS.

Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Prosim za prijavo, kdor želi razpravljati, s pritiskom na gumb za mikrofon. Imamo šest prijavljenih, najprej dobi besedo gospod Lenart Žavbi.

Izvoli.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Ena misel, ki mi gre ob teh razpravah o tem zakonu po glavi, je, nekako takole: v kakšni poziciji smo v resnici napram nezdružljivosti in KPK mi poslanci? Če se spomnimo, ko je pač ta zgodba z doktorjem doktorjem prišla ven, je bil potem en tak pingpong med institucijami – tu nismo odgovorni, pa tam niso odgovorni. KPK, ki se po navadi sicer, če gre za kakšnega politika, zelo hitro znajde na naslovnicah, se je pač delalo, da nima nič s tem. Pa poglejmo, kako je to pri poslancih. Pač, ko si enkrat poslanec, ti praktično nič več ni dovoljeno opravljati. Mislim, saj tudi vi, predsedujoči, to veste. V nobenem svetu zavoda na lokalni ravni ne smeš biti, pa sploh ne vem, po kakšni logiki se je to spremenilo. Včasih si lahko bil, pa potem se ni nič vmes spremenilo, ampak tolmačenje se je spremenilo, pa potem ne smeš biti več. Pa praktično, ko si poslanec, tudi, ne vem, v sobo ne smeš vstopiti, ne da to prijaviš komurkoli, je popolnoma, za moje pojme, absolutno prerigorozna zakonodaja pri poslancih. Na drugi strani imamo pa ustavnega sodnika, ki je pa lahko dvoživka. Ta eklatantna dvoživka. Se pravi, mi, vrh, kot ste prej rekli, tri veje oblasti, vrh zakonodajne veje oblasti pa na izvršilni oblasti, zelo podobno, praktično v prostor ne sme stopiti, ampak na vrhu sodne veje oblasti ima pa lahko espe še zraven. To je ta logika, v kateri smo. Meni je je ta logika skregana z zdravo pametjo. Kar mi je pa še bolj skregano z zdravo pametjo, je pa, da obstaja neka institucija v tej državi, ki se ji reče KPK, ki se spravlja v resnici samo na politike vseh vrst in sort, demonizira na tak in drugačen način, ko pa pride do nečesa, kjer bi lahko ukrepala, se pa odmika, meče stran, mi nismo za to pristojni. Ampak so pa pristojni, da razpravljajo o, ne vem, o vsakem centu, ki ga nek poslanec da za kavo ali pa kakšne take stvari. A za to pa so pristojni? Da pa bi se resno ukvarjali z nečim … Devet ustavnih sodnikov je, pa da ne morejo imeti espeja, pa saj to je logično. In jaz vidim, da ta zakon je v resnici en tak apel k logiki, pa čisto nič drugega.

Pa tudi sami veste, da takrat, tisti, ki nasprotujete temu zakonu, da ste se takrat, ko je prišla informacija v javnost, da ima en ustavni sodnik, doktor doktor, espe, da ste se tudi sami malo čudno gledali med sabo. Ja, pa vsi vemo, da je to sporno, no. Saj to ni stvar ideologije ali pa česarkoli, mislim. Ali pa, kako je rekel? Nezvestim sodnikom. Mislim, jaz verjamem, da vi imate zveste pa nezveste sodnike, jaz verjamem, da večina koalicijskih poslancev z ustavnim sodnikom nima nobenega odnosa, vi pa, verjamem, da imate. To tako je. Oholost opozicije.

Ta zakon je po moji oceni absolutno primeren. Noro je, da sploh mora biti to zapisano. Meni se tudi to zdi. Jaz mislim, da v normalni državi pač takih stvari ne bi rabili imeti zapisanih.

Na koncu je pa več teh stališč šlo nekako v to smer, kot je tudi na odboru eden od kolegov poslancev povedal, najbolje je storiti nič. To je rekel en kolega, ga danes ni, in tudi vsi ostali, vse tri oziroma obe opozicijski stranki in tretja, nepovezanih poslancev, so govorili o tem, da kako je to … Kako je že bilo rečeno? Da je to oblastni poseg. Čakajte malo, oblastni poseg? Se pravi, po logiki vas treh bi moralo Ustavno sodišče – kaj? Samo sebi pisati zakone? Ali ne razumem? Ali bomo napisali v Zakonu o poslancih, poslanci lahko predlagajo vse zakone, razen Zakona o ustavnem sodišču, tistega pa ne, ker tisti je pa poseg?

Kolegice in kolegi, državljanke in državljani, ta zakon je poseg zdrave kmečke pameti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Lena Grgurevič.

Izvoli.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Zakon je seveda živa materija in kadar v praksi pač ugotovimo, kot smo, žal, ugotovili sedaj, ko se torej prvič v zgodovini samostojne Slovenije pojavi sodnik, ki ne premore zadostne stopnje osebne integritete, da bi ravnal v skladu s temeljnimi načeli, ki jih predpisuje ustava in tudi zakonodaja, žal, pač moramo spisati en tak, bomo rekli, zakon, bom jaz rekla zakon za, ne želim biti žaljiva, sem se spomnila na tisti dvorec za telebane pa tako dalje, ko pač moraš predpisati nekomu, ki mu ni jasno to, kar je jasno vsakemu sodniku, že prvostopenjskega sodišča v Republiki Sloveniji, kar je jasno funkcionarjev, žal, tudi vnesti torej te spremembe v Zakonu o ustavnem sodišču, da ne bo prihajalo v prihodnosti, če se bo še kdaj, bog varuj, pojavil sodnik, ustavni sodnik, ki ne bo spoštoval teh temeljnih vrednot in bo se pač skliceval, da mu niso jasne, ker je zakon neprimerno spisan, ker zakon je res bil spisan nedoločno in zato je nujno, da se popravi. Ampak žal, seveda, kdo pa bi lahko računal, da se bo kaj takšnega zgodilo. Pa se je. Saj ni res, pa je.

Torej imamo ustavnega sodnika, espejevca. Vsak sodnik ve, da espejevec ne sme biti. Torej ustavni sodnik dr. dr. Jaklič pa tega ni vedel, zato mu je to treba predpisati, da bo vedel. Potrebno je predpisati postopek, žal tudi KPK, tu se s kolegom Lenartom Žavbijem strinjam, bi lahko reagirala, pa ni reagirala, zanimivo. Tako da ja, pač druge možnosti ni bilo in absolutno je bilo nujno, kar je predlagala predsednica Državnega zbora, da torej predpišemo sedaj, da bo tudi dr. dr. Jakliču in njemu podobnim jasno, da jim kaj takšnega največ ne pade na pamet.

166. člen Ustave glede amandmaja, popolnoma neustavnega amandmaja, ki so ga predlagali kolegi iz SDS, vam bom prebrala. Jaz mislim, da je nekomu s povprečno inteligenco lahko jasno, kaj določa ustava glede nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča. Namreč, funkcija sodnika Ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v, poslušajmo, državnih organih, v organih lokalne samouprave, v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika Ustavnega sodišča, pika. Pika. To jasno pomeni, da je amandma, ki ga je predlagala SDS, neustaven, ker tu naredi ustava piko. In ne reče in v drugih primerih, ko tako določa zakon, ne, ne, pika. Se pravi to, da želijo prepovedati ustavnim sodnikom tudi pravico do lastnine, da tako rečem, torej delež v družbi družbenika je seveda neka lastnina, ni pa nobena dejavnost in ni nobena funkcija, ki bi bila po zakonu nezdružljiva. To je seveda nekaj popolnoma drugega, kot je lastnina, se pravi delež družbenika v družbi. Tako da ja.

Tudi še do tega, da se obregnem, Zakonodajno-pravna služba pač žal tudi v ustni, potem ko smo nadaljevali sejo, ni podala nobenega vsebinskega odnosa do sprememb amandmajev, nobenega. Kajti z amandmaji so bile pripombe Zakonodajno-pravne službe ustrezno naslovljene, pika. Se pravi, imamo neko prvo mnenje, po podanih amandmajih ni bilo več drugega mnenja in tudi v ustno podani obrazložitvi se prisotna vodja Zakonodajno-pravne službe vsebinsko sprememb ni dotikala.

Tako da ja, jaz to pozdravljam, vesela sem, da pač smo za potrebe takšnih res neljubih, jaz rečem sramotnih situacij, bili primorani pač spisati oziroma predsednica Državnega zbora tak zakon. In absolutno ga bom podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Za besedo je zaprosila predlagateljica, mag. Urška Klakočar Zupančič.

Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Jaz bi samo povedala, kako zelo dobro je v bistvu kolega to predstavil.

Glede tega amandmaja bom pa še povedala, ja, očitno mi imamo problem z lastništvom in dejavnostjo. Zakaj pa ne bi potem mi ustavnim sodnikom, če jim prepovedujemo lastništvo v neki pravni osebi, lastništvo deleža v pravni osebi, prepovedali še lastništvo nepremičnine. Veste, to je isto. Ne se smejati kolega, a veste, to je isto. Zakaj pa ne bi prepovedali še lastništvo nepremičnine? Ali ima morda kakšen ustavni sodnik kakšno zelo vredno nepremičnino v lasti in kako jo je dobil? S čim? Dobro vprašanje, mar ne? Jaz bi to tudi potem naslovila, če že prepovedujete lastništvo, imeti v lasti nek poslovni delež v pravni osebi, potem jim pa prepovejmo še lastništvo nepremičnin. To pa ne, a ne? Ja, okej.

Tako kot je rekel kolega Žavbi, vsi vemo zelo dobro, da je to, kar se je zgodilo narobe, narobe. In da je to narobe. je nekoč odločilo že Vrhovno sodišče, ko je imelo v postopku sodnico, ki ji je, pazite, sodniška funkcija mirovala, mirovala in je takrat odprla espe. In takrat je predsednica sodišča, kjer je dotična sodnica opravljala sodniško funkcijo, takoj o tem obvestila Sodni svet in Sodni svet je reagiral nemudoma, nemudoma. Ne glede na to, da je sodniška funkcija mirovala, je bilo sodnici absolutno prepovedano imeti samo odprt espe, kaj šele, kaj početi preko espeja.

Zdaj, ko bo prišel na vrsto, bo kolega Poglajen verjetno prepričeval ali pa govoril o tem, da so zakon pisali, ne vem ali morda celo sami ustavni sodniki ali kakorkoli, novelo zakona, ker sem potem tudi slišala in je kolega Žavbi zelo dobro povedal, obrazložil oblastno ravnanje v tem primeru. Veste, bom povedala tako, kot je bilo. Absolutno sem se posvetovala z ustavnimi pravniki. Seveda sem se, ker je to edino prav in odgovorno. Nihče od njih pa ni pisal zakona, je pa seveda prav, da se z njimi posvetujem. In jaz verjamem in upam, da tudi vi tako naredite, ko predlagate kakšen zakon. In če boste insinuirali in kakorkoli želeli sedaj diskreditirati ali pa blatiti ustavne sodnike, vključno zdaj, če mislite, da je tudi ta dotični sodnik, ki je bil tudi espejevec bil zraven, vključno z njim, potem bi seveda lahko insinuirali primer, ko nek ustavni sodnik, ki ima odprt espe, piše zahteve za sodno varstvo za neko poslansko skupino. Lahko bi, a ne? Ampak ne bomo, ker nismo taki, ker nismo taki, da bi lepili po mestih plakate, dajali gor ljudi, govorili, da lažejo in podobno. Ko te potem lastni otrok vpraša: »Mami, zakaj lažeš in kaj lažeš?« Kolega Poglajen, če se vam to zdi v redu, ko se smejete zdaj, če se vam to zdi v redu, vam povem, resnica vedno vedno pride na plan, slejkoprej. In žal ni vedno prijetna za tistega, ki počne take stvari.

Neverjeten cinizem, neverjetna lahkotnost, ki seje od tukaj, je meni pravzaprav nedoumljiva. Ampak tako kot sem rekla, resnica vedno pride na plan in vedno zmaga in bo tudi tokrat.

Kar se pa tiče novele Zakona o ustavnem sodišču pa ponovno, novela ne prinaša popolnoma nič drugega kot določa organ in določa postopek, po katerem je treba ravnati, če želi nek ustavni sodnik opravljati poleg svoje funkcije še neko pridobitno dejavnost. In daje mu tudi pravno varstvo v primeru, da se ne bi strinjal z odločitvijo predsednika Ustavnega sodišča.

Vse tri stranke koalicije so v svoji obrazložitvi mnenja oziroma stališča zelo dobro predstavile, zakaj je to potrebno, zakaj je to prav in zakaj je to pravzaprav tudi eden temeljnih gradnikov pravne države, saj preprečuje korupcijo oziroma zmanjšuje korupcijska tveganja, ki obstajajo, žal, lahko tudi na Ustavnem sodišču.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Janez Cigler Kralj.

Izvoli.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednik.

Dober dan vsem!

Podpiram predlagani amandma kolegov iz SDS k 1. členu, ker vsaj, bi rekel, prinaša nekaj zdravega razuma v ta predlog zakona. Ampak sicer pa seveda stojim na stališču Nove Slovenije, da tega zakona ne podpiramo.

Nisem si mislil, da bom v tem mandatu kdaj rekel, da se strinjam z Ministrstvom za pravosodje, ki je v zvezi s to materijo, torej motivom urediti in dopolniti zakonodajo, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnih sodnikov reklo, citiram: »Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidikov le enega konkretnega primera.« Torej podpiram to stališče, to pozicijo Ministrstva za pravosodje. Čeprav moram biti verjetno tudi kritičen, ker do zdaj tega še niso naredili in so nekako dopustili, da je zdaj kolegica prva med enakimi Klakočar Zupančič nekako stvari vzela v svoje roke in rekla, zdaj bom pa jaz to uredila, ker pač ne moremo prenesti, da dr. dr. Jaklič tule nekaj razburja, širšo levo sceno predvsem.

Oprostite podpredsednik, kolegice in kolegi, ne morem mimo pregovorne slovenske fovšije. Jaz mislim, da je osnovni motiv predvsem to, ker je pač ustavni sodnik javno deklarirano v svojih stališčih kritičen do nekaterih levih zablod, ker pač to jasno tudi pove, samozavestno tudi svoje vrednote izpriča, in drugič, ker pač, zakaj bi pa on lahko nekaj delal, mi pa ne smemo in tako naprej. In to je bilo v razpravah poslancev Svobode kar dosti čutiti do sedaj. Torej fovšija. Saj vemo, če bi fovšija gorela, Slovenija ne bi potrebovala nobenih drugih energentov za ogrevanje.

In to ni pravi motiv, kolegice in kolegi. Pisati zakon zato, ker si fovš ali pa ker želiš revanširati enemu človeku, konkretnemu, ali pa odgovoriti na en primer, ni pravilno. In seveda jaz nisem pravnik, vem pa, sem bil že s strani spoštovane kolegice Klakočar Zupančič večkrat poučen, da o združljivosti ali nezdružljivosti z ustavo lahko odloča le Ustavno sodišče, zato se jaz ne bom postavljal v vlogo tistega, ki bi to lahko presojal. Lahko domnevam, lahko napovem, da bo verjetno nekaj neskladno, nikakor si pa ne bi upal tako, kot je ona kot predlagateljica rekla, zakon je v skladu z ustavo, ni v neskladju in tako naprej. Tega ne morete vi reči, tega ne veste

in tudi niste pristojni za to, spoštovana kolegica, tudi če ste predsednica Državnega zbora, da poveste, ali je to združljivo ali nezdružljivo z ustavo. Tako da malo ponižnosti vsem nam tudi ne bi škodilo.

Zdaj še nekaj, na argument tega, da ste vi s svojimi … Kritizirali ste tudi mojega kolega Medica, ki je v stališču povedal, da je Zakonodajno-pravna služba pa še tudi drugi v svojih stališčih, mislim, da je bilo to izpostavljeno nekajkrat, da je Zakonodajno-pravna služba zakon zelo skritizirala, da ga je raztrgala. In ste vi odgovorili, ja, v prvem mnenju, potem smo dali amandmaje, s katerimi smo neskladja odpravili, in je zakon potem bil v redu in tega negativnega mnenja Zakonodajno-pravne službe ni bilo več. Ali sem verodostojno povzel vaše stališče? Aha, ne. Boste potem povedali, jaz sem tako razumel, da ste rekli, najprej je bilo mnenje ZPS kritično, potem smo mi prišli z amandmaji, smo zakon popravili in uredili in je zdaj v redu in ZPS ni bila več kritična. Jaz sem tako razumel. V redu, pravite, da ne, boste razložili. Ker če ste tako rekli, to ne drži. Namreč, časovno sosledje teh mnenj Zakonodajno-pravne službe gre tako: 21. novembra 2024 je Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju rekla, da ugotavlja, citiram: »da je veljavna ureditev nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča z dejavnostmi kompleksna. Predlagana ureditev,« torej vaš predlog zakona pa, »kompleksnosti ne odpravlja, ampak jo poglablja.«

Spoštovane kolegice in kolegi, če reče to Zakonodajno-pravna služba, ki ni organ enega človeka ali pa oddelek tega Državnega zbora, kjer bi bil en človek, gotovo so se kolegice in kolegi posvetovali med sabo in z vso odgovornostjo to napisal, je že to prvi alarm, prva rdeča lučka, ker smo vsi pozvani k temu, da vlagamo zakone in predloge zakonov, ki nepreglednost odpravljajo, ali če se izrazim drugače, ki delajo naš pravni sistem bolj pregleden, ne pa da, še enkrat citiram, »poglabljajo kompleksnost«. »Nezdružljivost funkcij,« tako pišejo naprej, »je tako pomemben institut, da mora biti vnaprej jasno in nedvoumno zakonsko urejen in le na takšni podlagi lahko nastanejo pravne posledice, ki posegajo v posameznikov pravni položaj.« To je bilo pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe novembra 2024. Potem so bili amandmaji vloženi in potem je v Poročilu k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču, ki ga imamo zdaj na točki, 13. marca, torej pred 12 dnevi, odbor, matično delovno telo pripravilo poročilo, v katerem je povzeto tudi ustno mnenje Zakonodajno-pravne službe glede tega zakona. In pazite, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v zvezi s tem v predstavitvi pisnega pravnega mnenja ponovila to, da ta zakon ne odpravlja kompleksnosti, ampak jo še poglablja. Torej ta greh, izvirni greh še vedno ostaja. In drugo, pazite, po mnenju Zakonodajno-pravne službe predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Kar se mene tiče, je to, zdaj še bolj kritično mnenje do tega predloga zakona. In potem se je predstavnica Zakonodajno-pravne službe tudi opredelila do predlaganih amandmajev in je povedala, citiram, »da imajo številne pravne pomanjkljivosti in ne odpravljajo pravnih zadržkov, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izrazila v svojem pisnem mnenju. Med temi pomanjkljivostmi so tudi pravnosistemska neskladja med samimi določbami in med določbami predloga zakona in drugimi zakoni, ki urejajo to področje«. Zaradi takšnih neskladij pa je Ustavno sodišče zakone že razveljavilo.To je mnenje Zakonodajno-pravne službe prej in potem. Tu mislim, da sem z dejstvi nekako pokazal na to, da že, če prav razumem, čisto procesnopravno ni v redu, da se tako nesistemsko posega v sistem nezdružljivosti funkcij, ki je tako, bomo rekli, zapleten in kompleksen. In tu je kritika na Ministrstvo za pravosodje, da ni prej prišlo z nekim sistemskim zakonom.

Ampak kolegice in kolegi, tako kot ste večkrat že v tem mandatu zavrnili kakšen poslanski zakon s strani opozicije in ste rekli, ja, že, že moramo to urediti, ampak bomo mi to sistemsko uredili, bo ministrstvo pripravilo. Recimo, omenim samo paket zakonov, ki bi rešili ali pa začeli reševati romsko problematiko in preprečevali zlorabo socialnih pomoči, ste že nekajkrat rekli, že, že, prava stvar, pravo temo odpirate, ampak mi bomo to sistemsko uredili, bodo ministrstva ali pa eno ministrstvo pripravili rešitve. Tako bi morali ravnati tudi zdaj. Se mi zdi, da bi bilo veliko bolj modro glede na stališče predvsem naše Zakonodajno-pravne službe tudi in glede na stališče Ministrstva za pravosodje.

Zdaj pa še drugo, vsebina tega amandmaja. Zakaj jo podpiram? Zato ker je dejansko res to, kar piše v obrazložitvi. Če gremo urejati to neskladje zaradi enega človeka, lex Jaklič smo rekli v stališču, potem uredimo vse, ne pa samo enega. A zdaj, ker on kot da ni vaš, ga je treba revanširati, ker nekdo drug pa, ki morda, kot da je vaš, pa ni problema, če je družbenik v odvetniški družbi, pa ste gotovo, ste pravnica, kolegica predlagateljica, izkušena pravnica, pravite, sodnica, ste gotovo prebrali 37. člen Zakona o odvetništvu, kolikor jaz razumem, jaz nisem pravnik, priznam, kolikor jaz razumem 37. člen Zakona o odvetništvu, je lahko družbenik odvetniške družbe samo odvetnik, ki opravlja odvetniško delo. Zdaj ne vem, ne vem, ali je kje kakšna izjema, ki to še nekako ureja, ampak tako sem jaz prebral. In potem še 16. člen Zakona o ustavnem sodišču, ki določa nezdružljivost opravljanja dela v gospodarski ali pa deleža v gospodarski družbi, in kar se mene tiče, lahko se tudi seveda motim, je odvetniška družba gospodarska družba. Verjetno ni prostovoljno društvo, verjetno ni dobrodelna organizacija, ampak je, kar se mene tiče, odvetniška družba gospodarska družba. 16. člen Zakona o ustavnem sodišču je glede tega jasen.

Kakorkoli, Zakon o ustavnem sodišču pa ne ureja, in zdaj jaz ne pravim, kolegica Klakočar Zupančič, da ni potrebno sistemsko urediti teh nezdružljivosti funkcij, ker tudi kolega Žavbi je dobro naglasil, te stvari niso v redu urejene, predvsem ni preglednosti in neke sistemske enotnosti glede tega. Poslanci imamo stvari zelo zelo omejene, nekateri drugi funkcionarji manj in tako naprej. Tisti, ki so v trajnem mandatu drugače, tisti, ki so v teh izvoljivih mandatih, drugače. In mislim, da tudi kolegi, ki so predlagali ta amandma, se strinjajo s tem, da je to treba nekako enotno in pregledno urediti. Ne pa na tak način. Ker poglejte, Zakon o ustavnem sodišču ne ureja ali pa ne določa, v kakšni obliki in na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti, ki so mu dovoljene. Raziskovalno, torej dejavnosti visokošolskega učitelja ali sodelavca in znanstvenega delavca, ne določa, na kakšen način. Zagotovo lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se ne zahteva soglasje delodajalca, ali prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo. Zdaj, kako boš ti zdaj rekel, da nekdo prek podjemne pogodbe ne opravlja pridobitne dejavnosti? Kar se mene tiče, je lahko popoldanec ali pa podjemna pogodba, oboje pridobitna dejavnost. In če Zakon o odvetništvu določa, da ima delež v odvetniški družbi, je družbenik v odvetniški družbi samo odvetnik, ki aktivno opravlja odvetniško delo, potem je tudi to pridobitna dejavnost.

Tako da tu se na vas navezujem, kolega Žavbi, potrebujemo, ja, zdravo kmečko pamet in zdrav razum. Pozivam tudi k temu, ampak menim skupaj z Ministrstvom za pravosodje in ostalimi, da je treba k vprašanju zakonskih sprememb na tem področju zaradi kompleksnosti in zaradi krhkosti tega sistema pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidika le enega konkretnega primera.

Amandma podpiram, zakona pa ne in bom glasoval proti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Kolega Žavbi, replika.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Hvala lepa.

Zdaj, se pravi, nekako tako razumeti pač to izvajanje kolega Ciglerja Kralja, rekel je, če abstrahiram približno takole: mogoče nam ni čisto tehnično všeč, kako ste to napisali, ampak amandma SDS bom podprl – samo zato, da si ljudje predstavljajo plastično, amandma SDS je zakon plus en odstavek o tem, se pravi vsemu, kar je do zdaj napisano v zakonu, se doda še ena alineja zraven pri 16. členu, to je amandma SDS, v bistvu, kar tu noter piše. Se pravi, on je v bistvu trenutno rekel zdaj takole, jaz se ne strinjam z vašim zakonom, če se doda še nekaj zraven, se pa strinjam, ker je potem malo trgovanje, pa tam en ne bo smel več imeti espeja, ampak potem pa še en, ki on pravi, da bo levi, pa bo potem on še ne smel nekaj opravljati, potem smo pa zmenjeni. Tako da to je bila zdaj ta zgodba Ciglerja. S tem se jaz strinjam, malo bi trgoval, če še tisto vzamemo, potem smo pa zmenjeni, to je bila zgodba.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlagateljica ima besedo.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

V bistvu, bravo Lenart, odlična razprava, ki je zadela točno tja, kamor je morala.

Mogoče, da zdaj še malo povem glede te pravnoorganizacijske oblike s. p. Zakaj ni primerno oziroma se ne sme opravljati neke dejavnosti prek te pravnoorganizacijske oblike, tudi če bi recimo šlo za dovoljeno dejavnost? Zaradi tega, ker ni transparentna, spoštovani kolega Cigler Kralj. Ker ni transparentna. Zato tega sodniki ne smejo opravljati, ker pač je treba imeti popolnoma jasno sliko, kaj določen sodnik opravlja poleg svoje funkcije. In to omogočajo obligacijskopravne pogodbe, kot je podjemna pogodba ali avtorska pogodba. Ampak je pri teh pogodbah je en problem, spoštovane poslanke in poslanci, niso ravno davčno ugodne. To je problem. Veliko boljše je delati preko espeja, ker je pač to davčno veliko boljše. Da smo si sedaj na jasnem.

Aja, pa še glede tega, kolega Cigler Kralj, glede tega, kaj je Zakonodajno-pravna služba povedala potem, ko smo sprejeli amandmaje. Zakonodajno-pravna služba ni dala nobenega pisnega mnenja potem, je pa ustno povedala, da po njenem mnenju, bom povedala tako, kot je bilo, pač napake oziroma neskladja niso odpravljene, tako je rekla predstavnica Zakonodajno-pravne službe, brez tega, da bi se kakorkoli opredelila morda, kajne, do tistega, kar so pa ustavni sodniki sami ves čas izpostavljali, in sicer ureditev, kot velja na Evropskem sodišču za človekove pravice. Tega tudi vi ne boste v svojih razpravah nikjer omenjali, ker je tista ureditev seveda v neskladju s tem, kar vi zagovarjate.

In zdaj tisto, kar mi predlagamo, je celo dosti širše oziroma daje prizadetemu sodniku možnost, da vloži neko pravno sredstvo zoper odločitev predsednika Ustavnega sodišča. Jaz v bistvu res ne vem, kaj vas zdaj tukaj tako zelo moti. Pa mimogrede, res ne gre za nobeno fovšijo, res ne. Mislim, jaz si ne bi želela biti na mestu ne tega ustavnega sodnika niti si ne mislim, da bom kdaj na kakšnem takem mestu oziroma da bi bila komurkoli česarkoli nevoščljiva. Sem povsem zadovoljna sama s sabo, s svojim življenjem in z vsem, kar mi omogoča. Tako da tukaj se malo zadržite. Niti vam nisem nevoščljiva. Tako da gre za to, da pač morajo biti – govorili ste pač o neki nevoščljivosti pa vam povem, da pač ne verjamem, da bi šlo tukaj za kakršnokoli fovšijo – standardi nezdružljivosti za ustavne sodnike vsaj enaki, če ne višji, vsaj enaki ostalim standardom, ki so postavljeni za ostale funkcionarje ali pa ostale sodnike ali pa vsaj ostale funkcionarje z omejenim mandatom. Ker sodniki rednih sodišč imajo trajen mandat. Tako da, vsaj enaki morajo biti. Jaz verjamem, kolega Cigler Kralj, resnično, da vam na kraj pameti ne bi padlo, da bi šli popoldne odpreti popoldanski espe. Seveda ne. In prav tako ga ne sme ustavni sodnik. Veste, večini ustavnih sodnikov je to popolnoma jasno, popolnoma jasno. Njim niti ni treba tega zapisati, ker jim je to jasno, ker imajo to vgrajeno v sebi, vsaj večina. In tudi vam je to jasno. Če pa je temu tako, potem pa pač vsi odpremo popoldanski espe, pa bomo pač učili nekaj, ne bomo opravljali neko visokošolsko dejavnost. Veste, mogoče bo, ne vem, kolegica Jelka Godec predavala o dobrobiti alkohola v osnovnih šolah, pa potem bo mogoče kolega Janša predaval o tem, kako se bojuje, recimo na bojiščih v Ukrajini, kolega Tanko, ki je dober inženir, bo predaval o inženirstvu njegove stroke. Pa dajmo vsi pač to odpreti, če je temu tako. Tako da naj bodo torej standardi za ustavne sodnike – večini je to popolnoma jasno, tako da jim to absolutno ni treba niti razlagati – vsaj enaki, če ne višji kot za ostale funkcionarje, pa recimo temu z omejenim mandatom. Pravna organizacijska oblika samostojni podjetnik je namenjena nastopanju na trgu. Nastopanju na trgu. Ponujanje svojih storitev na trgu. Česar pa res, ja, ponujanju svojih storitev na trgu, temu je namenjena pravna organizacijska oblika espe, žal. Podjemna pogodba je pa sklenjena s fizično osebo, kjer je točno navedeno, za kateri projekt, za katero delo gre, in točno navedeno tudi plačilo in točno se vidi, ja, davčno pa ni optimalna, žal, žal ni, žal ni. Kolega Cigler Kralj, glejte, vi velikokrat govorite, da niste pravnik in žal tudi niste pravilno prebrali oziroma razumeli člena Zakona o odvetništvu. Če vam ta člen ni všeč, potem ga pač ustrezno spremenite, če ga znate. Se pa bojim, da če ga boste šli spreminjati na način, kot ga želite, boste pa res dosegli veliko neskladje z ustavo. Tako, to vam bo pa čisto vsak pravnik, tudi tisti, ki ni precej vešč ustavnega prava, povedal. Tako da, toliko.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Kolegica Grgurevič, replika.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, sicer v več stvareh me niste prav razumeli, ampak dveh se bom dotaknila. … Še enkrat, če želite spreminjati Zakon o odvetništvu, ta nima s tem zakonom popolnoma nobene veze in s to materijo. Ustava je jasna. Še enkrat, ustava je jasna in amandma SDS je v celoti neustaven, ker ustava ne določa, da se lahko ta materija zakonsko dalje ureja, ampak naredi piko in glede premoženja ali nekih deležev v družbi ni nobene veze.

Dalje, tudi glede tega, da bi pa kdo bil sedaj fovš gospodu Jakliču. Imamo kaj za biti mogoče fovš, ampak jaz mu tudi tega nisem. Res je pa čudno, da je ustavni sodnik Jaklič prišel v Slovenijo brez nekega premoženja, živi v službenem stanovanju, uporabljal službeni avto, zgradil pa si je vilo s 750 kvadrati med letom, sedaj, z bazenom v vrednosti 1,5 milijona. Ja, kje pa je zaslužil ta denar? Koliko davkov pa je plačal? To pa je res vprašanje. In ravno zato je sodnikom, še posebej pa ustavnim sodnikom prepovedano z nekimi espejevci. On ni espejevec, poslušajte. Seveda, in to na naslovu staršev si je odprl espe, tako da ja ni bilo s službenim stanovanjem neke povezave. No in sedaj v letih 2017 je prišel v Slovenijo, šel v službeno stanovanje, službeni avto – verjetno, če imaš kaj premoženja, si ga kupiš. No, sedaj pa je prišel tako daleč, da si je zgradil 750 kvadratov [veliko] vilo z bazenom, to je brez notranje opreme seveda cena ocenjena, v okolici Ljubljane. In seveda, veste, treba je biti previden. A ne? Prav zato se za sodnike določa tako stroga pravila, zato ker morajo delovati transparentno, zato ker oni tisti, ki odločajo o zelo pomembnih zadevah, in zato mora biti njihovo finančno poslovanje oziroma službe zelo transparentne. In on bi moral delati še 30 let zdaj, če bi bil ustavni sodnik, pa ne bi smel niti enega evra porabiti, da bi sploh lahko kaj takšnega odplačal, ker z ženo sta skupaj vzela kredit samo za 250 tisoč evrov. Torej, od kod ta denar? Ja, jaz ne vem, ampak zato je treba predpisati transparentnost delovanja vseh sodnikov, seveda tudi ustavnih sodnikov še toliko bolj. Tako da ste me popolnoma napačno razumeli, kolega. Čisto nič mu nisem fovš .../ izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Gospod Cigler Kralj ima repliko, izvoli. .../ oglašanje iz dvorane/ Ne na vas, na gospo predlagateljico ...

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): ... na kolegico Klakočar Zupančič.

Bom ta svoj čas tudi namenil temu, da povem prej, da Lenart Žavbi je zelo dober humoristični vložek noter dal, se je sicer v svoji repliki ukvarjal bolj z mojo razpravo, kot pa s tem, ampak je bilo super, Lenart, odlično. Vedno bolj navdušen sem nad tvojimi bravurami.

Kolegica Klakočar Zupančič, jaz sem res imel dobronamerno in, upam, vsebinsko razpravo. Probal sem prikazati neko časovno premico, vsebinske pomisleke in tako naprej, mnenje Ministrstva za pravosodje, mnenje Zakonodajno-pravne službe in tako naprej. Tako je, nisem pravnik, imeli smo med študijem nekaj pravnih predmetov, tri leta sedim tule v Državnem zboru, malo sem se verjetno priučil branja pravnih aktov, nikakor pa nisem strokovnjak, si ne bi upal tega reči. Ampak brati pa znam. 37. člen, tretji odstavek Zakona o odvetništvu pravi: »Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost.« Doda še, da »družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah«. In potem 16. člen Zakona o ustavnem sodišču pa pravi, da delež, deležniki v gospodarskih družbah, pač da to ni združljivo. ¸

Glejte, ja, ko je Lenart prej osporaval mojo razpravo, da sem sam s sabo v neskladju. Saj verjetno si kdaj tudi, ste kdaj tudi vi, jaz tudi, ampak tokrat pa nisem, to ni nobeno neskladje... / oglašanje iz dvorane/ No, saj bom počakal, da se nehata posmehovati, da bosta poslušala. Vama podarim čas. Saj več poveste o sebi, kot pa o drugih, kakorkoli, hvala.

Hotel sem reči to, da ste potrdili mojo tezo o revanšizmu in fovšiji, žal, ker je potem kolegica, ena druga, začela še govoriti o tem, kakšne hiše ima in tako naprej ta konkretni sodnik. Poglejte, jaz sem prvi tisti, ker če kdo ni plačal davkov, pa če je kdo kršil zakon, prijavite ga, prijavite ga, ne pa tu opletati z avti pa hišami pa tako naprej. Ker a veste, kaj je zanimivo, da je meni država, ko sem bil minister, kupila družinski avto, s katerim se zdaj vozi državni sekretar Feketija, kupila ga je pa meni država. A veste, takrat je Levica fajn šla z benerji in tako naprej. Tako pa če veste za to, da je Jaklič kršil kakšen zakon, ga prijavite pa naj lepo pred inštitucijami se pokaže, kako in kaj. Najlažje je pa tu vpletati pa ljudi nekaj sumničiti pa jih, pa jih … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Postopkovno kolega Žavbi.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Zdaj, spoštovani predsedujoči, sami dobro veste, da to ni bila replika na predlagateljico, polemiziral je z mano pa malo potem s predlagateljico pa z drugo kolegico poslanko. Popolnoma se je izgubil, tako da predlagam, da mu v skladu s poslovnikom izrečete opomin, da ga spet ustrezno najdemo.

PREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala za predlog.

Predlagateljica, izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Jaz bi še enkrat v bistvu osvetlila to, kar je povedal kolega Žavbi in kar je povedal prav, ker res, spoštovani kolega Cigler Kralj, res ste se popolnoma zapletli. Meni je žal, ampak dejansko, kar ste vi v bistvu povedali v vaših izvajanjih, je bilo, dajmo podpreti ta amandma in potem je okej tudi vse tole, kar je v noveli. To se pravi, to je v redu, podpremo še naš amandma in to bo to. A ne? Tako da v bistvu, ja, gre za to, da v bistvu gre tule za neko vrsto trgovanja. Trgovanja. Še enkrat pa, če želite spremeniti … trgovanja z ustavnimi sodniki oziroma s tem, kaj bodo zdaj ustavni sodniki počeli, pa kaj ne. Še enkrat vam pa zelo jasno povem, imeti delež, poslovni delež v gospodarski družbi, katerikoli, ni prepovedano, tudi ne v odvetniški družbi. Če vas pa moti tisto »v kateri odvetnik opravlja dejavnost«, potem pa vi predlagajte spremembo Zakona o odvetništvu, saj znate, kolega Kralj, glejte, saj ste rekli, da ste nekaj pravnega znanja pridobil, kar ste bili tukaj, pa nekaj ste menda tudi študiral, tako ste povedal, jaz mislim, da vi to znate, tako da veselo na delo, spremeniti Zakon o odvetništvu. Pa morda vam celo jaz povem, na kakšen način, ker vem, kaj približno želite doseči, mislim pa, da vi ne veste prav dobro. Tako.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Postopkovno Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala.

Glejte, eno prvih pravil nastopanja, ki sem se jih naučil, je, nikoli ne dovoli klovnom, da te zvlečejo v svoj ring in te potem na domačem terenu premagajo. Zato se ne bom spustil tako nizko, kot sta se predhodnika. Moram pa reči, moram pa reči, spoštovani podpredsednik, da bi pričakoval, da boste že sami ustavili to, predhodni dve razpravi, ker sta le, mislim, da pod nivojem, ki pritiče temu visokemu zboru. Sam sem zelo dobronamerno razpravljal, tule se je pa usul gnev pa neke insinuacije in tako naprej pa še osebne diskreditacije. V redu. Glejte, ne bom več. Prosim pa, da predhodnikoma daste opomin, ker sta šla čisto mimo, pazite, ne samo poslovnika, ampak še več, mimo ene človeške dostojnosti, ki nam poslancem tule noter pritiče in ljudje to od nas pričakujejo. Jaz bom pa tule zdaj od zdaj naprej molčal, ste uspeli. Kdor ima ušesa, naj pa posluša. In naj razume, kdor more.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Moram reči, da tudi to ni bilo postopkovno, tudi prejšnje ni bilo v celoti, nisem pa dal ne prej opomina, tudi zdaj ga ne bom dal. Kar se pa tiče nastopov, si pa vsak svojo sliko sam ustvarja, tako da to naj si vsak pripiše glede nastopov. Gremo naprej.

Mag. Darko Krajnc ima besedo.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.

Tudi sam namerno zdaj nisem posegel po postopkovnem, ker itak v tem parlamentu nič ni postopkovno, čeprav je kolega kolegico oziroma kolega nazval s klovnom. Ampak pustimo to, gremo od klovnov in avtomobilov na temo današnje seje.

To smo obravnavali na treh sejah Odbora za pravosodje, na dveh sejah so predstavniki opozicije obstruirali. Očitno tudi zaradi tega niso ravno na tekočem, kaj se je v tem času v predlogu zakona spremenilo.

Začetne navedbe, da gre za nek ad personam lex Jaklič, to poslušamo že kar nekaj časa. Kje pa je razlog, kdo je kriv za to? Pobudo za to, da spremenimo Zakon o ustavnem sodišču, so dali celo ustavni sodniki, ko se je pojavila ta dvojna praksa v javnosti in zloraba espeja. To, kar so določeni že danes govorili tu notri. Mi v tej državi imamo težavo, da se očitno ne znamo zediniti, kaj sploh pomeni espe, kakšna pravna oblika je to in za katere namene se uporablja. In mi je žal vseh ljudi, ki so resnično podjetniki tam zunaj in delajo podjetniška dela, ne pa tisti, ki zlorabljajo espe ali pa so prisilno skozi espe v nekih oblikah zaposlitve. To niso pravi espejevci. Če grem v zlorabo espeja še naprej, imamo 11 % espejevcev v Sloveniji, ki prispevajo niti ne 5 % prispevkov v pokojninsko blagajno. To je velik obvod, zloraba in siromašenje pokojninske blagajne zato, ker nekdo na tak način želi delati. Nihče ni problematiziral tega, da ustavni sodniki ne opravljajo neke dejavnosti na fakultetah in tisto, kar je v skladu z zakonom dovoljeno in z Ustavo, s 166. členom. Oblika je problem. S to obliko espeja se tudi ukvarjamo pri Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Povsod naletimo na iste zgodbe: zlorabo espe, oblike zaposlitve, zato da lahko nekdo dela zelo široko paleto storitev, ki niti na koncu niso transparentne. Če govorimo o pogodbah, podjemna, avtorska in podobno, imamo pa točen namen, zakaj se uporablja tista storitev oziroma delo, in je to bolj transparentno.

Zdaj o integriteti dotičnega sodnika pa o tem, kako je KPK o tem razsojal, se ne bom zdaj izražal. Ampak enostavno, če je to eden in edini, ki se je tega poslužil, očitno spet naletimo na to, da imamo v Sloveniji težavo s pravili, z upoštevanjem pravil in tudi tistih nenapisanih, če niso eksplicitno napisana. Očitno moramo potem v zakonu eksplicitno napisano, da bo tudi dvojnemu doktorju prava jasno, da tega ne sme početi. In to je problem naše države, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno. Potem si marsikdo marsikaj predstavlja v tej državi. Imamo itak že neučinkovit sodni sistem, kjer je velik razkorak med prav in pravično. Pravno je nekaj, prav je pa nekaj drugega. Velikokrat sodbe, predvsem v odmevnih primerih, ne doživijo epilogov. Ravno zaradi tega, ker imamo tako spisano zakonodajo, kjer sodniki na koncu sploh ne tehtajo o nekih nam in ljudem zdravorazumskih zadevah, da bi prišli do nekih končnih rešitev.

Nesposobnost sodnega sistema za samokorekcijo, to, kar je že kolega Žavbi prej omenil. Saj ne bo Ustavno sodišče samo spremenilo zakon. Državni zbor spreminja zakonodajo in prav je tudi, da v zakonodajo poseže, ko se v praksi pojavijo težave.

Ne bi še šel na to, kakšne paradokse imamo v slovenskem sodnem sistemu. Prejšnji teden smo lahko videli razsodbo, kjer so določeni, ki so zagrešili posilstvo, zaradi neke uporabe dvojine, ki je ni v zakonu navedene eksplicitno, ker je množina, gre pa za dva storilca in je dvojina in enostavno so ljudje zdaj oproščeni. Pa kam smo mi prišli?

Tudi to, kar je kolegica Grgurevič rekla, mi sedaj že tri leta tu notri pacamo zakon o odvzemu premoženja neznanega izvora. V Sloveniji imamo s tem veliko težavo. Ja, veliko ljudi, tudi ta dotični – v to ne grem – ima veliko premoženje, ki bistveno presega njihove prihodke, viri niso znani, država pa ne naredi nič. Ti ljudje pa na koncu koristijo še vse možne bonitete od socialnih transferov pa da ne govorim še o službenih stanovanjih in kaj je bilo omenjeno. Jaz mislim, da je prav, da naredimo korak naprej.

Zdaj s temi nekimi lex Jakliči operirati, pa osebno, saj to njega direktno ne bo, to bo za naprej, prakse za nazaj itak retroaktivno ne moremo spreminjati. Jaz upam, da bo od zdaj naprej vsem jasno oziroma vsem je že jasno, še temu istemu sodniku je jasno, da potem ne bo smel prek espeja delovati, če je ustavni sodnik.

Poleg tega mislim, da ima Ustavno sodišče veliko za delati, veliko zaostankov, veliko nerešenih zadev in bi bilo prav, da se posvetijo svojemu delu. To sem tudi že na Odboru za pravosodje omenil. In enostavno, bi si tudi želel, da Ustavno sodišče razsoja pravično, razsoja življenjsko in ne črkobralsko in da v teh zadevah, ki jih ima, tehta tudi javni interes, oškodovanje javnega interesa, težo kaznivih dejanj in ne vedno zgolj neke postopkovne, procesne in predvsem osebne pravice kršiteljev zakonodaje, ki imajo potem prednost pred vsem ostalim. In zato mislim, ja, leto dni je od tega, odkar so ustavni sodniki dali pobudo, da se ta zakon spremeni, in prav je, da to naredimo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Lucija Tacer.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednik za besedo.

Naj začnem s tem, da me veseli, da je kolega Cigler Kralj napovedal, da so se odnosi med njimi in Ministrstvom za pravosodje otoplili. Pričakujem veliko produktivnega dela v nadaljnjem, glede na to napoved. Vsekakor pa mislim, da jim ni treba molčati. Zdaj so vsi predstavniki odšli iz dvorane. Zadnjič je bila namreč ravno Nova Slovenija tista, ki je glasovala proti svojemu predlogu, ki ga je predlagala, zato ker naj naša razprava ne bi bila dovolj goreča, danes je pa bila očitno preveč goreča. Tako da je težko najti tisti absolutno perfektno stopnjo gorečnosti.

Začela bi s tem, da mi je všeč, kako je v tem postopku predlagateljica ravnala nekako iskreno in tudi samokritično na točkah, kjer je morala. In to izkazujejo prav amandmaji, ki smo jih sprejeli na odboru, in dopolnjeno zakonsko besedilo, ki ga imamo. Na žalost smo ugotovili ob stališčih, da nekateri poslanci niso seznanjeni s tem gradivom, ker so stališče oblikovali na podlagi zakona, ki je bil vložen, in so omenjali nekatere zadeve, ki v zakonu niso več problematične.

Posebej bi bilo tukaj za izpostaviti stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev, kjer je bilo rečeno, da menijo, da mora biti odločitev o tem, če je neka dejavnost nezdružljiva, pri predsedniku Ustavnega sodišča in zatorej ne podpirajo zakona. No, v bistvu ta zakon to predvideva. Vedno je še čas, kot smo tudi zadnjič ugotovili, da si premislijo, ker če preberejo 16.a [člen] z amandmaji, predsednik Ustavnega sodišča odloči, ali je dejavnost ali pa članstvo nezdružljivo s funkcije ustavnega sodnika. Tako da verjamem, da pač imamo veliko dela in se vsak kdaj zmoti. Ampak to izpostavljam zato, ker mislim, da v tem primeru ne gre za tovrstno napako, ampak gre za napako zato, ker mislim, da se v tem zakonodajnem postopku, pri tem zakonu nekateri veliko preveč ukvarjajo s tem, kdo ga je predlagal, veliko preveč ukvarjajo s tem, kako je nastopal kdo, ne pa s tem, kaj je vsebina, in kot so sami izkazali, niti niso prebrali zadnje verzije. Tako da bi se mogoče manj ukvarjali s tem, kako bi teatralno poimenovali lex Jaklič, latinščina, še kakšni drugi jeziki, pa mogoče lahko samo pogledamo, da je to novela Zakona o ustavnem sodišču, pa si jo preberemo in potem poskušamo najti tisto verzijo, ki je najboljša, ker kot smo videli, neka načelna volja za ureditev področja obstaja. Pozdravljam, da je predsednica Državnega zbora proaktivno pristopila in predlagala rešitev, ni samo navajala problemov.

Z veseljem bom to amandmirano verzijo zakona tudi podprla, amandmaja pa ne. Mislim, da je bilo dobro obrazloženo, zakaj pač deleža ne moremo urejati tukaj, ker je premoženje za razliko od dejavnosti. Lahko pa Nova Slovenija. In glede na njihovo zakonodajno aktivnost tudi verjetno lahko pričakujemo v kratkem, da bodo vložili novelo Zakona o odvetništvu in se zelo veselim njihovega poskusa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Andrej Poglajen.

Izvoli.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo.

Jaz moram reči, da imam kot zadnji možnost, da naredim malo refleksije celotne debate skozi današnji dan. In moram reči, da smo danes poslušali vse, od šeriatskega prava pa vse do užaljenosti zaradi tega, ker je nekdo končno Slovencem in Slovenkam razkazal resnico, da predsednica Državnega zbora in še drugi akterji te koalicije lažejo in zavajajo javnost. Ampak nekaj, česar se pa seveda niste drastično, skoraj nič dotaknili, pa je sama materija oziroma časovnica okoli same materije.

Pa poglejmo malo bolj podrobno. 19. 4., spoštovana gospa predlagateljica Urška Klakočar Zupančič, na podlagi članka v Mladini stopite pred kamero in pozovete dr. dr. Klemna Jakliča k odstopu, predvsem pa tudi pozovete KPK, da naj pogleda v primer njegovega espeja. Potem se stvar nadaljuje, čez približno mesec in pol vam gospod dr. dr. Jaklič v izjavi za javnost sporoči, da praktično sploh ne veste, zakaj ga poskušate spraviti pred KPK. Kajti lepo vam je utemeljil, da to, kar ste vi dejali, da prvi odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije govori o tem, da gre za sisteme javnega naročanja, ne pa o delovanju posameznika kot popoldanski espe. No, potem pa se začne ta kalvarija. Predlagateljica vloži predlog zakona in prvo verzijo zakona seveda ZPS in vsi ostali, bom rekel relevantni faktorji, od Ustavnega sodišča dobesedno zavržejo Potem se predlagateljica poskuša z amandmaji nekako reševati. Vendar vam je tudi na spremenjeno obliko zakona, spoštovana predlagateljica, Zakonodajno-pravna služba povedala, da vaš zakon še poglablja problematike na tem področju. No, ampak zelo zanimivo je pa dogajanje na odboru. Kot član Odbora za pravosodje moram dejati, da nama je, ko sva s kolegom Hoivikom predlagateljico pozvala, naj končno pove, kateri zakon je kršil dr. dr. Jaklič, dejala, kršil je Zakon o visokem šolstvu. Nato sva jo pozvala, tako kot je ona kolega Hoivika pred nekaj časa na kolegiju direktno izzvala, naj pove člen zakona, ki ste ga kršili, sva tudi midva njo izzvala: »Spoštovana predsednica, kateri člen Zakona o visokem šolstvu je kršil dr. dr. Jaklič?« Odgovor takrat je bil: »Bosta dobila naslednji dan odgovor po elektronski pošti.« Do danes tega odgovora niste poslali. / oglašanje iz dvorane/ Nismo ga dobili, jaz ga nisem dobil. Glejte, tako da meni je zelo zanimivo, kako postopate v teh primerih, ko nekaj poveste, na koncu pa tega niti ne izpolnite.

Ampak danes smo tukaj, kjer smo, na tej seji. Koalicija bo verjetno povozila vse predloge, ki jih predlagamo s strani opozicije.

Smo pa skozi razpravo izpostavili kar nekaj stvari, pa pojdimo lepo po vrsti. Kolegica, gospa prva med enakimi, kolegica Klakočar Zupančič je dejala kolegi Cigler Kralju, da ne razume 37. člena Zakona o odvetništvu. Zakon o odvetništvu v 37. členu, v tretjem odstavku, je zelo jasen, pa vam bom še enkrat prebral: »Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost.« Pika, konec. Se pravi, ali predsednik Ustavnega sodišča kot družbenik odvetniške pisarne opravlja funkcijo oziroma odvetniško dejavnost v tej pisarni? Ne opravlja, ker opravlja funkcijo predsednika Ustavnega sodišča. Ne more opravljati, tako da mislim, da je zakon na tem področju jasen.

Potem pa še druga perspektiva te zadeve, Zakon o ustavnem sodišču, glejte, se pravi 16. člen, tudi kolega Cigler Kralj ga je omenjal, da »funkcija sodnika Ustavnega sodišča ni združljiva s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug«. Zdaj pa drugi vidik, mislim, da je Zakonu o gospodarskih družbah, mislim, da je tam okoli 500. člena, 512, lepo piše, da če gospodarska družba nima svojega nadzornega sveta, da funkcijo nadzornika upravljajo lastniki oziroma družbeniki. Se pravi, ima možnost vpliva, je del gospodarske družbe in krši tudi 16. člen Zakona o ustavnem sodišču.

Vendar koaliciji ne gre za ureditev tega področja, ki ga mimogrede Zakon o odvetništvu in sedaj Zakon o gospodarskih družbah oziroma navezujoč se na Zakon o ustavnem sodišču jasno ureja – tukaj predsednik Ustavnega sodišča direktno krši zakon. Po drugi strani pa koalicija noče, da bi to tudi obelodanili tudi v tem amandmaju. Točno to, kar vam narekuje že drugi zakonski akti oziroma zakoni, je napisano tukaj.

In današnje sprenevedanje, da se tega ne da urediti, ob tem, da predlagate zakon, do katerega imajo vsi deležniki od Zakonodajno-pravne službe, Ustavnega sodišča odklonsko mnenje, je naravnost direkten pokazatelj, da ne gre za poskus urejanja zadev na tem področju, ampak gre za poskus diskreditacije enega samega ustavnega sodnika. Kajti tudi kolegica Klakočar Zupančič je rekla na odboru, citiram: »Natančno vem, kako bo ta sodnik sodil in nikoli ne bo sodil v skladu s tem, kar predlaga koalicija.« To je bilo rečeno s strani kolegice Klakočar Zupančič na odboru. Mimogrede, tudi sama je dejala, da so ji pomoč pri pisanju zakona ponudili določeni ustavni sodniki, tudi to je na magnetogramu seje, se lahko kasneje pogledam.

Izpostavil bi pa še eno stvar. Glejte, te dni, moram priznati, si glede na dogajanje v celotnem Državnem zboru kdaj vzamem čas in brskam po aplikaciji ERAR. Pa sem našel eno zanimivo zadevo – Inštitut za civilno pravo, podjetje za visokošolsko izobraževanje, d. o. o. Ustanovitelj – samo trenutek, vam ga takoj povem – nova firma Ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb, d. o. o., ustanovljeno 4. 2. 2011, lastništvo je veljalo do 7. 3. 2011, potem pa se pod ustanovitelja napiše Rok Čeferin in veljavnost traja do danes. Zanimivo! In ta subjekt posluje z državo, ta subjekt posluje z državo, ampak tukaj kolegica predlagateljica Klakočar Zupančeva očitno ne vidi nobene problematike. Ta subjekt pa direktno krši prvi odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ampak tega pa niste videli. Zanimivo.

Danes uvajate novo materijo oziroma novo spremembo, kar se tiče Zakona o ustavnem sodišču, zato da preganjate tiste, ki se vam upajo postaviti se po robu v vsem tem vašem lomastenju znotraj pravne države, znotraj slovenske demokracije, ki nastavljajo ogledalo vašemu absolutističnemu načinu vodenja države. Tiste, za katere pa smo vam sedaj jasno dokazali, da kršijo zakonodajo, pa ne naslavljate. Zanimivo. In tukaj boste dramatizirali in predajali, kako vi naslavljate velik problem dvojnega doktorja gospoda Jakliča, obenem pa spregledate, ko gre za predsednika Ustavnega sodišča. Verjetno zato, ker ta pa je eden izmed tistih, ki ga je Urška Klakočar Zupančič označila, da pa sodi v skladu s tem, kakor koalicija pričakuje oziroma kakršno mnenje ima.

Glejte, nenazadnje moram reči, da bo zanimivo nadaljnje dogajanje na tem področju, kajti, glejte, očitno vam ni v interesu, da bi zadeve reševali, v interesu vam je samo to, da kaznujete tiste, ki so kritični do vas.

Se pravi, kot sem dejal, zapeljana je bila danes razprava v vse različne sfere, samo niste razpravljali o materiji. Sedaj ste dobili obrazložitev vseh ozadij, ki jih s tem amandmajem naslavljamo, ampak verjetno, kakor v skladu s predhodnimi vašimi odločitvami, vaše podpore ne bomo dobili.

Je pa zanimivo, moram reči, ko predsednica Državnega zbora, bivša sodnica, pa tudi kandidatka za sodnico, neuspela kandidatka Lena Grgurevič trdita, ja, saj imate možnost ustavne presoje. Zelo zanimivo je. Prvič, predlagateljica je sama rekla na odboru, na magnetogramu, da so določeni ustavni sodniki pomagali pri pisanju zakona. Drugič, zelo zanimivo, bom rekel, tudi z vidika sploh pravne stroke, za katero se ima predlagateljica, je to, da predlaga, da bo Ustavno sodišče odločalo o zakonu, ki dejansko posredno naslavlja delovanje samih ustavnih sodnikov. Pa si vi povejte, ali lahko brezdvomno sklepamo, da bo odločitev skladna z ustavo?

In naslednja stvar, glejte, konec koncev mislim, da je tudi naloga nas tukaj v Državnem zboru, da te stvari uredimo celostno, ne pa da jih urejamo tako, kot ste si zastavili vi, se pravi šiba po prstih nekoga, za katerega ni pravne podlage, po drugi strani pa preveza čez oči za tiste, ki eklatantno kršijo vsaj tri zakone.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate repliko? / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno.

Izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, no, kolegi, ki se tako zavzemajo za dostojnost, mislim, da si zasluži opomin. Namreč, prej je kolega Poglajen dejal, da predsednica Državnega zbora laže, je govoril, laže, tako doživeto. Skratka vi ste navaden lažnivec. Predsednica Državnega zbora je poslala vsem pojasnila v zvezi s to določbo Zakona o visokem šolstvu ali katere že, tako da lažete, kolega, in to dokazljivo vi ali pa pač bolj pozorno prebirajte svoje maile. Se pravi, tako se ne obnaša. Tudi vaši poskusi diskreditacije mene z nekimi neuspelimi postopki in pa sploh ne vem, ali se v to spuščam ali ne, ne vem kolikokrat. Mogoče dajte povedati, da sem pa trikrat uspela tožiti zaradi nezakonitega dela Okrožno sodišče v Mariboru in trikrat sem zmagala. Seveda kot taka v sistemu žal verjetno ne bi nikoli uspela. In veste, nekateri rajši ceste pometamo celo življenje ali kaj drugega in nam ne bi bilo popolnoma nič izpod časti, ampak smo na prvem mestu osebe z visoko integriteto in zato si od takšnih lažnivcev, kot pa ste vi dokazljivo, pač takšnega obnašanja ne dopuščam, a veste. In če bi takšno visoko integriteto kot, recimo, jo imam sama in to s tem pač, to je pač dejstvo, imeli tudi drugi, recimo, vaš idol, torej dr. Jaklič, ne bi danes bilo potrebno spreminjati tega zakona. Ker pa tega ne premore, pa smo v to primorani. Tako da moral bi se opravičiti. Kolega seveda tega ne bo storil. O tem, kdo pa ste vi, kaj ali pa to, na tak nivo se pa sama ne bom spuščala.

Tako da mislim, da si zasluži opomin, ker je žalil in lagal, se spuščal na osebni nivo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo ima predlagateljica. / oglašanje iz dvorane/ Repliko?

Izvoli, kolega Žavbi.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik Državnega zbora.

Samo zato, ker je bilo v izvajanju predhodnika izrečena groba groba manipulacija, laž. Inštitut za civilno pravo, sem šel tudi jaz takoj pogledat na ERAR , noben problem, je dobil 13 tisoč evrov s strani javnih proračunskih uporabnikov, univerze in Elesa, preden je bil dr. Čeferin na Ustavnem sodišču. Pojdite si pogledati, to je bila grobo zavajanje, manipulacija, blatenje dobrega imena enega najboljših slovenskih pravnikov, pa ga osebno niti ne poznam, vem, da sem ga kdaj videl, ga izjemno spoštujem. In to, da ste govorili o tem, kako je on dobiva nek denar od države, oprostite, take stvari, laži, manipulacije je pa treba izpostaviti.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Predlagateljica, izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Rekli ste, kolega Poglajen, ki ste mimogrede ostali sami tukaj, saj mi je prav žal za vas, ampak pač tako je, da se lotevamo nekoga s šibo po prstih. Spoštovani kolega Poglajen, s šibo po prstih bi bilo treba zdaj vas. Vi ste lagali, lagali. Kolega poslanec Poglajen, Andrej Poglajen je lagal, kajti naslednji dan, ko sem jaz povedala, da je dr. dr. Klemen Jaklič kršil Zakon o visokem šolstvu, so dobili vsi člani Odbora za pravosodje mnenje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je bilo pripravljeno že leta 2010, iz katerega jasno izhaja, da izvajanje visokošolske dejavnosti lahko opravlja le tisti, ki je v skladu s predpisi vpisan v Razvid visokošolskih zavodov in razvid zasebnih visokošolskih učiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visokošolsko šolstvo. Avtorsko oziroma podjemno pogodbo pa se skladno z določbami 63. člena Zakona o visokem šolstvu lahko sklene le z visokošolskim učiteljem oziroma sodelavcem osebno. Samostojni podjetnik kot fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, vsled navedenega ne more opravljati niti registrirati visokošolske dejavnosti, ker specialni predpis, ki sicer na nobenem mestu izrecno ne prepoveduje opravljanja visokošolske dejavnosti kot gospodarskega posla, izvajanja le izrecno prepušča le pravno organizacijski obliki zavoda, javnega ali samostojnega, in ne fizični osebi ter obenem določa posebne pogoje za njegovo ustanovitev. Spoštovani kolega Poglajen, vi ste lagali. Vi ste lagali, da jaz tega nisem poslala, ker sem ga. Vi ste član Odbora za pravosodje, če tega niste dobili, če ne znate pogledati v svojo pošto oziroma vam kdo tega ni preposlal, ni moj problem. Vi pa ste lagali. Spoštovani državljanke in državljani, kdo vam laže? Kdo vam laže jasno in dokazljivo? / smeh v dvorani/ Ne se smejati, tudi vi ne, kolega tam zadaj, zaradi tega, ker to ni več hec, zaradi tega, ker je postala laž tukaj že popolnoma običajna. Ampak kot sem prej rekla, resnica se vedno izkaže na koncu. In ta za vas, kolega Poglajen, ne bo prijetna, ne bo prijetna. Ne zdaj se, bom, bom, bom, saj vam bom zdaj pokazal, zdaj, zdaj, zdaj vam bom pa jaz svoje pokazal. Prav takole kažete, tako da, tako da umirite se, vi ste javno sedaj lagali in spoštovani državljanke in državljani naj to … A mu kažete, da bom porabila ves čas / smeh/? Saj je v redu, ni nobenega problema, nimam nobenih težav s tem. Tako da prosim, da od zdaj naprej, vsaj od zdaj naprej, ker tudi ta zakon bo veljal od zdaj naprej, pazite, da preverite tisto, kar govorite. Kdo vam laže, spoštovani državljanke in državljani? Dokazljivo, gospod Andrej Poglajen je lagal.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Kolega Poglajen, replika, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Gospa Klakočar Zupančič, ne, lagali ste vi. In sedaj ste v slogu vaših laganj tudi izvajali ta podpretvezna dejanja. Kajti poglejte, omenjeni zakon smo omenjali že na odboru in vi ste namerno sedaj spustili zadnji odstavek 63. člena Zakona o visokem šolstvu, ki govori: »Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.« In glejte, to sem vam tudi citiral, to sem vam citiral na odboru. Ampak mi smo pričakovali, da boste resno izkazali točno, v katerem delu je zakon kršen, ne pa mnenje ministrstva iz leta 2010. Na podlagi vašega znanja kot sodnice, kot bivše sodnice, pardon, se opravičujem, bi človek res pričakoval, da nam boste skozi temeljito pravno obrazložitev povedali, kje je bil ta zakon kršen, vi ste pa nam posredovali mnenje Ministrstva iz leta 2010. Ne, niti o konkretni zadevi, iz leta 2010, spoštovani, in na to sem se jaz nanašal, da niste odgovorili na to, kar sva vas s kolegom Hoivikom pozvala.

Sedaj pa, glejte, še enkrat, lahko tukaj vpijete, delate kar hočete, ampak dokazali smo vam, da je ta zakon, ta predlog spremembe zakona namenjen samo dr. dr. Jakliču in nobenemu drugemu. Škoda, ker ste med mojo prejšnjo razpravo za kratek čas morali iz dvorane, vam nič ne zamerim tega, ampak skozi razpravo bi lahko videli, da sem naštel, kje vse so še kršitve s strani določenih posameznikov na Ustavnem sodišču, pa tega nočete nasloviti. Nočete, kajti ta amandma bi vse to rešil.

In ne se izgovarjati glede nekih, bom rekel, vaših interpretacij glede ustavnosti in vsega nadaljnjega, kajti Zakonodajno-pravna služba je jasno povedala o vašem predlogu, da poglablja krizo na tem področju in ne rešuje nobenih konkretnih stvari.

Se pravi, spoštovana gospa Klakočar Zupančič, lahko vpijete tukaj na mene, lahko me obtožujete, ne vem, česarkoli, lahko pa si vzamete čas pa pogledate tudi magnetogram za nazaj na seji, da sem jaz ta del oziroma ta odstavek 63. člena Zakona o visokem šolstvu citiral že na odboru in da omenjeni člen demantira vse, kar ste vi navedli.

Se pravi, če potegnem črto pod mojo repliko, ponovno ste zavajali slovensko javnost, obtožili ste me za lažnivca, čeprav niste niti pogledali do konca člena zakona, ki ga berete. Glede na to pa, kaj se dogaja na tej seji, pa nimam več namena sodelovati, tako da vam prepuščam užitek razgrajanja v tej dvorani še naprej.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Besedo ima predlagateljica.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Seveda boste odšli, ker nimate ničesar več v rokah. Zdaj takole, 21. februarja vam je bilo to poslano, še to sem zdaj dobila, dobila sem tudi izpis iz Udisa, ko vam je bilo poslano vse to, tudi spremeni dopis, vse vam piše noter. Tako da to je bila seveda zdaj vaša neka spretna manipulacija, da bi se izvzeli iz tega, ker ste se malo zarekli.

In pa pogodba o delu, spoštovani kolega Poglajen. Kaj pa je pogodba o delu? Ali kot se ji v obligacijskem pravu pravilno reče podjemna pogodba. Kaj pa je pogodba o delu, kolega Poglajen? Dajva malo obnoviti najino znanje. Kaj je pogodba o delu? Ali je to to, kar naredi samostojni podjetnik, ko izda svoj račun ali kaj? Kaj je pogodba o delu? / oglašanje iz dvorane/ Kolega Poglajen, iskreno vas sprašujem, kaj je...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Poglajen, prosim – samo trenutek – pustite... / oglašanje iz dvorane/ Kolegica samo trenutek. Prosim, ne motite kolegice, ko razpravlja. Če želite ponovno razpravljati, se prijavite, ampak ne motite, ko govori, vljudno prosim.

Nadaljevanje MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Pač glede na to, da je to omenil, bi rada samo pojasnila, da pogodba o delu je pogodba obligacijskega prava oziroma podjemna pogodba, na podlagi katere naročnik naroči neko storitev, potem pa podjemnik to storitev opravi in se točno tudi napiše za katero storitev gre. Mogoče je kolega Poglajen to pozabil, ampak ravno prej smo povedali, da je problematična pravna organizacijska oblika, v kateri se je opravljala dodatna dejavnost, in to je samostojni podjetnik. Dejavnosti, ki jih pa ustavni sodniki lahko opravljajo poleg opravljanja svoje funkcije ustavnega sodnika, pa se lahko opravljajo transparentno na podlagi pogodb obligacijskega prava, in to je podjemna pogodba oziroma, kot ste vi rekli, pogodba o delu. Na svidenje, kolega Poglajen. In pa avtorska pogodba. Ponovno, te pogodbe davčno niso ravno optimalne, kar precej davka se plača. Če pa se dela preko samostojnega podjetnika, je pa to seveda veliko boljše za tistega, ki storitev opravlja. Toliko. Vidim, da so vsi zapustili svoje sedeže s strani opozicije, vsaj tisti, ki so želeli razpravljati. In to kaže na to, da so popolnoma ziritirani. Pa naj še tukaj poudarim, ustavni sodnik, ki je opravljal svojo dejavnost preko pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, z novelo tega zakona ne bo v ničemer prizadet, v ničemer, ne sankcioniran niti ne opomnjen, prav nič se mu ne bo zgodilo, razen če bo ponovno odprl espe. Samo v tem primeru. Tako da hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Ni predlagateljev, tako da predvidevam, da nihče več, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CELOSTNEM PROMETNEM NAČRTOVANJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Tamaro Kozlovič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja mag, Tamari Kozlovič.

Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki smo ga v Poslanski skupini Svoboda vložili že 9. januarja 2025 je nastal kot odgovor na pozive, ki smo jih prejeli poslanke in poslanci s strani občin in njihovih izvajalcev javnih gospodarskih služb. Na nas so se obrnili s prošnjo po pomoči, saj so pri izvajanju občinske celostne prometne strategije in pri upravljanju parkirne politike ugotovili, da obstajajo žal neskladja in nekaj nejasnosti med veljavnim Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Na ta neskladja opozarjajo tako občine, opozarja Informacijski pooblaščenec v različnih mnenjih, opozarja pristojno ministrstvo in nenazadnje tudi Vlada. In ta neskladja danes odpravljamo s tem zakonom.

S predlogom novele 25. člena zakona se torej vzpostavlja pravna podlaga, ki bo omogočila občinam ali njihovim z občinskim odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb pa tudi upravljavcem glavnih in regionalnih cest, avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest kot tudi upravljavcu javne železniške infrastrukture, da lahko uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil. Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo samo in izključno ob posebni skrbnosti do varovanja osebnih podatkov, saj je slednje pomembno tudi nam v Poslanski skupini Svoboda.

Predlagana novela prinaša opredelitev štirih novih pojmov, in sicer parkirni utrip, sistem za samodejno prepoznavo tablic, sistem za samodejno prepoznavo vozil in pojem območje omejenega prometa. Vsi ti pojmi so zelo pomembni pri celostnem prometnem načrtovanju. S predlagano novelo se določa tudi namen in obseg oziroma vrsta podatkov, ki se jih pridobiva prek sistemov za samodejno prepoznavo tablic in vozil, seznam podatkov, ki jih lahko občine in z zakonom predpisani upravljavci podatkov povezujejo z lastnimi bazami podatkov. Ko je namen zbiranja podatkov dosežen, torej da ima nek uporabnik upravičen dostop na določeno območje, se podatki v predpisanem roku tudi samodejno zbrišejo. Zakon predpisuje tudi, da je potrebno obvezno obvestiti uporabnike javnih površin, če se na njih uporablja sisteme za prepoznavo registrskih tablic in vozil, in sicer na spletni strani upravljavca podatkov kot tudi fizično na mestu gradnje oziroma uporabe takega sistema. Predlagana novela tako daje pravno podlago vsem 212. slovenskim občinam in njihovim javnim podjetjem, da lahko sisteme za samodejno prepoznavo tablic in vozil uporabljajo najmanj v obsegu, kot te sisteme že danes uporabljajo zasebniki pred svojimi trgovskimi centri.

Ker je tudi nam v Svobodi varstvo osebnih podatkov pomembno, smo z amandmaji na matičnem odboru v največji meri naslovili vse pomisleke, tako informacijskega pooblaščenca kot Zakonodajno-pravne službe. Na tem mestu si upam trditi, da so sedaj in eni in drugi s predlaganim zakonom zadovoljni, torej nimajo večjih zadržkov. In s tem smo seveda v Svobodi zadovoljni.

Novela zakona je nastajala tudi, kot sem že uvodoma povedala, s pomočjo občin in njihovih komunalnih javnih podjetij, s pomočjo pristojnega ministrstva, nasveti ter usmeritvami tako informacijskega pooblaščenca kot Zakonodajno-pravne službe. Na tem mestu se tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi zakona kot tudi vseh amandmajev, iskreno zahvaljujem.

Želim si, da bi predlagano novelo podprli tudi vi, poslanke in poslanci, in tako omogočili tudi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, da uporabljajo učinkovita orodja za upravljanje parkirne politike na svojem območju. Najmanj 212 slovenskih občin vam bo za to zagotovo hvaležnih.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Tomažu Lahu.

Izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji 24. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predlagala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Tamaro Kozlovič.

Predlagateljica je uvodoma pojasnila, da je predlog zakona nastal na podlagi opozoril občin in na podlagi mnenj informacijskega pooblaščenca, saj med veljavnima Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov obstaja pravno neskladje. V nadaljevanju je predstavila poglavitno rešitev predloga zakona, ki bo občinam in njihovim z odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb ter drugim javnim upravljavcem državnih cest omogočila zakonito uporabo naprednih sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil na način, da bo pri tem poskrbljeno za ustrezno varovanje osebnih podatkov.

Predstavnica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je dejala, da Vlada podpira predlog zakona, saj se z njim celovito ureja uporabo sistemov za samostojno prepoznavo registrskih označb in obveznosti upravljavcev pridobljenih podatkov. Izpostavila je, da bodo predlagane rešitve omogočile izboljšanje pri upravljanju prometa in da bodo prispevale k uspešnejšemu oblikovanju parkirne politike ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v sklopu svojih pristojnosti in o njem podala pisno mnenje. Predstavnica ZPS je povedala, da predlog zakona vsebuje rešitve, ki so sporne z vidika 38. člena Ustave in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Poudarila pa je, da predlogi amandmajev za amandmaje odbora ustrezno upoštevajo večino pripomb iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik Državnega sveta je pojasnil, da Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. Izpostavil je, da občine potrebujejo ustrezno zakonsko podlago, ki jim bo omogočila zakonito uporabo sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb pri upravljanju prometa in parkirišč, saj slednji predstavljajo učinkovit način nadziranja prometa in prispevajo k izboljšanju pretočnosti.

Predstavnik Skupnosti občin Slovenije je ob koncu uvodnega dela izpostavil, da neskladje v veljavni zakonodaji povzroča problem občinam in upravljavcem parkirnih sistemov, zato podpirajo predlog zakona.

V razpravi so v Poslanski skupini Svoboda izpostavili, da predlog zakona zasleduje načela pravne države, saj je varstvo osebnih podatkov ustavna kategorija, zato bodo zakon podprli. Prav tako pa so izrazili podporo informacijskemu pooblaščencu, ki je opozoril na pravna neskladja in ki je v zakonodajnem postopku sodeloval kot proaktivni deležnik. Predlagateljica je pojasnila, da so predlog zakona pripravili zaradi sprememb Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki so bile sprejete po uveljavitvi Zakona o celostnem prometnem načrtovanju in ki predpisujejo, da mora biti v primeru zbiranja osebnih podatkov jasno opredeljen namen zbiranja in kako se jih hrani, česar veljavni Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ni vseboval. Prav tako je dodala, da so pobude za odpravo neskladja podale številne občine.

Odbor je po razpravi sprejel svoje amandmaje k trem členom in nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer mag. Tini Seršen, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje, podnebno energijo.

izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Veseli nas, da je pred vami predlog sprememb Zakona o celostnem prometnem načrtovanju. Z njim se ureja pomemben segment izvajanja parkirne politike, ki je bil doslej zaradi pravne nedorečenosti zlasti za občine pogosto velik izziv.

Predlog zakona odpravlja neskladnosti in nejasnosti pri tolmačenju določb veljavnega zakona v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Celovito ureja uporabo sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil in obveznosti upravljavcev podatkov, pridobljenih iz teh sistemov. Slovenija se s tem pridružuje praksi številnih evropskih držav in mest, kjer so napredne tehnologije že dolgo ključni del upravljanja prometa in parkirne politike.

Uveljavitev predloga zakona bo občinam, izvajalcem gospodarskih javnih služb ter upravljavcem cest, avtocest in javne železniške infrastrukture omogočila učinkovitejše izvajanje parkirne politike, kot enega ključnih ukrepov trajnostne mobilnosti. Prispevala bo k večji urejenosti in boljši organizaciji prometa ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov. Tudi za uporabnike javnih parkirišč bo uvedba naprednih sistemov pomenila občutne izboljšave. Dostop do parkirišč bo enostavnejši, postopki, ki jih uporabniki zdaj opravljajo ročno, pa bodo hitrejši in manj zapleteni.

Vlada podpira predlagane spremembe in dopolnitve zakona in tudi predlagani amandma k prvemu odstavku 25. člena. Sistematična ureditev uporabe sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil predstavlja pomemben korak k sodobnemu, preglednemu in uporabniku prijaznemu upravljanju prometa in parkirne politike. Poenostavlja postopke in izboljšuje pretočnost prometa ter krepi zaupanje z odgovornim in skrbnim ravnanjem z osebnimi podatki.

Zatorej zahvala tudi predlagateljici za aktivno reševanje problematike in odlično sodelovanje z vladnimi organi.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Miha Lamut.

Izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani!

Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ureja ključne vidike celostnega pristopa k prometnemu načrtovanju, ki vključuje cilje in načela, na podlagi katerih se usmerja prometna politika tako na državni kot na občinski ravni.

V okviru načrtovanja in izvajanja ukrepov omejevanja dostopov v območja znotraj občin, kjer veljajo posebni prometni režimi, vezani na ustavljanje in parkiranje vozil, se s sprejetjem zakona odpira možnost, da občine nadzor nad upoštevanjem posebnih prometnih režimov, torej nadzor nad ustavljanjem in parkiranjem vozil oziroma upravičenost dostopa do območij z omejenim prometom na javnih površinah, izvajajo z napravami za samodejno prepoznavanje vozil.

V praksi so se uveljavile nasprotujoče si razlage vsebine določb glede uporabe navedenih naprav in nasprotujoča si tolmačenja razmerja med veljavnim Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2, ki so vodile tudi do sodnih in upravnih sporov, in sicer na podlagi mnenja, da veljavni Zakon o celostnem prometnem načrtovanju eksplicitno ne določa, da med naprave za samodejno prepoznavanje vozil sodijo tudi naprave oziroma sistemi za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic. Po drugi strani pa je uporaba slednjih eksplicitno prepovedana v Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Zato je bilo potrebno pripraviti novelo Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, katere namen je odprava vsebinskih pomanjkljivosti in nejasnosti veljavnega zakona, še posebej do določb ZVOP-2, ki ureja uresničevanje človekove pravice do varstva osebnih podatkov, obveznosti, načela, upravičenosti, postopke in ukrepe, s katerimi se zagotavlja ustavna skladnost, zakonitost in upravičenost posegov v zasebnost, dostojanstvo in tajnost osebnih podatkov, in to na sistemski ravni.

Vzporedno s predlaganimi rešitvami se s predlagano novelo uvaja in opredeljuje tudi pojem »parkirni utrip«, in sicer kot metoda za ugotavljanje načina uporabe parkirnih mest na določenem območju oziroma njihovi izkoriščenosti, ki temelji na periodičnem spremljanju, kdaj so parkirna mesta zasedena in kakšna je dinamika menjave parkiranih vozil na izbranih lokacijah v posameznih časovnih terminih. Na podlagi navedene metode se bodo zbrani statistični podatki uporabili tudi za nadgradnjo obstoječih ali oblikovanje novih prometnih in njim podrejenih parkirnih politik znotraj posameznega predpisanega območja, ki so prilagojene sodobnim trendom na področju transporta.

Do vsebinskih rešitev, ki so bile predlagane v osnovnem besedilu novele, se je opredelil tudi Informacijski pooblaščenec in pa Zakonodajno-pravna služba. Glavne pripombe in pomisleki so se nanašali predvsem na vsebinske pomanjkljivosti uvedenih novih pojmov, pomanjkljivosti, vezane na nenatančno definiranje vrste, obsega in namena obdelave osebnih podatkov, ki se jih beleži med in po zaključeni uporabi naprav. za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil.

Predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju pa smo bili opozorjeni tudi na neutemeljen in nepotreben poseg ZVOP-2, saj bi se slednjim posledično znižala splošna raven varstva osebnih podatkov, ki jo glede tega že določa sam sistemski zakon. Uporaba sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb namreč ni možna ali relevantna samo na področjih urejanja načrtovanja prometa, temveč tudi na drugih področjih.

Ker so bila v nadaljevanju obravnave predlagane novele izvedena izčrpna in konstruktivna usklajevanja, med katerimi so bile naslovljene in odpravljene bistvene pripombe relevantnih deležnikov in ob tem ohranjen osnovni namen predlaganih vsebinskih rešitev, v Poslanski skupini Svoboda menimo, da so z vsebinsko nadgrajenimi rešitvami odpravljeni pomisleki glede njihove morebitne neustavnosti ter ob tem tudi zagotovljena izvedba rešitev v praksi.

Zakon bomo podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Zvonko Černač.

Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!

Vsebina novele Zakona o celostnem prometnem načrtovanju bolj natančneje določa vsebino 25. člena zakona, ki govori o uporabi naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru pravilnega parkiranja vozil in upravičenega dostopa do območij z omejenim prometom. Pri tem ne gre za to, da sedanji 25. člen zakona ne bi bil dovolj jasen in nedvoumen, pač pa gre za odpravo težav, ki jih je povzročilo odločanje posameznih birokratov v uradu Informacijskega pooblaščenca, ki si pač te določbe tolmačijo birokratsko ozko in v nasprotju z vsebino tega člena in zakona. Ker bi sodna pot za razveljavitev odločb, ki prepovedujejo uporabo takih informacijskih sistemov trajala več let, imamo pred seboj novelo zakona, ki to birokratsko zblojenost posameznih uradnikov odpravlja. Če tega ne storimo, bo na primer kolona vozil pred Piranom, v tej občini je bila namreč uporaba tega sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic prepovedana, čez mesec dni ob velikonočnih in prvomajskih praznikih segala do Portoroža.

Navedeno je torej izključni razlog, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke noveli tega zakona ne bomo nasprotovali.

Sicer pa naj ob tej priložnosti povem, da bomo, če nam bodo volivci najkasneje čez leto dni ponovno zaupali odgovornost za upravljanje države, večji del tega zakona, predvsem tisti, ki se nanaša na izdelavo občinskih prometnih strategij, odpravili. Gre za nepotreben balast, podvajanje. Prometne strategije so del občinskih prostorskih načrtov. Izdelava teh občinskih prometnih strategij, ki jih vsebuje ta zakon, pa predvsem izdatno polni žepe izdelovalcev. Gre za približno 10 milijonov evrov, kolikor naj bi te študije, ki so same sebi namen, stale. Namesto da bi ta sredstva namenjali konkretnim ukrepom, se trošijo za te nepotrebne po copy-paste modelu pisane študije. Poleg tega pa pomembno obremenjujejo tudi birokratski aparat na ministrstvu in občinah. Občinske prometne strategije namreč veljajo samo sedem let, tako zakon. Potrebno pa je tudi presojati kakovost njihove vsebine, tudi to določa zakon, in to ne samo enkrat, to kakovost je treba presojati dvakrat, najprej med pripravo in potem pred njihovim dokončnim sprejemom. Seveda vse to počno uradniki na resornem ministrstvu in vse to plačujemo davkoplačevalci. Verjetno se kar nekaj birokratov na različnih nivojih ukvarja s temi nepotrebnimi študijami. To pa še ni vse. Potem namreč sledi izvajanje, tudi to spremljavo izvajanja počno uradniki na ministrstvu in na občinah seveda. In občine morajo ministrstvu vsako leto poročati o tem, kako te strategije izvajajo. Torej, ni da ni, birokratizem na birokratizem. Tega je ogromno in te stvari je potrebno v prihodnje odpraviti.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo iz vseh teh prej navedenih razlogov jeseni leta 2020, ko se je ta zakon sprejemal, temu zakonu seveda nasprotovali. Je pa potrebno ob tem le povedati, da gre za zakon, ki ga je vladajoča koalicija samo podprla, ker ga je v zakonodajni postopek takrat vložila Nova Slovenija, ki ga v času prejšnje vlade ni uspela spraviti skozi vladno proceduro. Jaz kot takrat odgovorni minister sem raje ta sredstva, ki so bila predvidena iz evropske kohezijske ovojnice za obdobje 2021–2027 v višini 6,3 milijona evrov namenil za druge konkretne projekte. Ampak nismo še dobro opravili primopredaje 1. junija 2022, ko so se ta sredstva, glej ga zlomka, ponovno vrnila nazaj v kohezijsko ovojnico, za katero pa vemo, da je sedanja vladajoča garnitura niti ne zna uspešno črpati, ker je Slovenija, kot veste, na zadnjem mestu po porabi sredstev iz kohezije 2021–2027.

Torej, kot povedano, ta zakon bomo takoj, ko nam bo večina v parlamentu to omogočala, v večjem delu odpravili. Konkretni noveli pa izključno iz razloga, ki sem ga navedel uvodoma, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolega mag. Janez Žakelj.

Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!

Zakon o celostnem prometnem načrtovanju je bil leta 2022 sprejet, kot je že bilo povedano, na predlog Nove Slovenije in je že vzpostavil zakonsko podlago za uporabo naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru parkiranja in dostopa na območja z omejenim prometom. Predvsem za večje turistične občine je to velika pridobitev, saj jim omogoča kontrolirano omejevanje dostopa v mestno jedro in nadzor parkiranja. Prav je, da se tudi Slovenija zgleduje po številnih evropskih državah, kjer napredne tehnologije omogočajo upravljanje prometa in sistem nadgradimo.

Občine z odloki določajo območja omejenega prometa, kjer poteka promet pod določenimi pogoji, na primer brezemisijske cone, območja za pešce. Določijo tudi mesta, kjer so ti sistemi lahko nameščeni na javnih površinah ali ob cesti na območju omejenega prometa, parkirnih površinah, javnih parkirnih hišah ali drugih objektih, namenjenih parkiranju vozil, ali pa na vozilih v uporabi pristojnih služb.

Vendar je na mestu opozorilo, da sistem za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic omogoča optično branje in prepoznavo registrske tablice vozila z državo registracije vozila. Sistem za samodejno prepoznavo vozil pa omogoča tudi prepoznavo znamke, tipa, barve in vrste vozila. Gre za širok nabor podatkov, kjer je potrebna velika skrbnost varstva osebnih podatkov. Zato bi bilo prav, da bi te spremembe sprejemali po rednem in ne po skrajšanem postopku. Poseganje v zasebnost posameznikov je namreč vedno lahko problematično, tudi če se zbrani podatki izbrišejo takoj, ko je namen njihovega zbiranja dosežen.

Pomislek Informacijskega pooblaščenca, ki je nasprotoval temu, da se uporaba sistema za avtomatično prepoznavo registrskih tablic ne bi urejala več z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, je bil z amandmajem na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor odpravljen. To pozdravljamo, saj uporaba tega sistema dejansko pomeni veliko poseganje v ustavno pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov in je zato z razlogom urejena v sistemskem Zakonu o varstvu osebnih podatkov.

V Novi Sloveniji predlogu sprememb in dopolnitev zakona ne bomo nasprotovali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo nujnosti posodobitve obstoječe prometne zakonodaje in priznavamo, da predlog zakona naslavlja resne pomanjkljivosti obstoječega sistema, zlasti pravna neskladja med Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Pozdravljamo namen predlagateljev zakona, da z možnostjo uporabe ANPR sistemov na javnih površinah pripomorejo k večji stopnji pretočnosti, varnosti in urejenosti prometa.

Vendar pa ocenjujemo, da tudi po zadnjih amandmajih temeljni varnostni mehanizmi in pravne opredelitve predloga zakona obstajajo nezadostni za zagotovitve celovite zaščite ustavno zagotovljenih pravic do zasebnosti ter skladnosti z evropskim pravom.

Socialni demokrati zagovarjamo uravnotežen pristop med učinkovitim upravljanjem javnih dobrin in zaščito temeljnih človekovih pravic. Varstvo osebnih podatkov je ustavna kategorija, določena v 38. členu Ustave Republike Slovenije, in kot taka ne sme biti žrtvovana, zaradi administrativnih ali operativnih ciljev.

Predlog zakona, čeprav prinaša korake k uskladitvi, po naši oceni ne zadostuje minimalnim standardom sorazmernosti, transparentnosti in nadzora.

Če povzamemo ključne pravne in varnostne pomanjkljivosti predloga zakona, so te prisotne v njegovi pomanjkljivosti, usklajenosti z določili ZVOP-2 in pomanjkanju jasno navedenih omejitev glede uporabe zbranih podatkov, kar izpostavlja tudi informacijska pooblaščenka. Zakon ne določa natančnega seznama osebnih podatkov, ki se zbirajo za namen parkiranega utripa in štetja prometa, kar zahteva drugi odstavek 6. člena ZVOP-2. Predlog zakona ne predvideva neodvisnega mehanizma periodične revizije ali poročanja o uporabi mehanizma ANPR sistemov, ne vključuje izrecne obveznosti in izvede ocene vpliva na varstvo podatkov in ne objektivno opredeljuje, da ročni nadzor prometa ni več mogoč … / kašelj/.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ali rabite kozarec vode?

Nadaljevanje DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Je že v redu, se opravičujem.

Za vse to ga obvezujejo določila ZVOP-2 in evropskega prava o zaščiti podatkov državljank in državljanov. To niso tehnikalije, temveč bistvene pomanjkljivosti, ki sta jih izpostavili mnenji Zakonodajno-pravne službe in Informacijske pooblaščenke.

Uporaba ANPR sistemov mora biti omejena le na situacijo, kjer ročni nadzor zaradi objektivnih okoliščin ni izvedljiv in neučinkovit. Obvestila o uporabi ANPR sistemu morajo biti jasno vidna, razumljiva in prisotna na vseh vstopnih točkah v nadzorovano območja v slovenskem jeziku in jezikih narodnih skupnosti, torej manjšin. Poleg fizičnih obvestil je nujen avtomatiziran portal, kjer posamezniki lahko predhodno preverijo načrte, merjenja in zahtevajo vpogled v svoje podatke.

Prav tako nikjer v zakonu ne najdemo nobene navedbe o potrebi po potrebi v določitvi v evropskem pravu za izvedbo ocen vpliva na varstvo podatkov.

Na glasovanju na seji Odbora za infrastrukturo, na kateri smo obravnavali ta zakon, smo glasovali za njegovo sprejetje in se vzdržali pri glasovanju glede vsebinsko pomanjkljivih členov v dobri veri, da se bodo identificirane pomanjkljivosti do glasovanja na redni seji Državnega zbora z novimi amandmaji odpravile. Ker to ni bilo storjeno, dani predlog zakona ne more prejeti naše podpore.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo poskus zakonske ureditve uporabe ANPR sistemov in idejo, da bo Slovenija vpeljala sodobne tehnologije upravljanja prometa brez ogrožanja ustavno zagotovljenih pravic. Vendar je po našem mnenju pri tem specifičnem predlogu zakona preveč neizpolnjenih pogojev za zagotovitev sorazmernega, transparentnega nadzornega sistema.

Glede na navedene pravne, etične in sistemske pomisleke se bomo pri končnem glasovanju zakona vzdržali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

V razpravo torej dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Svoboda. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Poleg kolegice Kozlovič še kdo? Potem odpiram prijave. Izvolite.

Najprej ima besedo kolegica mag. Tamara Kozlovič. Samo prosim, kot predlagateljica ali v okviru razprave? Kot predlagateljica. Izvolite kot predlagateljica.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Jaz bi se uvodoma še enkrat iskreno zahvalila Zakonodajno-pravni službi, Informacijskemu pooblaščencu in pristojnemu ministrstvu. Hvala, Tadej, in vaši ekipi za pomoč.

S tem bi se navezala, da v bistvu obžalujem, da je koalicijska partnerica SD očitno pomanjkljivo prebrala vložene amandmaje na matičnem delovnem telesu kot tudi zadnji poziv oziroma odgovor, stališče Informacijskega pooblaščenca. Namreč, s skupnimi močmi smo, jaz mislim, da čisto vse pomisleke, ki jih imata Informacijski pooblaščenec in Zakonodajno-pravna služba, odpravili.

Tudi v Svobodi dajemo varstvu osebnih podatkov velik pomen in zato smo si vzeli res veliko časa in energije in naporov, da smo vse člene tudi uskladili.

Jaz upam, da si bo to 212 občin zapomnilo. Nenazadnje predlagano novelo podpirajo Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega zavarovanja, Občina Piran, javno podjetje Okolje Piran in še številni drugi in nenazadnje tudi Vlada. Tako da jaz mislim, da je že to dovolj zgovorno samo po sebi, zakaj je današnji zakon nujen.

Jaz se iskreno na tem mestu zahvaljujem tudi opoziciji, tako SDS kot Novi Sloveniji, ki je v tem zakonu to potrebo, ta izziv, s katerim se občine srečujejo, prepoznala in tako na matičnem delovnem telesu kot danes v svojih stališčih, da ne bo nasprotovala zakonu in s tem na nek način tudi pripomogla, da bo teh 212 občin učinkoviteje opravljalo svoj promet.

Amandma k 2. členu, ki smo ga vložili, je predvsem vezan in vložen na pobudo občin. Namreč, predlagali so, da se možnost uporabe teh tehničnih rešitev namesti tudi na vozila izvajalcev gospodarskih javnih služb. Namreč občine imajo to zelo različno urejeno in v nekaterih občinah s prometnimi, torej parkirnimi površinami ne upravljajo ali pa jih ne nadzirajo samo prekrškovni organi, ampak tudi izvajalci gospodarskih javnih služb.

Tako da, kar se tega tiče, bom jaz seveda amandma podprla.

In mogoče samo še eno dodatno pojasnilo, ker je bilo v stališču Poslanske skupine Nova Slovenija povedano, da že sedaj 25. člen predpostavlja, da občine lahko te sisteme uporabljajo. To delno drži, namreč obstoječi 25. člen to možnost daje samo prekrškovnim organom. Vemo pa, da so občine različno organizirane in ni nujno, da te sisteme, recimo že merjenje parkirnega utripa, velikokrat uradi, torej občinske službe, ne prekrškovni organi, merijo, zbirajo statistične podatke, pripravljajo strategije. In v tem delu, če odmislimo stališče Informacijskega pooblaščenca, je vsaj v tem delu ta 25. člen pomanjkljiv, ker ne daje te možnosti tudi občinskim službam, njihovim izvajalcem javnih služb, kaj šele ostalim upravljavcem državne infrastrukture.

Tako da jaz verjamem, da bo, kot kaže, ta zakon sprejet. S tem dajemo res neko uporabno orodje občinam, da bodo še lažje upravljale s celostno prometno strategijo, sprejemale učinkovite ukrepe pri izvajanju in določanju parkirne politike. In če jim s tem pomagamo, da jim olajšamo delo, jaz ne vidim razloga, zakaj bi kdo od poslancev glasoval proti taki rešitvi.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Lenart Žavbi.

Izvolite.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Hvala lepa.

Poslušam to debato, pa se mi zdi, bom uporabil besede kolega poslanca Zvoneta Černača, z enim delom njegovega stališča se zelo strinjam, da pač mi znamo zbirokratizirati stvari do amena. Mislim, poslušam to debato tu noter in to je maksimalno zakomplicirano, vsa stališča, noben ne razume, jaz garantiram, ko to gleda, kaj se tu pogovarjamo zdajle o tem.

Dajmo pač tako zelo ajnfoh povedati, kaj to je. Če zdaj pride z avtom v Maximarket, si lahko ogleda privatnik registrsko tablico, če prideš pa na Kongresni trg, ti je pa ne sme. In s tem zakonom bomo samo poenotili to, da če boš ti prišel ali v Maximarket ali pa v Kongresni trg, govorim pač o dveh parkirnih hišah, za kateri po moje vsi ljudje v tej državi vedo, o čem govorim, bo pač povsod prepoznava, da te bo notri spustilo. Manj bo onih kartic, papirnih, gor, dol, vse bo manj komplicirano. Mislim, to je treba tako reči. Tu pa mi kompliciramo, govorimo pol ure o, da ne rečem čemu, zakompliciramo sistem do amena, informacijski birokrati pa oni drugi birokrati pa tretji birokrati. Ne, pač dajmo reči, da Slovenija s tem zakonom končno, če ne bi mogla že prej stopati, stopa tako kakor vsa okoliška mesta na Hrvaškem, v Italiji, v Nemčiji, v Avstriji. Povsod, kamor prideš, že nekje ob vstopu v mesto regulirajo na način, da ti prebere tisto tablico, pa saj občina nič s tem, hudiča, ne dela. Saj pač gre za to, da je promet bolj tekoč, da je življenje posameznika konec koncev časovno manj potratno in lažje.

Ne bi pa sploh komentiral raznih medijskih zapisov, ki so tukaj, ki so se nabrali. Jaz sem tam na POP TV bral, prihaja Big Brother. Ne vem, mogoče bodo snemali novo sezono na POP, drugega ne znam reči.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Nihče, zato zaključujem razpravo.

O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer mag. Andreju Rajhu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

Izvoli.

MAG. ANDREJ RAJH (državni sekretar MZI): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, gospa Meira Hot, cenjeni poslanke in poslanci!

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo skupaj z deležniki pripravili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim zasledujemo temeljne cilje prometne varnosti v Sloveniji.

K spremembi zakona so nas spodbudila dejanja neodgovornih, objestnih voznikov na naših avtocestah in hitrih cestah kot tudi tehtne pobude in tesno sodelovanje z Zavodom Reševalni pas.

Tako z novelo zakona strožje obravnavamo, torej kaznujemo, voznike, ki se priključijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo, ter voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu in s tem vozilom, ki so na intervencijski vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev velike materialne škode.

V praksi je vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu. Prav tako smo priča vožnji neodgovornih voznikov za vozili s prednostjo tako kot ustavljanju na vzpostavljenem reševalnem pasu. Za navedene kršitve se za to predlaga višja globa, in sicer globa v višini 500 evrov, in stranska sankcija tri kazenske točke. Poudarjamo; namen teh sprememb ni kaznovanje voznikov in polnjenje proračuna, temveč odvračanje od neodgovornih dejanj.

Na Ministrstvu za infrastrukturo si tako želimo, da iz tega naslova ne bo potrebno izreči nobene globe, saj bi to pomenilo, da kršitev ne bo.

V noveli zakona prav tako širimo izjeme za vožnjo in ustavljanje na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hojo po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali. S tem namenom se delavcem javne veterinarsko-higienske službe dovoljuje, da smejo med odpravljanjem odvoza povoženih ali poginulih živali stopiti in hoditi po označenem in varnem mestu avtoceste in hitre ceste, njihova vozila pa morajo biti označena s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve.

Spoštovani poslanke in poslanci, predlagam, da novelo zakona, kot je pripravljen, podprete.

Vsem nam pa poziv, da se v prometu vedemo odgovorno, na avtocesti ali hitri cesti pa ob zastoju vedno ustvarimo reševalni pas in da ne vozimo za vozili na nujni vožnji.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Tomažu Lahu.

Izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji 24. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Predstavnik Vlade je uvodoma pojasnil, da predlog zakona strožje obravnava in kaznuje voznike, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu. Prav tako pa strožja obravnava, kaznuje voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu in s tem vozilom, ki so na interventni vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Za navedene kršitve se za to predlaga globa v višini 500 evrov in stranska sankcija treh kazenskih točk, katerih namen je odvračanje voznikov od neodgovornih ravnanj.

K temu je državni sekretar dodal, da predlog zakona predvideva tudi širitev izjem za vožnjo in ustavitev na odstavnem pasu ali odstavni niši na vozila javne veterinarsko-higienske službe ter njihovo hojo po avtocesti ali hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali.

Zakonodajno-pravna služba je predlog proučila v okviru svojih pristojnosti in o njem podala mnenje. In sicer je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da niso podali k zakonu nobenih pripomb.

Predstavnik Državnega sveta je dejal, da Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo, samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona in da predlaga še strožjo obravnavo neodgovornih voznikov. Po mnenju komisije bi bilo treba v prihodnosti razmisliti še o širši uveljavitvi prometnega pravila, ki voznikom trenutno nalaga obveznost postavitve reševalnega pasu ter prepoved vožnje oziroma ustavljanja na njem zgolj na avtocestah in hitrih cestah, in sicer na mestne vpadnice z več prometnimi pasovi. Prav tako je predlagal, da naj resorno ministrstvo ponovno prouči pobudo Skupnosti občin Slovenije, da bi se tudi redarskim službam omogočila uporaba modre luči, saj bi jim to zagotovilo večjo prepoznavnost in omogočilo učinkovitejše izvajanje nalog. V tem smislu je dodal, da naj ministrstvo izvede razpravo o prometnih pravilih in pooblastilih občinskih redarstev z vsemi reprezentativnimi združenji občin ter naj njihove predloge upošteva pri pripravi morebitne novele zakona.

V kratki razpravi so v Poslanski skupini NSi napovedali podporo predlogu zakona, saj so naklonjeni ukrepom za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Predstavnik predlagateljice pa je na koncu pojasnil, da deležniki iz različnih združenj občin lahko vedno podajo pripombe in da prometnega pravila o vzpostavljanju reševalnega pasu na mestne vpadnice ni mogoča, ker je vozišče na njih ožje kot na tistih na avtocestah.

Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti, odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa sprejme v predloženem besedilu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Bojan Podkrajšek.

Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za dano besedo.

Lep pozdrav državnemu sekretarju, državni sekretarki in kolegicam in kolegom, predvsem pa tistim, ki ste na balkonu iz lepe občine Zavrč. Lepo pozdravljeni!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa zasleduje temeljne cilje prometno-varnostne politike v Sloveniji, to je večja varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, ter zmanjšuje število prometnih nesreč s smrtnim izidom in prometnih nesreč, v katerem so osebe poškodovane. Gre le za dve vsebinski dopolnitvi, ki se nanašata na ravnanja udeležencev cestnega prometa pri vožnji po avtocesti in hitri cesti, reševalni pas in odvoz živali, živalskih odpadkov in trupel živali. Pri čemer dopolnitvi ne posegata v sistemsko ureditev pravil ravnanja udeležencev cestnega prometa pri vožnji po avtocesti in hitri cesti.

V praksi je vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, priključitev vozil s prednostjo ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu in vožnji oziroma o ustavitvi na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v smer. Za navedene kršitve se zato predlaga višja globa.

Spremembe prinašajo strožjo obravnavo voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter s priključitvijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu in jih prehitevajo. Strožja je obravnava voznikov, ki ne vzpostavljajo reševalnega pasu ali vozijo po postavljenem reševalnem pasu in s tem voznikom intervencijskih vozil preprečuje izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Razširitev [prinaša] izjemo za vožnjo in ustavitev na odstavnem pasu ali odstavni niši vozila javne veterinarsko-higienske službe ter hoje po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali pogumnih živali. Dodaja se tudi pooblastilo cestninskemu nadzoru za izvajanje nadzora nad veljavno določbo enaindvajsetega odstavka 30. člena oziroma novo določbo dvaindvajsetega odstavka 30. člena. V spremenjeni določbi 30. člena se dodaja nov petnajsti odstavek, ki določa prepoved vožnje ali ustavitev na [vzpostvaljenem] reševalnem pasu na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer. Prepoved ne velja za vozila s prednostjo, vozila za spremstvo ter vozila upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji.

V Slovenski demokratski stranki bomo omenjeni zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolega mag. Janez Žakelj.

Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani državni sekretar s sodelavko, državna sekretarka, kolegice in kolegi! Lep pozdrav tudi obiskovalcem na balkonu!

S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesreči na avtocesti, omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost njihovega preživetja tudi do 40 %.

S tem zavedanjem smo v Novi Sloveniji že leta 2017 pripravili predlog novele Zakona o pravilih cestnega prometa, s katero smo zagotovili vzpostavitev reševalnega pasu na avtocestah in hitrih cestah. Takratna koalicija je naš predlog podprla. Pred tem namreč zakon ni dopuščal, da bi vozniki v primeru zastoja prometa in vzpostavitve reševalnega pasu za intervencijska vozila uporabili tudi odstavni pas in s tem naredili širši prostor za varen in hitrejši prehod teh vozil. Ta naš predlog, je rešil veliko življenj.

Žal pa nekateri vozniki še vedno ne upoštevajo posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo, in se tem vozilom priključijo in jih celo prehitijo. Tudi pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu na avtocesti in hitri cesti objestni vozniki velikokrat ne upoštevajo. Pri reševanju življenj pa je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega. Zato je prav, da zakon za takšne kršitve določa večje globe, in sicer 500 evrov in tri kazenske točke.

Dopušča pa zakon, kot smo že slišali, izjeme. Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko ustavijo na avtocesti in hitri cesti vozila javne veterinarsko-higienske službe zaradi odvoza povoženih in poginulih živali.

Poudarjamo pa ob tem naslednje – na slovenskih avtocestah in hitrih cestah bi bilo nesreč manj, če ne bi imeli tako pogostih prometnih zastojev. Zaradi večje gostote prometa bi potrebovali tudi več prometnih pasov, kar bi zagotovo povečalo prometno varnost, ampak to je že druga zgodba.

Predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu bomo v Novi Sloveniji podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoča.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa predvideva strožjo obravnavo voznikov, ki kršijo pravila glede reševalnega pasu in ravnanje ob interventnih vozilih. Vzpostavitev reševalnega pasu na cestah ima številne prednosti, ki pripomorejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju življenj ter izboljšanju prometne varnosti, omogoča nemoten prehod reševalnih vozil, gasilcev in policije do kraja nesreče, s čimer se skrajša odzivni čas in poveča možnost preživetja poškodovanih. Jasno določena pot za reševalna vozila predstavlja večjo varnost za vse udeležence v prometu, zmanjša tveganje za dodatne nesreče ali zastoje, saj vozila ne vozijo nenadzorovano med kolonami. Reševalni pas mora biti vzpostavljen takoj, saj vozila, ki poskušajo narediti prostor v zadnjem trenutku, lahko povzročijo trke ali zastoje ter povzročijo zamudo reševalnih služb, kar lahko pomeni usodne minute za ponesrečence. Z zamudo se zmanjša možnost uspešnega reševanja življenj in premoženja.

Ustvarjanje reševalnega pasu ni le zakonska dolžnost, ampak tudi dejanje medsebojne pomoči in odgovornosti. Vozniki bi morali biti zgled drugim udeležencem v prometu, še posebej mlajšim in manj izkušenim voznikom.

Kazni lahko prispevajo k spoštovanju pravil, vendar bi morala biti ključna motivacija vsakega voznika skrb za varnost in življenje vseh udeležencev v prometu.

Žal praksa kaže, da številni še vedno ravnajo neodgovorno. Višje kazni so za to nujen ukrep, saj bodo povečale zavedanje o pomembnosti pravil in odvračale od nevarnega ravnanja, saj niso namenjene zgolj kaznovanju, temveč imajo tudi preventivno vlogo. S tem, ko povečujemo kazni za kršitelje, izboljšujemo prometno kulturo in zagotavljamo večjo varnost za vse udeležence v prometu.

Zato bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov zakonski predlog podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Teodor Uranič.

Izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani!

Zakon o pravilih cestnega prometa določa obvezno razvrščanje vozil na skrajni rob vozišča v primeru zastojev in ustavljanj prometa na avtocestah in hitrih cestah, in sicer z namenom vzpostavitve reševalnega pasu za intervencijska vozila, ter hkrati določa, da se je prepovedano priključiti ali prehiteti vozilo s prednostjo, vozilo za spremstvo ali vozilo v spremstvu.

Ne glede na veljavne zakonske določbe pristojni organi beležijo tako primere neupoštevanja sprejete določbe o razvrščanju vozil kot tudi primere zlorab s strani objestnih voznikov, ki vzpostavljen reševalni pas izkoristijo za prehitevanje nastalih zastojev, in sicer tudi tako, da se priključijo ali celo prehitevajo, in s tem ovirajo intervencijska vozila na nujni vožnji. Statistični podatki zadnjih let kažejo, da se trend neupoštevanja zakonskih predpisov ne umirja. V letu 2023 so bili zabeleženi celo 104 primeri neupoštevanja pravil o vzpostavitvi reševalnega pasu in 22 primerov priključitve vozilom s prednostjo. V obdobju med 1. 1. 2024. in 25. 8. 2024 pa je policija obravnavala sedem primerov priključitev vozil s prednostjo in 70 primerov neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu, kar pomeni, da je bilo v prvih osmih mesecih leta 2024 obravnavanih več primerov neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu kot v celem letu 2021 in 2022.

V luči ponavljajočih se kršitev in zlorab so bile v preteklih novelah zakona zaostrene tudi kazni za priključitev vozil s prednostjo, prepoved vožnje ali ustavitve vozil na vzpostavljenem reševalnem pasu oziroma določitev izjem, za katere prepoved ne velja, pa ni bila eksplicitno definirana. S predmetnim predlogom novele zakona se ta vrzel odpravlja in se tako določa, da je na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer prepovedana vožnja ali ustavitev, razen vožnje ali ustavitve vozil s prednostjo, vozil za spremstvo ter vozil upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji. Predpisujejo pa se tudi kazni za kršitev navedene določbe ter zaostrujejo tudi kazni glede neupoštevanja določbe o vzpostavitvi reševalnega pasu.

S predlagano novelo zakona se ne nazadnje tudi upoštevajo opozorila Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo [rastlin], ki se nanašajo na izvajanje prevzema in odvoza povoženih živali na mesto trčenja na cestni infrastrukturi in javnih površinah. Izvajalec te storitve, Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete, trenutno nima enakih pooblastil, kot jih imajo na primer izvajalci nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja ali drugi izvajalci oziroma pooblaščenci, ki za opravljanje predpisanih nalog svoja vozila lahko ustavljajo na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hodijo po avtocesti in hitri cesti. S predlagano novelo se navedena pooblastila podeljujejo tudi izvajalcu veterinarsko-higienske službe ter se mu omogoči, da pri izvajanju dejavnosti uporablja posebno opozorilno svetilko rumene barve.

S porastom prometa na avtocestah in hitrih cestah se povečuje tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč. V primeru nastanka nesreč, v katerih so ogrožena človeška življenja, je ključno, da pristojne intervencijske službe nemoteno pridejo do kraja nesreče v najkrajšem možnem času.

V Poslanski skupini Svoboda menimo, da bo predlagana novela zakona pomembno vplivala na uresničevanje navedenega cilja in jo bomo tako soglasno podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

K predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in tudi amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve gospe Tini Heferle.

Izvolite.

TINA HEFERLE (državna sekretarka MNZ): Hvala, podpredsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Začasna zaščita je namenjena razseljenim osebam, ki so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so morale zapustiti svojo matično državo ali regijo ali so bile evakuirane in se ne morejo več vrniti v varne in trajne pogoje zaradi stanja v tej državi.

Postopek priznanja statusa začasne zaščite je hitrejši od postopka mednarodne zaščite, saj se v tem postopku ugotavljajo le dejstva, ali gre za razseljeno osebo v skladu z definicijo razseljene osebe iz direktive in ali oseba spada v to skupino oseb, za katere se uporablja začasna zaščita. Na ta način se na eni strani omogoča hitra obravnava razseljenih oseb in na drugi strani razbremenitev azilnega sistema, ki bi bil sicer pod znatnim pritiskom zaradi množičnega prihoda razseljenih oseb. Sicer pa je začasna zaščita vsebinsko zelo podobna mednarodni zaščiti.

Zakon o začasni zaščiti je bil prvič v praksi zares uporabljen leta 2022, ko so ruske oborožene sile izvedle obširno vojaško invazijo na Ukrajino, zaradi česar je Svet Evropske unije sprejel izvedbeni sklep Sveta Evropske unije in aktiviral zaščito. V skladu s tem je bila nato začasna zaščita uvedena tudi v Republiki Sloveniji v skladu s sklepom Vlade, na ravni Evropske unije pa je bila nazadnje podaljšana z izvedbenim sklepom 25. junija 2024 in trenutno velja do 4. marca 2026.

Povedano v številkah to pomeni, da je bilo od 10. 3. 2022, ko je pričel veljati Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, pa do 31. januarja letošnjega leta v Republiki Sloveniji evidentiranih 12 tisoč 236 vlog za začasno zaščito, od katerih je bilo 11 tisoč 315 osebam priznan status začasne zaščite.

Glede na to, da je trenutno veljavni zakon, ki je bil sprejet leta 2005, nekoliko zastarel kljub noveli iz leta 2017, v praksi pa so se z aktivacijo leta 2022 pokazale nekatere pomanjkljivosti ureditve tudi kar se tiče prenosa evropske direktive, smo sedaj pripravili spremenjen zakon, ki sicer smiselno vsebinsko sledi trenutno veljavnemu zakonu. Zaradi sprememb več kot polovice členov pa namesto novele terja sprejetje novega zakona.

S predlogom zakona se torej uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključene v postopke začasne zaščite, kot tudi za blažitev negativnih učinkov na vseh področjih delovanja države, to je v okviru socialnega varstva, zdravstvenega varstva, javne varnosti in tako naprej.

Kot že rečeno, torej zakon ureja uskladitev z direktivo in ureditev nekaterih vprašanj, ki so se pojavila v praksi po aktivaciji začasne zaščite. Med drugim tudi to, da za aktivacijo začasne zaščite v Republiki Sloveniji ne bo več potreben poseben sklep Vlade, ampak se bo zaščita aktivirala neposredno na podlagi sklepa Sveta Evropske unije.

Poenostavlja in ureja se tudi hitrejša izvedba postopka priznanja statusa začasne zaščite. Jasnejša bo ureditev ob vzpostavitvi postopka začasne zaščite in postopka mednarodne zaščite na način, da se bodo določila pravila, kateri status, ali začasna zaščita ali mednarodna zaščita, ima prednost pri istočasnem teku obeh postopkov. Nadalje se podrobneje ureja razloge za prenehanje statusa začasne zaščite. Jasneje se določa razmerja med začasno zaščito in mednarodno zaščito ter razmerja začasne zaščite do postopkov po Zakonu o tujcih. Novi zakon pa določa tudi tako imenovano izhodno strategijo, in sicer možnost za ureditev statusa po prenehanju začasne zaščite, ko bo oseba lahko na ozemlju Republike Slovenije ostala še 30 dni in si bo v tem času sama uredila zakoniti naslov za prebivanje, recimo s prošnjo za dovoljenje po zakonu o tujcih.

Že za obravnavo zakona na matičnem odboru je Vlada pripravila vsebinske in nomotehnične amandmaje in v večjem delu sledila tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Zakon pa se je kasneje na odboru tudi popravljal še z amandmaji odbora, ki jim Vlada ni nasprotovala.

Predlagam, da zakon v Državnem zboru potrdite, in predlagam hkrati, da se tretja obravnava opravi že na tej seji.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, kolegu Teodorju Uraniču.

Izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani!

Odbor je kot matično delovno telo na 29. seji 12. marca 2025 obravnaval Predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve, je podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Opredelila se je tudi do mnenja Zakonodajno-pravne službe, in sicer je izpostavila, da so bili v skladu z nekaterimi pripombami pripravljeni amandmaji, pri nekaterih členih, kjer strokovne službe niso sledile pripombam Zakonodajno-pravne službe, pa se je ministrstvo nanje odzvalo pisno in obrazložilo, zakaj jim ni sledilo.

Direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je opozorila, da predlog zakona naslavlja zaznane težave z izvajanjem trenutno veljavnega zakona v praksi. Kot eno izmed pomembnejših novosti je izpostavila poglavje glede pravic oseb, ki zaprosijo za začasno zaščito; pri tem pa so izhajali iz prakse. Osredotočili so se tudi na integracijske ukrepe, ker menijo, da bi moralo biti več oseb vključenih na trg dela. Jasnejša je tudi opredelitev pravice do izobraževanja.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika je v okviru predstavitve mnenja izpostavila zlasti vprašanje skladnosti predloga zakona s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Izpostavila je tudi prekrškovno določbo, ki določa uporabo kazenskih določb Zakona o tujcih tudi za osebe z začasno zaščito in prosilce, ki je sporna z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave. Opozorila je še na vprašanje ustreznosti prenosa direktive ter na pravnosistemsko neprimernost poseganja v vsebino drugega zakona, kar zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda in je sporno z vidika načela pravne varnosti. Opredelila se je tudi do amandmajev koalicijskih poslanskih skupin ter njihovih predlogov za amandmaje odbora, in sicer je ugotovila, da so z njimi pripombe in iz mnenja Zakonodajno-pravne službe v veliki meri upoštevane.

Glede preostalih pripomb pa so bila dana pisna pojasnila predlagatelja.

Predstavnik Državnega sveta je v predstavitvi mnenja Komisije za državno ureditev povzel vsebino razprave na komisiji ter predstavitev zaključil z ugotovitvijo, da komisija predlog zakona podpira.

V razpravi je poslanec iz vrst Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke podal mnenje, da je predlog zakona zaradi velikega števila vloženih amandmajev nepregleden, zaradi česar z vidika preglednosti ni ustrezen za nadaljnjo razpravo.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin koalicije in o predlogih za amandmaja odbora poslanskih skupin koalicije. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije in amandmaje odbora k 16. in 74. členu ter vse člene predloga zakona.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolegica dr. Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Ja, zakon ima več ciljev. Verjetno je najbolj pomemben cilj razbremeniti azilni sistem zaradi preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite, s čimer se omogoči tudi hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz naslova tega statusa ter posledično tudi njegova hitrejša integracija v slovensko družbo. Torej imajo prosilci enako kot prosilci za mednarodno zaščito pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, do nastanitve v nastanitvenem centru, do materialne oskrbe, do nujnega zdravljenja, do izobraževanja ter do brezplačne malice za učence in dijake in brezplačnega kosila tudi za učence. Nimajo pa žepnine, ker je postopek priznanja krajši in je za prosilce v celoti poskrbljeno v nastanitvenih centrih.

V postopku se odloča le na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi, torej ni zaslišanj in izvedbe dokazov, zato je postopek hitrejši. Torej razseljena oseba pred vložitvijo vloge za priznanje statusa začasne zaščite na policiji opravi registracijski postopek, nato pa mora prosilec v treh delovnih dneh vložiti vlogo za priznanje tega statusa.

Začasna zaščita traja eno leto od uveljavitve sklepa Sveta EU in se lahko po poteku samodejno podaljša za dvakrat po šest mesecev, nato pa se lahko na podlagi sklepa Sveta ponovno podaljša za eno leto.

Začasna zaščita pa se ne prizna prosilcu, zoper katerega je pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper človečnost ali zoper mednarodno pravo, za hudo kaznivo dejanje nepolitične narave, ki ga je storil v drugi državi pred vstopom v Republiko Slovenijo, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev. Zaščita se ne podeli tudi, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je prosilec nevaren za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, torej če bi ogrožal našo suverenost, če je zoper njega v Sloveniji pravnomočno uveden kazenski postopek ali če je bil v Sloveniji pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo, kar se nam zdi seveda prav.

V Novi Sloveniji zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Trenutna zakonodaja, ki ureja začasno zaščito, je bila sprejeta kot odziv na množičen prihod razseljenih oseb iz Ukrajine ter uvedba instituta začasne zaščite. Ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022, je povzročila obsežen begunski val, ki ima neposredne posledice za Evropsko unijo in Republiko Slovenijo, ki pa se na žalost in ob veliki ceni, ki se jo plačuje s človeškimi življenji, še vedno stopnjujejo.

Začasna zaščita je v svojem bistvu primerljiva z mednarodno zaščito, saj zagotavlja varstvo posameznikom, ki se zaradi vojne ali preganjanja ne morejo vrniti v svojo matično državo. Uvedena je za osebe, ki so razseljene zaradi oboroženih konfliktov ali množičnega kršenja človekovih pravic.

Postopek priznanja statusa začasne zaščite je bistveno hitrejši kot postopek za pridobitev mednarodne zaščite, saj temelji na splošni ugotovitvi, da določene skupine oseb potrebujejo zaščito, ne da bi se presojali individualni razlogi za vsakega prosilca posebej.

V skladu z navedenimi okoliščinami in sklepi Sveta EU je Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, ki določa kategorije upravičenih oseb, trajanje zaščite in pravila po njenem prenehanju.

Do 12. januarja 2024 je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 10 tisoč vlog za zaščito, od katerih je bilo več kot 9 tisoč osebam priznano tovrstno varstvo.

Ta zakonodaja pa se je v dobrih dveh letih izvajala v praksi pomanjkljivo. Za namen aktualizacije zakonske materije in implementacijo ugotovitve iz izhajanja slednje Predlog zakona o začasni zaščiti uvaja rešitve, ki bodo zmanjšale preobremenjenost pristojnih državnih organov pri opravljanju postopkov začasne zaščite ter omogočile učinkovitejše vodenje teh postopkov ter odpravile pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju obstoječe zakonodaje.

Cilj je zagotoviti hitrejše priznanje statusa začasne zaščite, ki se dosega s poenostavitvijo postopka za priznanje statusa začasne zaščite, kar bo razbremenilo pristojne državne organe.

Prav tako pa si zakon prizadeva doseči učinkovitejšo dodelitev pravic upravičencem, saj s povečanjem pravne varnosti predlog zakona jasneje določa delitev pristojnosti med različnimi državnimi organi, ki sodelujejo v postopku priznanja začasne zaščite ter odgovornosti za zagotavljanje pravic osebam, ki jim je status priznan.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič.

Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa predsedujoča.

Spoštovane, spoštovani!

Pred nami je Predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Zakon odgovarja izzivom današnjega časa v svetu, ki ga ogrožajo podnebne spremembe in vojne, imperializem in proxy spopadi velesil, kot denimo v Ukrajini, ljudje pa so v strahu za golo življenje primorani zapuščati domove in bežati v varne države.

Predlog zakona prenaša Direktiva 2001/55/ES, ki ureja različne vidike začasne zaščite, postopek priznanja statusa začasne zaščite, zagotavljanje pravic prosilcem in osebam z začasno zaščito ter njihove dolžnosti. Začasna zaščita pomeni, da osebe ni mogoče vrniti v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena bodisi življenjski nevarnosti bodisi mučenju, bodisi nečloveškemu ravnanju ali grobemu kršenju človekovih pravic. Gre za neodtujljivo pravico vsakogar, ki jo države morajo spoštovati v vseh primerih in brez izjem.

Že samo poimenovanje začasna zaščita pove, da je po namenu in trajanju omejena, saj se predvideva, da se bodo upravičenci nekoč lahko vrnili v svojo domovino.

Naša naloga je, da osebam, ki so nastanjene v Republiki Sloveniji, zagotovimo v tem vmesnem času varnost. Osebam z začasno zaščito se tako zagotavljajo pravice do nastanitve v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti, kjer jim je zagotovljena prehrana, denarna pomoč za zasebno nastanitev, zdravstveno varstvo, dostop na trg dela, predšolska vzgoja in izobraževanje, subvencija za malico za učence in dijake in subvencija za kosila za učence, združevanje družine, pomoč pri uveljavljanju pravic ter integracija v družbo. Zakonski predlog posebej ureja pravico do socialnega varstva. Tako zagotavlja denarno pomoč oziroma žepnino posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči ter pomoč pri kritju stroškov. Denarna pomoč v skladu s predlogom zakona ter žepnina sta instituta, primerljiva denarni socialni pomoči, ki jo dodeljuje Center za socialno delo in ima enake pravne posledice, zato se v postopkih ugotavljanja upravičenosti do pravic, ki niso pravice iz javnih sredstev, odločba o denarni pomoči ali potrdilo o žepnini na podlagi tega zakona šteje kot odločba o denarni socialni pomoči, ki jo je Center za socialno delo izda v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se šteje, da so prejemniki denarne pomoči ali žepnine po predlogu tega zakona prejemniki denarne socialne pomoči. Pravico do denarne pomoči imajo osebe, ki ne živijo v nastanitvenih centrih in drugih oblikah nastanitve, kjer jim je zagotovljena prehrana. Pravico do žepnine pa imajo tiste osebe z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenih centrih ali v kakšni drugi nastanitveni kapaciteti urada. Zakon skratka ureja pogoje bivanja razseljenih oseb, vzrokov za njihovo razseljenost v vse bolj razdejanem in razdeljenem svetu na žalost ne more.

Glede na to, da se zakon uporablja za razseljene osebe iz Ukrajine, bi se tega morali zavedati predvsem odločevalci v Bruslju, v Washingtonu, v Moskvi, v Kijevu in na sedežu Nata. Namesto da se Evropa do zob oborožuje, kar bo generiralo nove in še hujše vojne, bi si morala prizadevati za to, da bi bila ambasadorka miru. To je edini ključ, če želimo, da bo razseljenih oseb manj in ne vsak dan več in več.

V Poslanski skupini Levica bomo zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolega Tine Novak.

Izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsedujoča, hvala.

Spoštovani kolegi!

V Poslanski skupini Demokratov smo prepričani, da je naša temeljna naloga poskrbeti za interese Slovenije in njenih prebivalcev.

Predlog zakona o zaščiti razseljenih oseb obravnava pomemben izziv, po podatkih je namreč od januarja 2024 v Sloveniji začasno zaščito prejelo 9 tisoč 393 oseb, v Evropski uniji pa je do te pravice upravičenih okoli 4,2 milijona razseljenih oseb iz Ukrajine.

Zakon prinaša določene koristi, a v trenutni obliki še ne zagotavlja dovolj uravnoteženega pristopa, ki bi v ospredje postavila varnost, blaginjo in pravičnost za naše državljane.

Zakonu zato ne nasprotujemo, a ga v tej fazi tudi ne podpiramo v celoti. Potrebuje določene dopolnitve, ki bodo zagotovile, da bo zakon v prvi vrsti služil Sloveniji. Slovenija mora namreč pri obravnavi tega zakona dati prednost svojim državljanom.

Zakon sicer omogoča hitrejše postopke za zaščito in razbremenjuje azilni sistem, kar je zelo pomembno, ter nadalje še opredeljuje pravico razseljenih oseb, vendar odpira določena vprašanja, ki jih ne smemo samo tako spregledati.

Varnost – pospešeni postopki ne smejo pomeniti površnega preverjanja posameznikov, ki vstopajo v državo. V času globalnih izzivov je namreč nujno zagotoviti, da varnost naše skupnosti ostane na prvem mestu.

Dodatno bo obremenil lokalne skupnosti – Svet občin v tej luči tudi opozarja na povečan pritisk na javne storitve, kot so šolstvo, zdravstvo in sociala, brez jasne finančne podpore. Država zato mora poskrbeti, da dodatne obveznosti ne poslabšajo kakovosti življenja občanov. Zakonodajno-pravna služba pa je izpostavila nejasne pristojnosti, pomanjkljive obrazložitve in kratek rok za pritožbe, 15 namesto 30 dni. Potrebujemo zakonodajo, ki bo jasna, trdna in pravična.

Prav tako se zavedamo, da Slovenija kot članica Evropske unije ima določene obveznosti, med drugim tudi uskladitev s predmetno direktivo. Vendar te obveznosti ne smejo prevladati nad potrebami naših ljudi. Slovenija mora v prvi vrsti zagotoviti stabilnost in blaginjo znotraj svojih meja, preden prevzame dodatna bremena, ki presegajo njene zmogljivosti.

Da bi zakon resnično ustrezal potrebam Slovenije, predlagamo določene dopolnitve: strožji varnostni pregledi, vsak posameznik, ki vstopa v Slovenijo, mora biti temeljito preverjen brez izjem; finančno podporo občin, država mora zagotoviti sredstva, da lokalne skupnosti ne bodo nesorazmerno obremenjene. Prav tako bi sledili oziroma prisluhnili predlogom Zakonodajno-pravne službe, naj se rok za pritožbe podaljša na 30 dni, zakon pa naj bo v celoti usklajen z evropsko zakonodajo, a z jasnim poudarkom na slovenskih prioritetah.

V Poslanski skupini Demokratov se bomo podpori zakonu vzdržali, dokler ne bo zagotovil, da so interesi Slovenije in njenih prebivalcev ustrezno zaščiteni.

Prizadevamo si zakonodajo, ki bo uravnotežena, pravična in usmerjena v dobrobit naših državljanov. Slovenija mora ostati prostor varnosti in blaginje, to je naša prednostna naloga, ki je ne bomo zanemarili.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolegica Tereza Novak.

Izvolite.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Sprejetje Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb bo zagotovilo pravično, učinkovito in humano obravnavo tistih, ki so v iskanju varnosti in mogoče celo novega začetka našli pot v našo državo.

Gre za zakon, ki prinaša nujno potrebne izboljšave in priložnost, da kot država izkažemo svojo solidarnost, organiziranost in odgovornost.

Zakon, ki je trenutno v veljavi, je zastarel, sprejet je bil leta 2005 in se je v praksi pokazal kot pomanjkljiv. Šele z množičnim prihodom beguncev iz Ukrajine leta 2022 smo ugotovili, da zakonodaja ne omogoča hitrih, učinkovitih in pravičnih postopkov, ki bi razseljenim osebam zagotavljali varnost, hkrati pa bi omogočili učinkovito upravljanje njihovih pravic in dolžnosti in obenem varnost našim državljanom in državljankam.

Evropska unija je že sprejela nove standarde, mi pa jih moramo prenesti v naš pravni red. Potrebna je poenostavitev in pospešitev postopkov. Vpeljujemo avtomatsko aktivacijo začasne zaščite na podlagi sklepa Sveta Evropske unije. S tem odpravljamo birokratske ovire in hitreje nudimo zaščito tistim, ki jo potrebujemo.

Razbremenili bomo azilni sistem. Jasna ločitev postopkov za začasno in mednarodno zaščito bo preprečila nepotrebno podvajanje odločitev ter razbremenila naše institucije.

Zakon z lajšanjem dostopa do zaposlitve spodbuja vključevanje oseb s priznano začasno zaščito na trg dela, s čimer omogočamo njihovo večjo samostojnost ter tudi zmanjšujemo socialne obremenitve države.

Žepnina in denarna pomoč se po dveh letih zmanjšata, s čimer spodbujamo hitrejšo integracijo v delovno okolje. Praksa in izkušnje namreč kažejo, da če se ljudje, tudi begunci, ne morejo v določenem času aktivirati na trgu dela, to lahko vodi do pasivizacije posameznikov, občutka brezupa, nepripravljenosti za integracijo in vrsto drugih stisk.

Beguncem torej omogočamo, da se umaknejo iz vojnega območja in pridejo v varno okolje Slovenije. Damo jim čas, da se lahko tukaj namestijo, si povrnejo občutek varnosti in dobijo podporo ter pomoč. Damo jim možnost in spodbudo, da se vključijo v lokalno okolje in na trg dela.

Natančneje se urejajo pravice in dolžnosti oseb s statusom začasne zaščite, s tem da se izboljšuje njihova pravna varnost. Hkrati se uvajajo mehanizmi za preprečevanje zlorab sistema, vključno z možnostjo preverjanja resničnega bivanja oseb v Sloveniji.

Razseljene osebe bodo imele dostop do tečajev slovenskega jezika in vključevanja v izobraževalni sistem, kot že sedaj, ter pravice do informiranja o svojih dolžnostih in možnostih v naši državi. S tem se vzpostavlja jasnejša pravila za integracijo.

In kdo so osebe, ki jim je namenjena začasna zaščita? Gre za ljudi, ki bežijo pred vojno, nasiljem in negotovostjo. Gre za družine, otroke, matere, očete, ljudi, ki so čez noč izgubili vse, predvsem pa varnost, varnost tudi za njihovo prihodnost v lastni domovini. V Sloveniji trenutno živi več kot 11 tisoč oseb s statusom začasne zaščite in večina teh je iz Ukrajine. So naši sosedje, sodelavci, prijatelji. Njihova vključitev v družbo je naša moralna dolžnost in hkrati priložnost za našo skupnost.

V Gibanju Svoboda bomo zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Anton Šturbej.

Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovana sekretarka, spoštovani poslanke in poslanci!

Predlog Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb nadomešča veljavni zakon, ki se je glede na vojno v Ukrajini in posledičnim sprejetjem izvedbenega sklepa Sveta Evropske unije, v skladu s katerim je bila začasna zaščita uvedena tudi v Republiki Sloveniji s sklepom Vlade, izkazal za pomanjkljivega. Z zakonom se odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti pri prenosu direktive Evropskega Sveta 2001, vendar predlagatelj ne obrazloži razlogov, zakaj teh ni ugotovil in odpravil prej.

Zakon določa najnižje standarde za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo. Z zakonom se določa, da bo postopek priznanja začasne zaščite hitrejši od postopka mednarodne zaščite. S tem naj bi bil azilni sistem razbremenjen.

Zakon uvaja tudi rešitev za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, ki so vključeni v postopke začasne zaščite. Gre za rešitve, ki sicer sledijo namenu začasne zaščite razseljenih oseb, vendar pa glede na celotne razmere obstaja velika nevarnost zlorab sistema, posledično tudi azilnega.

Tudi lokalne skupnosti so opozorile na svojo vlogo v teh postopkih in posledice, ki jih zakon prinaša, predvsem s finančnega vidika. Pri tem velja izpostaviti, da so za izvajanje pravic prosilcev za začasno zaščito ocenjene finančne posledice za leto 2025 na 27 milijonov 976 tisoč 738 evrov, za leto 2026 pa 17 milijonov 187 tisoč 112 evrov.

Osebe z začasno zaščito imajo skladno s predlogom zakona prost dostop na trg dela po 48. členu in lahko skladno s predpisi, ki urejajo trg dela, uveljavljajo pravice za primer brezposelnosti in se vključujejo v programe usposabljanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Osebe bi se vključevale predvsem v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja ter usposabljanja na delovnem mestu. Za vključevanje oseb pod tem statusom v programe usposabljanja v okviru aktivne politike zaposlovanja so ocenjeni stroški v višini 100 tisoč evrov. Ta sredstva bodo zagotovljena in prerazporejena.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakonu ne bomo nasprotovali, bomo pa skrbno spremljali izvajanje novega zakona in predlagali ustrezne rešitve v primeru zlorab.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

Zatorej v razpravo dajem 19. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Vprašala sem, če želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa. Ni interesa, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O STRATEGIJI UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Predlog odloka je kot matično delovno telo … / oglašanje iz dvorane/ Aha, počakamo minuto. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka bomo dali besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

GORDANA PIPAN (državna sekretarka MF): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni!

Odlok o strategiji upravljanja naložb države je osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država Slovenskemu državnemu holdingu, delničarjem, kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju kapitalskih naložb v lasti države.

Državni zbor je odlok o strategiji sprejel lanskega julija, pred tem pa je veljala strategija iz leta 2015.

Gre za akt, ki se ga ne sprejema pogosto, vendar je predvsem dogajanje v zvezi z upravljanjem invalidskih podjetij v državni lasti odprlo vprašanja, pri čemer so k spremembi strategije pozvali tudi komisije in delovna telesa Državnega zbora.

Ključne spremembe in dopolnitve pri invalidskih podjetjih so: v okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije se točko človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolni z novim odstavkom, s katerim se poudari pomen družbeno odgovornega upravljanja invalidskih podjetij v državni lasti. Pri invalidskih podjetjih njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s strani SDH. Določajo se strateške usmeritve oziroma cilji SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni in posredni lasti Republike Slovenije, in sicer med drugim skrbno, pregledno, gospodarno in družbeno odgovorno ravnanje, redno spremljanje poslovanja in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov in strategij za zagotavljanje dolgoročno pozitivnega poslovanja z namenom zaščite delovnih mest invalidov ter v skladu z njim izvajanje upravljavskih aktivnosti, kot da bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo teh podjetij. Možna so tudi združevanja z drugimi invalidskimi podjetji v večinski neposredni ali posredni lasti države v upravljanju SDH.

Likvidacija ali stečaj sta kot skrajna zakonska ukrepa dopustna samo na podlagi dokazanih utemeljitev, da invalidsko podjetje ne more poslovati pozitivno, niti ob prilagoditvi poslovnega načrta ali strategije, pri čemer mora SDH zagotoviti, da družba pred sprejetjem takšne odločitve to predstavi zaposlenim invalidom in si kot družbeno odgovoren upravljavec prizadeva z njimi uskladiti in realizirati kontinuiteto njihove nadaljnje zaposlitve. Likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja mora SDH predhodno predvideti v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu podano soglasje Vlade.

Predlog nove strategije poleg tega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa, saj gre za integrirano živinorejsko predelovalno verigo, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji. Obstoječa vsebina krepitve trga kapitala se v okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije loči v novo samostojno poglavje, pri nekaterih pomembnih naložbah pa se določi razpolaganje z uporabo prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem.

Ostale spremembe strategije se pri posameznih naložbah zgolj usklajujejo z zakonom, ki so bili sprejeti po lanski uveljavitvi strategije, in sicer pri 2TDK se doda izgradnja vzporednega levega železniškega tira, pri Kobilarni Lipica se izvajanje nalog javne službe spremeni v izvajanje zakonskih nalog, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje se določita za strateški naložbi zaradi zakonskega prenosa v neposredno last Republike Slovenije in zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe.

Gre torej za manjše, vendar nujne spremembe obstoječe strategije. Najlepša hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici Andreji Kert.

Izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Spoštovani kolegi, kolegice, ostali prisotni!

Odbor za finance je na 61. nujni seji 12. 3. 2025 kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

V poslovniškem roku je bil vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik predlagatelja dejal, da je predlog odloka posledica bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin v zvezi s posameznimi naložbami, ki so bodisi posledica novih ali spremenjenih zakonov bodisi aktualnih razmer. Ker Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da lahko Državni zbor razveljavi ali spremeni strategijo le s sprejetjem nove strategije., nova strategija dopolnjuje ali spreminja vsebino strategije iz leta 2024 samo z vsebinami, ki so posledica navedenih bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin. Dejal je, da so ključne spremembe in dopolnitve pri invalidskih podjetjih. V okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije je točka človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolnjena z novim odstavkom, s katerim se poudarja družbeno odgovorno upravljanje invalidskih podjetij v državni lasti. V okviru portfeljskih naložb, kamor sodijo invalidska podjetja, je določeno, da njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s strani SDH. Določajo se strateške usmeritve oziroma cilji SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Predlog odloka poleg navedenega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa. V predlogu odloka se okrepi tudi obstoječa vsebina krepitve kapitalskega trga v Sloveniji. Ostale spremembe strategije se pri posameznih naložbah zgolj usklajujejo. Zadnja sprememba se nanaša na družbo Uradni list, ki bo v letu 2026 zaradi sprememb predpisov prenehala opravljati gospodarsko javno službo, izvajanje uradnega glasila ter upravljanja portala javnih naročil in portala eRevizija. V zvezi z opozorili Zakonodajno-pravne službe glede vsebin, ki naj bi presegale naravo strategije pri upravljanju invalidskih podjetij pa je dejal, da pojasnjuje, da bo SDH pri svojih aktivnostih vezan na določila relevantnih zakonov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog odloka proučila z vidika svojih nalog in predstavila njihovo pisno mnenje.

Razprave o tem ni bilo.

Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in je tudi na podlagi 171. člena ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh predlogih odloka skupaj in jih sprejel.

Na podlagi 171. člena, ob smiselni uporabi prvega odstavka 133. člena Poslovnika je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga odloka, v katerem je vključen tudi sprejeti amandma.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!

Po tem, ko je Državni zbor na predlog Vlade pred dobrim letom sprejel novo strategijo upravljanja naložb države, je pred nami že nov predlog strategije. Ključni razlog za tako hitro obravnavo novega besedila strategije je zaplet, ki se je konec preteklega leta pojavil v zvezi z invalidskim podjetjem CSS. S strani Slovenskega državnega holdinga nastavljeno vodstvo podjetja je namreč ocenilo, da podjetje nima zadostnih naročil, da mu grozi insolventnost in da bi bilo s tega vidika najbolje, če bi podjetje poslali v likvidacijo. Tak predlog je doživel splošen odpor javnosti in politike, ki sta družno menili, da je taka odločitev pretirana zlasti zato, ker gre za podjetje, ustanovljeno s primarnim ciljem za poslovanje ranljivih skupin, državni upravitelj pa ga upravlja skladno z njegovim statusom portfeljske naložbe. Svoja ravnanja je SDH opravičeval, da mu s strategijo določen status in zakonska ureditev onemogočata, da bi pri odločitvah uporabil še kak drug neekonomski kriterij.

Glede na razprave, ki so se sprožile v javnosti in v Državnem zboru, je bila sprejeta odločitev, da se pripravi novo besedilo strategije upravljanja, s katero bosta nedvoumno priznana poseben položaj in namen invalidskih podjetij. Tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov smo se strinjali s tem pristopom.

Ni skrivnost, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov že od prvega besedila strategije pričakovali več. V več pobudah smo Vladi predlagali razmislek o ustreznosti klasifikacije vseh državnih naložb in predloge sprememb, ki bi omogočili, da bi več podjetij upravljali družbeno odgovorno in v skladu s strateškimi razvojnimi cilji. Dali smo konkretne predloge, da bi ustrezno opredelili nekatere naložbe, s tem zavarovali javni interes in preprečili, da bi njihovo poslovanje ocenjevali zgolj na podlagi kratkoročnih finančnih koristi za državo.

S temi predlogi sicer nismo bili uspešni, a še vedno smo prepričani, da je to ustrezna pot. Zato smo svoje predloge ponovili tudi v tem krogu priprave strategije. Na prvem mestu izpostavljamo podjetje Farme Ihan, ki je po nedavnih lastniških spremembah v tej panogi ostalo edino podjetje v državni lasti s pomembno vlogo v proizvodnji hrane in upravljanju kmetijskih zemljišč.

Opozorili smo tudi na nekaj drugih podjetij, predvsem iz turističnega in kmetijskega sektorja, ki bi si glede na svoj status in pomen zaslužila drugačen status.

Vlada in finančno ministrstvo kot skrbnik zakona in strategije sta tovrstnim spremembam tradicionalno nenaklonjena. Zato nas je razveselilo, da je Vlada prisluhnila našim argumentom vsaj pri podjetju Farme Ihan, ki bodo postale strateška naložba države. To bo omogočilo, da se podjetje razvija in po potrebi pridobi tudi strateškega partnerja, pri tem pa država ne bo tvegala nedovoljenih državnih pomoči ali izgube lastništva v tej strateški panogi, ki je pomembna za varnost hrane in za varovanje rabe kmetijskih zemljišč.

Seveda je ob tovrstnih spremembah vedno prostor tudi za razpravo o statusu in modelu upravljanja drugega državnega premoženja. Smiselno bi bilo, če bi glede na aktualne dogodke več pozornosti namenili tudi na primer razpravi o vlogi državnih podjetij v javnem zdravstvenem sistemu. Prav tako bi bilo na mestu razprava o tem, kako uporabiti domače proizvodne kapacitete za vlaganje v varnost, ki se glede na razvoj globalnih dogodkov nakazuje kot nujnost.

Četudi Vlada in pripravljavci niso izkazali interesa za to razpravo, v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo napredek, narejen s pripravo in sprejetjem nove strategije. Z njim SDH dobiva jasno podlago, da pri upravljanju podjetij upošteva širše družbene interese, pričakovanega dobička pa ne išče v ogrožanju zaposlitev najbolj ranljivih skupin. Prav tako nas veseli, da bo strategija zagotovila aktivnejšo vlogo države v strateški panogi, kot je proizvodnja hrane.

Če potegnemo pod črto, lahko ocenimo, da delamo majhen, a pomemben korak naprej.

Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podprli Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

V Levici spremembo Strategije upravljanja naložb države toplo pozdravljamo, saj naslavlja pomanjkljivosti pri upravljanju invalidskih podjetij, čemur smo bili priča v preteklih mesecih.

Invalidom, ki so težje zaposljivi, predstavlja zaposlitev socialno vključenost, ekonomsko neodvisnost in dostojanstvo. Delo vpliva tudi na pozitivno samopodobo, z rednim dohodkom pa se zmanjša tudi tveganje za socialno izključenost in revščino. Ohranjanje redne zaposlitve za invalide, ki so težje zaposljivi, je pomemben ukrep za zagotavljanje enakih možnosti in spodbujanje njihove aktivne in enakovredne vloge v družbi.

Dosedanja praksa upravljanja invalidskih podjetij v državni lasti je bila nesprejemljiva, saj je bilo glavno vodilo doseganje le gospodarskih ciljev, brez specifičnih varovalk z namenom ohranitve zaposlitev za invalide, ki predstavljajo ranljivo družbeno skupino.

Posodobljena strategija upravljanja naložb države ta problem rešuje na način, da se za invalidska podjetja dodaja izjema od doseganja zgolj gospodarskih ciljev.

Kot glavni cilj upravljanja invalidskih podjetij se tako postavlja zagotavljanje dolgoročne zaposlitve invalidov na družbeno odgovoren način. Poleg tega se določa redno spremljanje poslovanja invalidskih podjetij in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov in strategij, saj se tako neodgovorno upravljanje, kot ga je bilo dolga leta deležno škofjeloško invalidsko podjetje CSS, preprosto ne sme ponoviti.

S spremembami strategije se omejuje možnost likvidacije ali stečaja. Naloga države oziroma SDH bo izvesti vse potrebno za preživetje podjetja ob dokapitalizaciji do združitve ali prevzema podjetja s strani drugega invalidskega podjetja v lasti države.

V Levici bomo Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Naslednja ima besedo Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo Tine Novak.

Izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsedujoča, hvala.

Naša poslanska skupina pozdravlja predlagane spremembe Odloka o strategiji upravljanja naložb države, saj predstavljajo pomemben korak v smeri bolj odgovornega in družbeno osveščenega upravljanja državnega premoženja. Posebno cenimo pozornost, ki jo je novela namenila invalidskim podjetjem.

Zagotavljanje dostojnega in varnega delovnega okolja za invalide ni zgolj gospodarska, ampak predvsem etična in družbena prioriteta, ki jasno odraža naše vrednote solidarnosti in socialne pravičnosti. Podpiramo jasno izraženo zavezo, da ekonomska donosnost teh podjetij ne sme prevladati nad širšimi družbenimi cilji.

Pozdravljamo tudi vzpostavitev zaščitnih mehanizmov, kot so zahteve po soglasju Vlade za morebitno likvidacijo in jasna določila glede obveznosti SDH za konstruktivno komunikacijo z zaposlenimi invalidi pri vseh spremembah. Še posebej pomembno pa je, da je določeno, da mora SDH pred likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja izvesti vse ukrepe za zagotovitev kontinuitete zaposlitve invalidov in konstruktivno sodelovati z njimi za iskanje optimalnih rešitev. Ocenjujemo namreč, da bo ta pristop dolgoročno izboljšal kakovost življenja invalidov ter jim zagotovil dostojnost ter hkrati prispeval k večji družbeni koheziji.

Enako pomembna je tudi dodatna strateška usmeritev krepitve kapitala slovenskega trga, saj bo ta prispeval k večji stabilnosti in rasti gospodarstva skladno z evropskimi smernicami. Razvoj slovenskega trga kapitala predstavlja strateško prednost, saj omogoča hitrejši gospodarski razvoj, spodbuja inovacije in ustvarja nova delovna mesta, kar pa bo neposredno vplivalo na višjo kakovost življenja vseh državljanov Slovenije.

Prenos družb Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj med strateške naložbe ocenjujemo kot smiseln zaradi njihove ključne vloge pri zagotavljanju energetske stabilnosti, še posebej v obdobju zahtevnega energetskega prehoda. Poudarjamo tudi, da mora biti tak prenos jasno povezan z dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja energetskega sektorja in razogljičenja slovenskega gospodarstva.

Strateški premik družbe Farme Ihan kot ključnega dejavnika pri krepitvi samooskrbe s hrano ocenjujemo kot nujen korak. Samooskrba s hrano ni zgolj gospodarsko vprašanje, ampak strateško vprašanje nacionalne varnosti, še posebej v obdobju globalnih negotovosti. Podpora integrirani živinorejsko-predelovalni verigi je bistvenega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva in trajnostnega razvoja podeželja.

Glede sprememb v družbi HSE, predvsem izločitve Termoelektrarne Šoštanj in krepitve razvoja obnovljivih energije prek družbe HSE SaŠa ocenjujemo, da gre za pozitivno in dolgoročno pomembno usmeritev. Slovenija potrebuje jasno in odločno energetsko politiko, ki temelji na obnovljivih virih, zmanjševanju emisij ter ustvarjanju novih priložnosti v zelenem gospodarstvu.

Nadalje še pozdravljamo prilagoditev umestitve Kobilarne Lipica in uskladitve z novelo Zakona o drugem tiru, saj gre za pomembne korake pri zagotavljanju večje preglednosti in učinkovitosti upravljanja javnega premoženja na splošno.

Na splošno torej menimo, da so predlagane spremembe dobro premišljene in odgovorno naravnane, zato jih bomo v Poslanski skupini Demokratske stranke podprli.

Hkrati pozivamo k še naprej doslednemu spremljanju učinkov teh sprememb, predvsem pa k transparentnemu izvajanju vseh ukrepov, da bo družbena odgovornost ostala v središču našega skupnega delovanja.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Morda ena opomba, to večkrat opažam, se opravičujem, ampak, obstaja Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ne pa Poslanska skupina Demokratov, tako da prosim, da nekako to upoštevate. Pač Demokrati še niste bili izvoljeni v parlament. To boste v naslednjem sklicu verjetno, tako da bi prosila, da ste korektni pri tem.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Odlok o strategiji upravljanja naložb države je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu temeljni akt upravljanja naložb države, ki predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo države. Država z odlokom upravljavcu njenih naložb, to je Slovenskemu državnemu holdingu, delničarjem, kapitalskemu trgu in javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju kapitalskih naložb v lasti države.

Ker zakon določa, da lahko Državni zbor razveljavi ali spremeni strategijo le s sprejetjem nove strategije, je Državni zbor lani prvič po letu 2015 sprejel novi odlok o strategiji upravljanja naložb države in danes obravnavamo nov predlog te strategije. Ta dopolnjuje in spreminja lanskoletno sprejeto strategijo zgolj z vsebinami, ki so posledica bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin. Tako se prilagaja zaradi sprejema novih zakonov, ki posegajo v družbe HSE, TEŠ, Premogovnik Velenje, Kobilarna Lipica, in nadalje zaradi urejanja aktualnih perečih problematik, med te sodi reševanje situacije v invalidskih podjetjih, zavedanje o potrebi po samooskrbi s hrano v primeru Farme Ihan, in nenazadnje v želji po hitrejšem razvoju kapitalskega trga.

Pomembna sprememba, ki je naslovljena v novem predlogu strategije se tiče obravnave invalidskih podjetij. V okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije bomo točko človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolnili z novim odstavkom, s katerim se poudarja družbeno odgovorno upravljanje invalidskih podjetij v državni lasti. Cilj invalidskih podjetij tako ne bo zgolj doseganje gospodarskih ciljev, temveč se SDH nalaga skrbno, pregledno, gospodarno in družbeno odgovorno upravljanje s temi podjetji. Redno spremljanje poslovanja in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov strategij je še posebej poudarjeno. Cilj ukrepov bo zagotavljanje dolgoročno pozitivnega poslovanja z namenom zaščite delovnih mest invalidov. V skladu z njimi se bo upravljavske aktivnosti izvajalo, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo. Možne so tudi pripojitve ali spojitve teh podjetij z drugimi invalidskimi podjetji v neposredni ali posredni lasti države v upravljanju SDH.

Opozoriti je potrebno na pomemben poudarek, likvidacija ali stečaj sta kot skrajna ukrepa dopustna samo na podlagi dokazanih utemeljitev, da invalidsko podjetje ne more poslovati pozitivno niti ob prilagoditvi poslovnega načrta ali strategije. Pri tem bo moral SDH zagotoviti, da družba pred sprejetjem takšne odločitve le-to predstavi zaposlenim invalidom. Kot družbeno odgovoren upravljavec si bo moral prizadevati z njimi uskladiti in realizirati kontinuiteto njihove nadaljnje zaposlitve. Likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja mora SDH predhodno predvideti tudi v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu je, kot vemo, potrebno soglasje Vlade. Menimo, da so to zelo pomembni in nujni poudarki iz predloga nove strategije.

Predlog nadalje poleg navedenega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa. Gre namreč za pomemben in predvsem perspektiven slovenski agroživilski sistem, ki zagotavlja stabilno in kakovostno oskrbo z domačim mesom ter pomembno prispeva k prehranski suverenosti države.

Ker si v Gibanju Svoboda prizadevamo za krepitev kapitalskega trga v Sloveniji, se določa razpolaganje pri nekaterih pomembnih naložbah izključno z uporabo prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem. S tem sledimo sprejeti strategiji razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, saj želimo povečati likvidnost na domačem organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Ta ukrep bo komplementaren novi, že drugi izdaji obveznic ter uvedbi individualnih naložbenih računov, kar bomo storili v bližnji prihodnosti.

V Gibanju Svoboda se sicer zavedamo, da tako pomembnega akta, kot je odlok o strategiji, načeloma ni smotrno spreminjati vsako leto, a vendarle je v zadnjem času bilo zaznati kar nekaj nevralgičnih problemov, ki zaslužijo hitro reševanje. To pa so predvsem odgovorno upravljanje invalidskih podjetij, slovenskega agroživilskega sistema ter nadaljnji razvoj slovenskega trga kapitala.

Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države soglasno podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Tomaž Lisec.

Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!

Strategija upravljanja naložb države – vedno zelo zanimivo branje, predvsem pa je vedno zelo zanimivo spremljati spremembe, ki se jih dotika posamezna vlada na tem področju. Kajti vedno v strokovni pa tudi v politični javnosti potekajo različne debate o tem, kaj je pomembno, kaj ni pomembno, kaj je bolj strateško, kaj je manj strateško, kaj lahko prinaša dodano vrednost oziroma zlata jajca, česa pa se je potrebno vzdržati in se tudi znebiti. Saj vsi poznamo razprave o državni srebrnini, ki počasi bledi. Nenazadnje pa je razprava o upravljanju naložb države vedno pomembna tudi iz enega drugega vidika, o katerem danes ni bilo govora. Vsakokratna vlada, bodimo pošteni, želi s to strategijo določiti tudi smer financiranja, sponzoriranja in nenazadnje tudi kadriranja. In ta vlada se je na začetku tega mandata zavezala, da bo popolnoma drugačna od vseh vlad, ki so bile do sedaj, da oni pa ne bodo kadrovali politično, da bodo kadrovali samo strokovno.

Pa poglejmo, kaj se dogaja v tem mandatu. Ne rabimo veliko razpravljati tukaj v Državnem zboru, lahko pogledamo prakso, kaj vse se dogaja z imeni in priimki, ko ljudje, ki, bodimo pošteni, včasih pojma nimajo o tem, kam so imenovani, ampak so imenovani, ker so pravi. Če ne verjamete, preberite Strategijo upravljanja naložb države, na primer za podjetja, kot so 2TDK, Borzen in še kakšno energetsko podjetje.

In ta strategija, ki jo imamo danes pred nami, nekako zaokrožuje tri cilje. Najprej je razprava oziroma uvajanje tega, kar se dogaja z invalidskimi podjetji v državni lasti. Na tem segmentu ima strategija našo podporo. Ker ne samo to, kar se dogaja v praksi, ampak tudi v Poslanski skupini SDS menimo, da so invalidska podjetja tista podjetja, ki ne smejo stremeti k samo dobičku, ampak, kot je zapisano, tudi k družbeni odgovornosti. In tukaj v Poslanski skupini SDS ta segment v tej strategiji pozdravljamo.

Potem pa imamo nekaj potaknjencev na področju, ki so nekako neka zlata jama te vlade na področju energetike. Tu pa so apetiti te vlade zelo veliki, izhajajo od samega predsednika vlade navzdol, ko ni pomembno, kakšno je podjetje, ampak kdo bo z imenom in priimkom obvladoval to podjetje, da se bo potem delalo, kot se bo očitno nekdo tudi sam določil. Tukaj s temi potaknjenci imamo v Poslanski skupini SDS pri tej strategiji kar nekaj problemov.

Potem pa pridemo do področja kmetijstva, do Farme Ihan. V Poslanski skupini SDS smo v preteklosti opozarjali bivše vlade, vse so bile leve, ki so prodajale podjetja na področju kmetijstva, pa so bili vedno takšni in drugačni izgovori, zakaj so se prepustila zelo pomembna slovenska podjetja na področju kmetijstva v roke tujcev. Danes pa imamo pred sabo željo, da se Farme Ihan nekako zaščiti. Ampak ko govorimo o portfeljih in strategiji, poglejmo, kakšno je stanje v tem podjetju. Je rožnato? Dvomimo. Številke kažejo drugače. Je strateško? Marsikdo, predvsem iz strokovnih in ne političnih logov dvomi, da je dejansko Farme Ihan po izgubi vseh zelo pomembnih strategij na področju kmetijstva tista, ki bo dejansko zaščitila slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo. Tukaj se nam postavlja vprašanje, kaj se bo dogajalo s tem podjetjem v bližnji pa tudi morda v malo bolj oddaljeni prihodnosti. Z zanimanjem bomo spremljali, kdo bo z imenom in priimkom in s kakšnimi finančnimi vložki vstopal v to podjetje z besedami, kako želijo zaščititi slovensko kmetijstvo, in upamo, da se ne bodo našli ljudje z imeni in priimki, ki bodo to podjetje dokončno izkoristili, sami obogateli, naredili pa škodo slovenskemu kmetijstvu.

Tako da smo imeli v Poslanski skupini SDS kar nekaj razprav glede podpore odloku o strategiji upravljanja naložb države in če ne bi bilo notri zadev, ki se dotikajo invalidskih podjetij, bi z lahkoto glasovali proti. Ampak zaradi podpore invalidskim podjetjem v državni lasti se bomo pri tem glasovanju vzdržali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.

Predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!

Obravnavamo zelo pomemben dokument, Odlok o strategiji upravljanja naložb države.

Najbrž je vsem v tej državi jasno, da je bil glavni povod za prenovo tega dokumenta, tega odloka o strategiji upravljanja naložb države pravzaprav invalidsko podjetje CSS.

Namesto uvoda želim predstaviti ambicijo Nove Slovenije. Ta je, da želimo skupaj s somišljeniki Slovenijo spremeniti v deželo priložnosti in prodornih idej in gospodarskega uspeha. Trdimo, da vsak človek za uresničitev svojih talentov potrebuje okolje, ki omogoča in spodbuja razvoj. Naloga države je, da tako okolje ustvari. Pri tem mora ljudem pustiti dovolj veliko mero svobode, da lahko s svojimi odločitvami sami krojijo svojo zgodbo uspeha. Zavzemamo se za socialno-tržni model gospodarstva. Ta model vsakomur daje svobodo, da s svojim znanjem in delom ustvari svojo pot, hkrati pa vsakomur daje tudi mirnost, da mu bo država pomagala, če se mu bo v življenju kdaj močno zalomilo.

Trenutno največji izziv slovenskega gospodarstva bi lahko skoncentrirali na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije.

V Sloveniji želimo tudi spodbuditi razmislek, kako preiti od subvencij k davčnim olajšavam. Nekaj tednov nazaj smo poslušali velike zgodbe glede neuspešnega razpisa, o 80-milijonskem znesku za subvencije za gospodarske družbe. Vedno, vedno, ne samo pri tej vladi, je poleg pri razdeljevanju teh silnih milijonov zraven politika, in to ni dobro. Zato mi zagovarjamo manj subvencij, več davčnih olajšav. Podeljevanje subvencij zahteva obširen birokratski aparat. Podjetja svoje delovanje namesto trgu, boljšim produktom in optimizaciji proizvodnje prilagajajo subvencijam.

In kaj še zagovarjamo? Zagovarjamo, ko govorimo seveda o ekonomski politiki, zagovarjamo umik države iz gospodarstva. V Sloveniji je država s svojim lastništvom še vedno nadpovprečno vpletena v gospodarstvo. Verjamemo, da so pri upravljanju s podjetji na trgu dolgoročno bolj uspešni odgovorni zasebni lastniki kot država. Zagovarjamo umik države iz gospodarstva. Smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter na področju elektroenergetskega sistema.

Kakšne so spremembe v tem novem odloku o strategiji upravljanja naložb države? Še enkrat in kot zanimivost, povod za to noveliranje odloka so problemi v invalidskem podjetju CSS, in temu pač zdaj sledijo tudi spremembe v strategiji upravljanja naložb države. V poglavju 1.3.1 Človekove pravice in družbena odgovornost se doda odstavek v zvezi z invalidskimi podjetji, citiram začetek tega odstavka: »Republika Slovenija je neposredna lastnica v dveh invalidskih podjetjih, in sicer v CSS, d. o. o., in Bodočnost Maribor, d. o. o., posredno pa tudi v nekaj drugih invalidskih podjetjih.« Družbe v državni lasti torej niso pretežni zaposlovalec invalidov, saj tudi ne gre za strateško dejavnost, ki bi bila pridržana zgolj družbam v državni lasti. Morajo pa zaradi družbene odgovornosti in pozitivnega širšega družbenega vpogleda in zgleda za vse zaposlene invalide, predvsem zaradi njihove ranljivosti, prioritetno zagotoviti dostojno delovno okolje.

Stečaj ali likvidacija invalidskega podjetja sta varovana s predpisanimi soglasji Vlade in pristojnega ministrstva. V skrajnih primerih sta lahko upravičena, vendar je dolžnost SDH, da v sodelovanju z invalidskim podjetjem, takšen ukrep predhodno konstruktivno komunicira in uskladi z vsemi zaposlenimi invalidi ter si prizadeva za njihov dostojen prehod v drugo zaposlitev oziroma rešitev njihovega statusa. Med drugim se določa, da so od namena doseganja donosnosti in povečevanja vrednosti lastnega premoženja izjema invalidska podjetja, saj njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s takšnimi družbami s strani njihovega upravljavca.

Na novo se določi tudi strateške usmeritve oziroma cilje SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni in posredni lasti Republike Slovenije. Med opredelitev splošnih razvojnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti se doda, kar pozdravljamo v Novi Sloveniji, krepitev slovenskega trga kapitala v skladu s pobudo Evropske komisije za vzpostavitev unije kapitalskih trgov in Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Krepitev slovenskega trga kapitala je strateški interes Republike Slovenije. Med cilje strateških naložb se uvrsti krepitev slovenskega trga kapitala.

Cilj invalidskih podjetij po spremembi odloka kljub portfeljski naravi ni zgolj doseganje, kot že rečeno, gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje. Pri invalidskih podjetjih, katerih neposredna ali posredna lastnica je država, morajo družbe v državni lasti zaradi družbene odgovornosti upravljati s temi podjetji na način, kot da gre za strateške naložbe. Če je državna podpora invalidskemu podjetju nižja od morebitnih socialnih transferjev za invalide, se taka podpora izplača.

Glede na naša prizadevanja, prizadevanja Nove Slovenije v zvezi s CSS, smo predlagali sklep na Komisiji za nadzor javnih financ, in sicer 24. januarja letos je bil glede CSS sprejet naslednji sklep. Dovolite, da ga citiram: »Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za finance, naj pripravi predlog spremembe Odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki bo invalidska podjetja v večinski lasti države uvrstila v novo skupino naložb, s ciljem uresničevanja pomembnih družbenih interesov, zaščite in vključenosti ranljivih skupin. Vlada Republike Slovenije pa, da tak predlog posreduje v Državni zbor v roku 14 dni.« No, minila sta sicer dva meseca, ampak bolje pozno kot nikoli. Tukaj vidimo, da je dejansko Vlada sledila predlogu sklepa, sprejetega na Komisiji za nadzor javnih financ.

Kar zadeva sam odlok pa mu v Poslanski skupini Nova Slovenija ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu odloka, in sicer je prva k besedi prijavljena Andreja Živic.

Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom čisto kratka. Mislim, da smo danes že v stališčih in poročilih slišali bistvo spremembe Predloga odloka o strategiji upravljanja naložb. Je pač to temeljni akt države, v katerem država upravljavcu seveda, bom rekla, sporoča svoje cilje SDH, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu. Seveda, kot smo že prej slišali, je predlog novega odloka sprememba in posledica bistveno spremenjenih okoliščin, med temi so HSE, TEŠ, Premogovnik Velenje, Kobilarna Lipica, 2TDK in invalidsko podjetje.

Mogoče bi najprej omenila spremembo pri Kobilarni Lipica. Dejansko spremembo okoliščin, ki se nanaša predvsem na poslanstvo Kobilarne Lipica, saj prihajam iz tistih koncev, sem vendar kraška poslanka, in kjer je bistveno, da se ohranja genetske pestrosti, ohranja razvoj črede lipicanskih konj, konjeništva in klasične jahalne šole, za kar se zavzemam tudi že od začetka svojega mandata, seveda tudi varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje teh vrednot javnosti in seveda izobraževanje od njih. Sprememba pri odloku strategije upravljanja naložb je tudi pri pristojnosti in nalogah skupščine Kobilarne Lipica. To pomeni, da naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje Vlada, skrbnik upravljavskih nalog pa je ministrstvo, pristojno za turizem, in SDH po pooblastilu opravlja poslovna posvetovanja z družbo in na tej podlagi pripravlja priporočila.

Dotaknila bi se še mogoče Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji železniške proge drugi tir Divača–Koper. Tukaj smo s strani opozicije slišali, sedaj ni nobenega, prebrali so stališča in žal jih ni

tukaj, lahko pogledate, ne vem, kakšne kadrovske očitke in tako naprej. Bi pa samo povedala, da tukaj gre pri tej spremembi strategije upravljanja, ker je bil sprejet Zakon o izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom, kjer se določi sklenitev koncesijskega akta še za vzporedni levi tir in nobenega bavbava, kot je bilo očitano s strani opozicije.

Potem je še Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Tukaj tudi ne bi komentirala opozicijskih kolegov. Mislim, da je država na pravi poti, da se bo upoštevalo vse bistvene okoliščine, ki so se zgodile na tej točki.

In bi prešla seveda na to posebno obravnavo invalidskih podjetij v državni lasti. Moje mnenje je in mislim, da je to tudi izrazil minister za finance, ne glede na to, ali bi se ta naložba, ki je bila prej portfeljska, spremenila v katerokoli pomembno ali strateško naložbo, se mi zdi, da če smo kolikor toliko ljudje, mora biti v dobro invalidov, invalidskih podjetij, zagotovo poskrbljeno za njihovo varno delovno okolje, za njihova delovna mesta. Osebno se mi pa zdi, da je pomembno, kdo vodi tako podjetje, seveda upravlja, nadzira lahko seveda država, pomembno je pa, kdo upravlja, in da se na tej točki ne dogajajo zlorabe na račun invalidnih oseb, in na račun od njihovih plač, nagrad in dela in varnega okolja naprej. In tukaj se spremeni ta del strategije, ta varnost in trajnost kakovosti zaposlitev, kjer menim, da bo spet ta človeški faktor, kolikor se bo te zadeve upoštevalo. Seveda pa osebno menim, da je pomemben tudi nadzor nad poslovanjem teh podjetij in počasi, bom rekla, razmišljanja, kdo vodi taka podjetja.

Potem je bila omenjena še sprememba statuta družbe Farme Ihan – KPM.

In na koncu mogoče še delček o razvojni usmeritvi Slovenije za razvoj kapitalskega trga. Mogoče samo, da so prodaje družb v državni lasti v preteklih privatizacijah potekale s ciljem doseganja večjih kupnin in v smeri iskanja strateških vlagateljev in več tako prodanih družb je kotiralo na ljubljanski borzi, novi strateški vlagatelj pa je po nakupu družb njihove delnice umaknil iz borze, taki primero so recimo Aerodrom Ljubljana, Helios in Žito, in s tem se je ponudba na borzi in likvidnost teh podjetij seveda dodatno zmanjšala. Zato je ta strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji, ki bo predvsem pripomogla malim in srednje velikim podjetjem, pomembna za spodbujanje in likvidnost tržne kapitalizacije, ki med drugim predlaga oblikovanje sklada deležev družb v državni lasti, lahko manjšinskih, katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi. Seveda je krepitev slovenskega trga kapitala strateški interes Republike Slovenije.

In seveda bom predlog odloka podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Bojan Čebela.

Izvolite.

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

V preteklih dneh smo ravno po zaslugi sveže politične podpore kmetijstvo in prehransko varnost umestili med ključne stebre nacionalnovarnostnega sistema. To pomeni, da naša država v prihodnosti še kako računa na slovenskega kmeta in kmetico, kot tudi na močan agroživilski sektor. Četudi se vseskozi skuša prikazovati to vlado kot nekoga, ki stoji nasproti slovenskim kmetom in kmeticam, in se prek vsem znanega političnega vplivanja to vseskozi polaga v usta, dejstva kažejo ravno nasprotno. V optiko pravkar povedanega sodijo tudi Farme Ihan, kmetijstvo in proizvodnja mesa, d. o. o. Izključnim strateškim ciljem integrirana živilskopredelovalna veriga, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji. Naj omenim samo to, da samooskrba pri oskrbi s svinjskim mesom v Sloveniji ne dosega niti 40 %. Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so prestrukturiranje Farme Ihan z namenom zagotovitve stabilnega in dolgoročnega vzdržnega poslovanja skupine, ki bo omogočila vodilni položaj na področju prašičereje, ohranjanja vertikalne živilske verige in bo s tem zagotavljalo dvig slovenske prehranske varnosti.

Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da s to vlado kmetijstvo in vprašanje prehranske varnosti dobiva potreben prostor v okviru strokovnih in političnih debat. Neposredna posledica so znani napori ministrice Čalušić iz Gibanja Svoboda za dolgotrajno zaščito kmetijskih zemljišč. Takšno odločnost smo lahko videli le redko pri predhodnih vladah, tudi desnih, ki se prevečkrat samooklicujejo za edine zagovornike slovenskega kmeta.

Zato bom tudi zaradi drugih naslovljenih ukrepov Predlog odloka o strategiji naložb države podprl.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima poslanec Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča še enkrat.

Kolegice in kolegi, lep pozdrav!

Niti se nisem mislil oglasiti na to temo, ampak moram reči, da me veseli, da smo v končni fazi po dveh, treh mesecih kalvarije, ki se je dogajala na plečih ljudi z minimalnimi plačami, v bistvu kategorije invalidov. Tri, štiri mesece je trajalo, da se je država sama s sabo zmenila, da je poleg dobička pa donosnosti seveda v tej državi pomembno tudi, da imamo kot družba tudi kanček empatije, empatije in solidarnosti, po kateri smo Slovenci že tako znani, da znamo ob teh velikih stiskah, kadar se pojavijo, nenazadnje smo ob zadnjih poplavah tudi dokazali, skupaj stopiti. In prav ta pritisk javnosti, ki je spremljal vso to sago okrog ukinitve oziroma likvidacije tega invalidskega podjetja iz Škofje Loke, me veseli, da bomo danes s sprejetjem tega zakona omogočili, ne bom rekel preživetje, ampak dali neko novo upanje. Seveda je vse odvisno od novega vodstva. Tu lahko država nastopi z neko dokapitalizacijo oziroma s tem, da omogoči nadaljnji razvoj podjetja, bo pa seveda moralo to dolgoročno imeti vzdržen poslovni model in pa tudi pozitivne finančne kazalnike.

Tisto, kar bi želel ob tem poudariti, je, da jaz upam, da smo se tudi kot država nekaj iz tega naučili. Ta pingpong, ki se je dogajal na relaciji Ministrstvo za finance–SDH, včasih sem imel posluh, kot da se pogovarjamo država z državo, tako da se nismo mogli osnovnih zadev pogovoriti. Upam, da bo tu zdaj rešeno, kdaj začne veljati kakšen sklep pa kakšni so roki v podobnih primerih, da vsega ostalega ne omenjam.

Tisto, kar mi pa daje malce grenak priokus po vseh teh informacijah, ki smo jih dobili v teh mesecih okrog tega invalidskega podjetja, moram reči, imam pa malo neke čudne občutke predvsem zaradi sledečega. SDH je kljub slabim rezultatom, večletnim slabim rezultatom ponovno imenovala istega direktorja, ki je bil prvi odgovoren, da zagotovi ustrezno delo in pa seveda tudi ustrezne rezultate, so ga postavili na novo. Bi rekel, okej, odgovorno je ravnal, pravi, da ni mogel najti posla, da ne vidi drugega, kot da se sprejme zakon o likvidaciji, bi s tega vidika rekel, to je, saj v končni fazi, če je podjetje zašlo v tako situacijo, je za zaposlene pa še skoraj najboljša varianta. Likvidacija najbrž pomeni, da ostane toliko denarja, da se poplačajo upniki, vsaj zaposleni, tudi za plače baje, da je še bilo za tista dva, tri mesece, kolikor je bilo rečeno. Ampak glej ga zlomka, prvo, kar je, da ni dela – jaz sem že sam rekel, pa ne bi želel človeka žaliti, ampak ko smo imeli prve intervjuje s tem direktorjem, to je človek, ki ni imel nobene želje več, da bi saniral to podjetje. Verjamem, da je imel nekaj let vodenja tega podjetja, ki ima neke specifike, da je imel vsega dosti in ni posla. Takole so ga našli obrtniki čez vikend / pokaže z gesto/. Čez vikend so se v okolici 20, 30 kilometrov našli posli, ki pa dajejo neko zagotovilo, da to podjetje pa le ima eno perspektivo in pa da lahko živi. In to moram reči, da sem ponosen na to, da smo znali skupaj stopiti in da smo tem ljudem ponovno dali neko upanje.

Informacije, če nadaljujem s tem postopkom likvidacije – kdo bi pa s tem postopkom likvidacije tudi dobil? Definitivno SDH. Če ste pogledali podatke o vrednosti premoženja, mislim, da je bilo tu tudi v igri, dvomim, tudi kakšna želja po lokaciji. V končni fazi, če bi spet dali ta postopek in odprodajo po premoženju, bi tudi SDH imel kar lepe finančne učinke. Tako da včasih si mislim pa upam, da se motim, ampak nekako ne morem po vseh teh informacij, ki smo jih dobili, mimo tega občutka.

Skratka, da zaključim, jaz sem vesel, da smo tudi dali v ospredje človeka pred kapitalom, predvsem ker gre tu za ranljivo skupino. Jaz pa želim predvsem novemu vodstvu veliko uspeha pri sanaciji. Jaz vem, da jih čaka trdo delo, saj ob tem, kar smo videli, v kakšnih prostorih delajo, da vse tisto, kar sem bral, kar je direktorica dala v programih, čaka definitivno investicije. Ne moreš s 100 let staro opremo konkurirati danes na trgu dela. Jaz močno upam, da se jim bo izšlo. Tako da toliko z moje strani.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Spremembe strategije pred nami imajo osem vsebinskih sklopov.

Jaz bi se najprej ustavila pri tistem, ki je tudi javnosti najbolj znan, in to je posebna obravnava invalidskih podjetij v državni lasti. Tako da tudi portfeljske naložbe ne bodo sledile samo dobičku takrat, ko gre seveda za invalidska podjetja, ki jih določamo kot izjemo. Ta sprememba prihaja kot odziv na javno dogajanje, ki smo ga vsi spremljali. Pač, bilo je zelo, tudi v Gibanju Svoboda smo bili na neki način zgroženi nad tem, kaj se je dogajalo in da je država bila v bistvu na neki točki nemočna. Zato pozdravljam delo, ki je bilo opravljeno s strani Ministrstva za finance in v našem Državnem zboru pod vodstvom Andreje Kert na Odboru za finance zato, da smo to vprašanje in status invalidskih podjetij uredili sistemsko tudi za naprej. Nismo rešili le enega podjetja, ampak smo to vprašanje uredili tako, da bo vnaprej pač bolje poskrbljeno za ta podjetja, ki zaposlujejo najbolj ranljive in so v državni lasti.

Druga vsebina, na katero bi se pa osredotočila, je pa krepitev slovenskega trga kapitala. To je tudi nova vsebina, ki je posebej poudarjena v strategiji, in menim, da je zelo pomembna, hkrati pa je le eden izmed ukrepov, ki jih v tej vladi zasledujemo za to, da bi čim bolj opolnomočili državljanke in državljane, da bodo pametno ravnali s svojim denarjem, da ga bodo lahko investirali. Mislim, da je to tema, ki je zelo blizu posebej mlajšim generacijam, ko govorimo o naših pokojninah. Mislim, da se velik del zaveda, da prvi steber absolutno ne bo dovolj, morda drugi, vse več pa se jih zanima za tretji steber in tukaj bo pomembno, da bomo imeli čim bolj razvit trg kapitala.

Poleg tega je na ministrstvu in pač v vladi so že sprejeli Nacionalni program finančnega opismenjevanja, kar pozdravljam. To je bila tudi ena izmed tem, ki jo večkrat slišimo od mladih, ki pridejo na obisk v Državni zbor, da se ne počutijo dovolj opolnomočene na tem področju in da bi želeli tudi prek šol, izobraževalnih ustanov dobiti te informacije. Zaključili smo drugo izdajo ljudskih obveznic in pa v javni obravnavi je zakon o individualnih naložbenih računih. Torej le nekaj ukrepov, ki pa vsi gredo v to smer, ki jo poudarjamo tudi v strategiji za spremembo, da se mora v Sloveniji trg kapitala krepiti zato, ker je to dobro tako za gospodarstvo kot posameznike v naši družbi.

Jaz bom te spremembe podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še predstavnica Vlade, in sicer državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Gordana Pipan.

Izvolite.

GORDANA PIPAN (državna sekretarka MF): Jaz bi se najprej zahvalila za podporo spremembi strategije.

Hkrati pa bi želela poudariti, da upamo, da so vaše skrbi odveč, ker strategija res zelo jasno glede invalidskih podjetij določa ravnanja Slovenskega državnega holdinga v primeru invalidskih podjetij, pri čemer je dana tudi možnost, da v primeru, kar prej ni bilo zapisano tako, da v primerih, če je potrebna dokapitalizacija, se ta lahko naredi tudi na način, da ni povsem ekonomsko upravičena, ampak z namenom doseganja drugih ciljev, to je pomena invalidskih podjetij v družbi in k nenazadnje tudi gospodarstvu. Poleg tega pa je dodana še ena varovalka, da če ta prizadevanja ne uspejo, je mogoče tudi, da se pač ta podjetja pripojijo k drugim invalidskim podjetjem, ki so v neposrednem ali posrednem upravljanju SDH. Tako da mislim, da so, kar zadeva invalidska podjetja, tu varovalke in tudi je zelo jasno napisano, na kakšen način mora SDH skrbno upravljati in spremljati tovrstna podjetja.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.

Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da interesa ni, zato zaključujem splošno razpravo.

K dopolnjenemu predlogu odloka ni bilo vloženih amandmajev.

Glasovanje o predlogu odloka v celoti bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14 in 10 minut.

Se vidimo kmalu, na svidenje!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora in prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev. Glasovali bomo po naslednjem vrstnem redu: 5., 3., 4., 12. in 20. točka.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 23, proti pa 48.

(Za je glasovalo 23.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.

Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada pa me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 49, proti pa 22.

(Za je glasovalo 49.) (Proti 22.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Svoboda k 2. členu.

Glasujemo. 71 poslank in poslancev, navzočih 40 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 40.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 2. členu dopolnjenega predloga zakona, in sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo za tretjo obravnavo vložiti amandmaje. Ne.

Potem pa prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.

Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. 72 poslank in poslancev je zdaj navzočih, 42 jih je glasovalo za, proti pa eden.

(Za je glasovalo 42.) (Proti 1.)

In ugotavljam, da je zakon sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa v okviru skrajšanega postopka.

Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 72 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb v okviru rednega postopka.

In prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 19. členu.

Glasujemo.

Navzočih je 73 poslank in poslancev, 49 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmaju in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.

In glasujemo. 72 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 49, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da sklep je sprejet.

Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 19. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo za tretjo obravnavo vložiti amandmaje? Ne bo amandmajev.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Vlada oziroma Zakonodajno-pravna služba nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.

Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev navzočih, 49 je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo še s prekinjeno 20. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o strategiji upravljanja naložb države.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu odloka niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada pa me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja, ki je bil sprejet na matičnem delovnem telesu, predlog odloka neusklajen.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev navzočih, 51 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je odlok sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri, in vam želim lep dan.