Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 29. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 17. marca. o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 29. seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 33 poslanskih vprašanj.

Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika.

V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjale ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v petek, 28. marca, ob 10. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa takega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne dobi odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Robert Golob, predsednik Vlade, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, od 14.30 dalje ter mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, od 15. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom. Najprej bo vprašanje postavil kolega Andrej Poglajen, in sicer ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica gospa Vrečko!

Unescova dediščina je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev kulture, ki ga naša država premore. Sam prihajam iz kraja, kjer je velik del našega mesta pod Unesco dediščino, tako tehnični kot kulturni del, in ponosni smo na to. Vendar pa na žalost ugotavljamo, da s strani države nimamo zadostne finančne podpore za oskrbovanje in nadgrajevanje naše ponudbe znotraj Unesca.

Pa poglejmo malo mednarodni vidik, spoštovani. V Nemčiji sicer res ne poznajo federativne ureditve na področju financiranja Unesca, vendar je na regionalni ravni med predstavnike in predstavnice zveznih dežel razdeljenih dovolj sredstev, da temeljito in podrobno skrbijo za svojo Unescovo dediščino. V Franciji, recimo, poznajo direktno ureditev na področju države. Država ima v skladu z zakonodajo določena sredstva, ki so namenjena v proračunske postavke za direktne investicije v Unescovo dediščino.

Pri nas, spoštovani oziroma spoštovana ministrica, pa pomembno zadevo urejamo v Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Tam je tudi zabeleženo, da mora država zagotavljati financiranje prek proračuna ministrstva, ki je odgovorno za osrednje področje. Proračun Republike Slovenije na žalost ne zagotavlja direktnih sredstev za investicije v Unescovo dediščino, po drugi strani pa tudi na razpisih, ki jih ministrstvo objavlja, Unescova dediščina ne prinaša zadostno število točk, da bi omogočalo konkretne prednosti krajem, ki imajo Unescovo dediščino za izbor na samih razpisih.

Primer tega je Kajzer park v Idriji. Razpis je bil večkrat prijavljen na kulturno ministrstvo v času več vlad in nikoli izbran. Gre za eno najbolj pomembnih, zgodovinsko in tehniško gledano, lokacij, ki predstavljajo, bom rekel, samo srž oziroma središče Unesca v Idriji.

Zato, spoštovana ministrica, glede na to, da ste v tem mandatu spreminjali Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, iz katerega je izpadlo 20 milijonov sredstev za Unesco, vas sprašujem:

Kako bo država zagotavljala ustrezna sredstva za Unescovo dediščino?

Ali lahko pričakujemo, da bodo z vidika točkovanj kraji, ki imajo Unescovo dediščino, končno imeli malo večji poudarek, da dediščino tudi vzdržujejo?

Kajti vemo, da so mednarodni kriteriji za vzdrževanje same dediščine, za investicije v dediščino so zelo pomembni. Nenazadnje tudi tuji ocenjevalci prihajajo v naše kraje in ocenjujejo našo skrb za to dediščino.

Iz tega naslova me zanima:

Kako bo država pri tem pomagala?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Preden vam dam besedo, spoštovana ministrica, bi danes rada na balkonu pozdravila tudi vse udeleženke in pa udeležence Dneva s poslanko.

Lep pozdrav in prijetno spremljanje seje vam želim!

Spoštovana ministrica dr. Asta Vrečko, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci ter gostje in gosti.

Najlepša hvala za vprašanje. Unescova dediščina je res ena naših najpomembnejših kulturnih dediščin v Sloveniji in jo zavezujejo tudi hkrati najvišje in najpomembnejše konvencije, tako seznam reprezentativne nesnovne dediščine kot seveda tudi Unescove dediščine, med katerimi je pa seveda tudi Rudnik živega srebra v Idriji, Unescova dediščina v Ljubljani in pa prazgodovinska kolišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Vse to spada tudi pod našo pristojnost z vidika spoštovanja dediščine, tudi z vidika ravnanja z dediščino in postavljanja standardov. Kot ste tudi sami omenili, pa spadajo z vidika lastništva pod občine. In po Zakonu o javnem interesu za kulturo mi na Ministrstvu za kulturo seveda lahko z občinami sodelujemo, jim namenimo denar izključno preko razpisov.

Ta denar, ki ste ga vi omenili, tega v proračunu ni bilo nikoli zagotovljenega. To je bila verjetno zgolj neka želja, kot je tudi naša želja. V samem proračunu pa za Unescovo dediščino ni bilo nikoli denarja. Je pa res, da se je v prejšnjem mandatu Nacionalni program za kulturo sprejel brez široke razprave in zadaj je bila tista tabela, ki so jo naredili brez usklajevanj z resorji ali pa, da bi to imelo neke podlage znotraj proračuna za Ministrstvo za kulturo. Namreč, iz proračuna seveda ne bi tega nikoli odstranili.

Mi imamo zdaj akcijski načrt, ki je tudi v zadnjih fazah usklajevanja z Ministrstvom za finance. Notri imamo različne projekte, tudi tiste, ki že imajo sredstva zagotovljena bodisi iz integralnih, kohezijskih in drugih sredstev, tista, ki jih načrtujemo.

Center za upravljanje z dediščino živega srebra je tudi nacionalna institucija, kot veste, ima 14 zaposlenih, financiranih tudi iz proračuna Republike Slovenije, prav tako je program. Tako da mislim, da država zelo zgledno skrbi za to dediščino. Ampak za samo obnovo pa seveda obstaja cel kup razpisov, na katere se lahko prijavi Občina Idrija, na katere se tudi je prijavila, kjer je eden izmed kriterijev med točkovani bil tudi Unesco, tako kot so obmejne občine in drugi kriteriji, potem pa seveda konkurirajo z vsemi ostalimi občinami. Na žalost na tistem prejšnjem razpisu, ki ste ga omenili, je res bilo, moram reči, več kot 50 prijaviteljev, se pravi različnih občin po celi Sloveniji, in vse so imele izvrstne, sredstva pa so zdaj žal omejena. In kolikor se spomnim, je žal nekako pristal na rezervni listi. Mi te projekte sedaj že zaključujemo.

Sedaj imamo razpis za vzhodno kohezijsko regijo. Tudi v tej višini 16 milijonov, kamor žal seveda to ne spada. Mi nismo določili sami, da je to razpis samo za vzhodno kohezijsko regijo, to je bilo določeno že v prejšnji vladi, mi smo samo tukaj nadaljevali. Ne dvomim, da bo spet cel kup res dobrih projektov pripravljenih, kajti občine imajo te odlične projekte.

Mi imamo različne mehanizme, na katere se tudi občine lahko prijavljajo. Razpisi so večji in manjše narave, imamo tudi razpis, ki je dvoleten, za obnovo dediščine, kamor se bo pač lahko prijavil. Strinjam se lahko z vami, seveda, kot ministrica za kulturo in kot vsi, ki nam je mar za kulturno dediščino, da bi bilo odlično, da bi imeli določen fond sredstev, namenjenih zgolj Unescovi dediščini. Mi se vsakič borimo za čim večja sredstva za kulturo, ampak tega v Sloveniji ni bilo v proračunu zagotovljeno še prav v nobenem mandatu. Gre enako kot za vse druge razpise, imajo pa dodatno točko.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Poglajen, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Spoštovana ministrica, hvala za ta odgovor, vendar jaz v mojem vprašanju nikjer nisem naslovil na vas, da zahtevamo izrecna sredstva od ministrstva, ki bodo za to namenjena, govorili pa smo o točkovanju. Pa vam bom dal čisto konkreten primer – Razpis za sofinanciranje kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, leto 2023. Prijavitelji, ki so imeli Unescovo dediščino, so na razpisu prejeli le med pet in deset dodatnih točk za to Unescovo dediščino. Prijavitelji, recimo, iz Triglavskega narodnega parka so imeli dosti več možnosti dodatnih točk. In kar se teh stvari tiče, se mi zdi, da je Unescova dediščina pri nas zelo zelo podcenjena. Nenazadnje, ko govorimo o prejšnji resoluciji o nacionalnem programu za kulturo, moramo vedeti, da je bila ta sprejeta v prejšnjem sestavu državnega zbora s kar konkretno večino. Nenazadnje je takrat iz opozicije prišel amandma o Unescu, ki so ga takratni koalicijski poslanci vsi potrdili. Tako da je bila razprava o tem široka, vsaj v Državnem zboru, in konsenz je bil velik. Na žalost pa, še enkrat, kot sem omenil, problematika je točkovanje pri razpisih. Občine, ki imajo Unescovo dediščino, ne pričakujejo, bom rekel, direktnih financ, se zavedajo pomena, da je kulturna dediščina različna, pa vendarle je Unescova dediščina eden, bom rekel, največjih elementov, kar se tiče svetovnega nivoja kulture, tako tehniške kot ostale kulturne dediščine. In zdi se mi prav, da bi tiste občine, ki si želijo dodatnih investicij v Unescovo dediščino oziroma so pripravljene tudi sofinancirati projekte, imele urejeno točkovanje, da jim ta svetovni, še enkrat, predznak Unesco doda več točk kot samo en majhen del, kot je do sedaj.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Še enkrat, dodatne točke so seveda bile. Ta razpis pripravljajo strokovni sodelavci, je adekvaten tudi tistim prej in določene stvari morajo biti. Kajti ti razpisi so povezani tudi z drugimi razpisi, recimo na Ministrstvu za gospodarstvo, ker gre za kulturno dediščino in turizem. In potem so te pač ekvivalentne točke tako za obmejne regije, kot veste, kot tudi za Unesco.

Kar nekaj sredstev seveda so tako Idrija kot drugi Unescovi spomeniki v Sloveniji že dobili. In absolutno se strinjam seveda, da je to zelo pomembno, da se dobijo nova sredstva. Ampak predvsem tudi na Ministrstvu za kulturo skupaj z gospodarstvom skrbimo tako za financiranje javne službe, muzejev, programov in pa tudi zaposlitev. Znotraj tega projekta, ki se strinjamo, da je zelo dober, so tudi bili predstavniki rudnika in pa občine, pri nas, smo se potem pogovarjali tudi s tem Ministrstvom za kohezijo in razvoj, kako bi pridobili druge finančne mehanizme. Bil je tudi omenjen norveški sklad. Potem smo se pogovarjali še o nekih drugih možnostih, kako bi se lahko oni prijavili ravno tudi iz tega mehanizma, ker oni vendarle skrbijo tudi za določeno drugačno dediščino, je premogovništvo in tako naprej. Tako da neke rešitve smo iskali, smo opravili nekaj sestankov.

Jaz upam, da se bo potem tudi tukaj iz vidika tako obnove topilnice kot jaška, ki ste ga vi omenili, našla še neka druga sredstva. Žal na razpisu pa, kot rečeno – zdaj ne bom točno vedela, ampak če se prav spomnim – res so bili zelo dobro ocenjeni, res je zmanjkalo malo točk, ampak bilo je čez 50 izjemnih projektov in komisija, ki je bila široko zastavljena – kolikor se spomnim z drugih ministrstev – je ocenila strokovno, kako je, mislim, da so imeli zelo težko delo in na žalost je izpadlo. Z vsemi, ki so pa bili na tem tako imenovanem rezervnem seznamu, pa smo opravili tudi sestanke in jim pomagali iskati druga sredstva.

Vsekakor pa je to ena izmed pomembnih prioritet tudi pri nas, da poskusimo zagotoviti dodatna sredstva na razpisih. Na tem aktualnem, tem trenutno, ki je sicer zdaj že zaprt, je pa bilo samo za vzhodno kohezijsko regijo. To sem rekla, da je bilo načrtovano že prej in zato se Idrija na tem zadnjem iz leta 2024 pa ni mogla prijaviti.

V vsakem primeru iščemo rešitve. Absolutno je to zelo pomembna zadeva in pomagamo Idriji, kolikor lahko.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Hvala, predsedujoča.

S strani mojih vprašanj in s strani odgovorov ministrice vidimo, da je za zadostno financiranje Unescove kulturne dediščine potrebna širša razprava o sistemskih rešitvah za omenjeno problematiko. Gre za velik nacionalni pomen. Nenazadnje je to tudi naše ogledalo, ki ga podajamo, oziroma okno, s katerim gledamo v svet, in svet gleda na nas. In zdi se mi pravilno, da sploh z vidika zakonodaje, tudi kar je gospa ministrica omenjala glede točkovanj, bom dal vam še en primer, glejte, EU projekt za trajnostni turizem, recimo, ki ste ga omenjali, merilo: edinstvena kultura. Kulturna vrednost je prinašala 25 odstotnih točk, znotraj tega je bilo za Unesco. mislim, da zagotovljenih le okoli pet do deset točk. In potem, ko primerjamo ostala dodatna točkovanja, ki so, ugotovimo, da je Unescova dediščina drastično drastično podcenjena na tem področju. Zato je potrebno narediti malo širši pogovor o tem in spremeniti tudi načine, kako se te zadeve obravnavajo. Kajti občine, sploh v teh časih, kot so danes, pač nimajo več zadostnih sredstev za konkretnejše investicije v Unescovo dediščino. Zato naslavljam postopkovni predlog, da se o tem seveda opravi razprava.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca, v okviru glasovanj.

Zdaj pa bo vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek zastavil poslanec Aleksander Reberšek.

Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam!

Spoštovana ministrica, tako kot vsako leto ob tem času, ko vam že zadnja tri leta postavljam vprašanje glede infrastrukturnih projektov v Savinjski dolini, bo tudi letos tako.

Zanima me:

V kateri fazi so projekti?

Če danes ne boste mogli odgovoriti, vas prosim za čistopis vseh projektov v Spodnji Savinjski dolini. Z vsem spoštovanjem, imam občutek, da nekateri projekti, bom rekel, že dlje časa stojijo, nekateri pa se zelo počasi razvijajo.

Na kateri stopnji obnove, gradnje se nahajajo naslednji infrastrukturni projekti v občini Vransko?

Tukaj vas zopet opominjam, da bi bilo smiselno, da se naredi rondo pri glavni vpadnici v trg Vransko. Zaradi tega, ker se pogosto dogajajo nesreče na avtocesti in potem se naši občani težko vključujejo na državno cesto Vransko-Šentrupert. Zato na tem mestu tudi nek poziv, da naredite nek sestanek oziroma naredite nek potisk naprej, da bi prišlo čim prej do izgradnje tega rondoja. Sploh pred dejstvom, da se v prihodnosti obeta tudi obnova trojanskih tunelov.

Naslednji projekt v občini Vransko pa je hodnik za pešce od mostu pri Bolski do rondoja pri Gostilni Grof, se pravi hodnik za pešce čez avtocesto. To je projekt, ki smo ga že kar daleč pripeljali v času naše vlade, zdaj pa ta projekt že kar nekaj časa stoji. Ta hodnik oziroma ta nadvoz predstavlja 17 infrastrukturnih ovir za invalide, ki ga praktično ne morejo prečkati.

V občini Tabor – potek ureditve križišča na državni cesti Vransko–Šentrupert, križišče z Vindijo in pa s Pondorjem, tudi ta projekt stoji, in pa rekonstrukcija državne ceste Pondor–Tabor. Tukaj moram pošteno povedati, da ste v tem času zgradili most in pa, kolikor imam informacij s terena, da tukaj prihaja do odkupov zemljišč.

Kako poteka ureditev avtobusnih postajališč Kapla oziroma površin za pešce na državni cesti, ki sem jo prej omenil?

Občina Braslovče – obnova ceste Šentrupert–Letuš. Logarska cesta je v zelo slabem stanju. Križišče Parižlje – tukaj naj bi se zemljišča odkupovala. Prometna varnost v Preserjah.

Kakšni so načrti?

Kako tukaj stojijo stvari?

V občini Prebold – cesta Latkova vas–Trbovlje čez Marijo Reko.

Za občino Žalec vas niti ne bom gnjavil, ker ne gre za državni most, je pa tam Griški most zelo velik problem.

Lahko tukaj z županom najdeta kakšen skupni imenovalec, si gresta tudi kaj nasproti?

To je most, ki se že dlje časa obnavlja.

Popolnoma razumem, spoštovana ministrica, da ne bom narobe razumljen, in ne pričakujem, da bodo vsi projekti naenkrat narejeni, mi je to kristalno jasno. Vendar pa težko razumem, da se v teh časih praktično ni naredilo nič. In tukaj pričakujem vaš angažma, da naredite nek potisk naprej, da tudi dobimo še kakšen konec asfalta v Savinjski dolini.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala predsednica.

Najlepša hvala za vprašanje.

Res je, večkrat sva govorila o projektih v Spodnji Savinjski dolini ali pa v Savinjski dolini na splošno. In še enkrat bom povedala, da toliko stvari, kot se v tem trenutku dogaja v Savinjski dolini, se ni v zgodovini Republike Slovenije kadarkoli. Res je, da je veliko teh projektov povezanih s popoplavno sanacijo. Se pravi, je bila, bom rekla, okoliščina, ki je državo prisilila v investicije, mogoče nekoliko žalostna, ampak ja, toliko, kot se danes vlaga v Savinjsko dolino in na Koroško, se ni v zgodovini Slovenije.

Druga stvar, približno 150 milijonov evrov več je namenjeno za ceste v letu 2025, kot jih je bilo leta 2021. 2021 je bilo zadnje tisto polno leto prejšnje vlade. 150 milijonov več. Tako da iskreno, res se veliko dela.

Za območje, za katerega me sprašujete, imam tu pet polnih strani in pol napisanih projektov. Tako da bo verjetno lažje, kot da zdaj projekt po projekt [berem], da vam napišem. Je pa dejstvo, da sredstva imamo res zgodovinsko visoko zagotovljena v proračunu, še vedno imamo pa kar nekaj izzivov z zagotavljanjem zemljišč. Po navadi se tukaj stvari nekoliko zapletejo in postopki trajajo dlje, kot bi si želeli. In tudi pri pridobivanju raznoraznih soglasij, ki jih potrebujemo pri projektih. Če bi te stvari tekle hitreje, bi tudi ne samo v Spodnji Savinjski dolini, ampak še kje drugje stvari lahko tekle nekoliko hitreje.

Po posameznih občinah imam zbrane te projekte, ampak res bo bistveno lažje, da vam pisno odgovorimo, mogoče tudi, kje je bil na posameznem projektu od vašega zadnjega vprašanja narejen napredek in kakšen, če se lahko s tem strinjate, ker bo časa premalo, da vse navedem.

Pa mogoče še en podatek, kljub temu da ste lahko tudi rekli, da to ni najboljši podatek, ampak kakorkoli, delež cest v slabem in zelo slabem stanju je v letu 2024 prvič po dolgih dolgih letih, se pravi tam od leta 2009, 2010, padel pod 50 %. Daleč od tega, da bi bili s tem zadovoljni. Treba bo delati naprej. Ampak očitno stvari gredo v pravo smer. Mogoče še to, podatek za leto 2021. Konec leta 2021 je bilo takšnih cest v slabem oziroma zelo slabem stanju skoraj 56 %.

Spoštovani poslanec, če se strinjate, še to, tako vam pokažem / pokaže zboru/, to je pa izpis NRP-jev vseh teh projektov. In v petih niti v osmih minutah ne bi mogla našteti vseh, ker jih je res veliko iz Spodnje Savinjske doline.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Graf, ki ga kažete, da se ceste pri nas obnavljajo in da je teh slabih cest manj, zajema tudi cesta Vransko–Šentrupert, ki smo jo obnovili v času prejšnje vlade, najverjetneje. Pa vendar, v rokah imam dokument iz 28. 3., kjer recimo pišete, recimo konkretno za en primer, hodnik za pešce čez avtocesto, »v letu 2023 so predvideni odkupi zemljišč,« ter »v letu 2024 je predvidena gradnja, ki je odvisna od pridobljenih zemljišč«. Tudi danes ste povedali, da se zatika pri lastnikih zemljišč. Povejte, s kom, ime in priimek, je problem, bom šel jaz konkretno do njega, ga bom še jaz prosil, da čim prej podpiše in da mi pridemo do infrastrukturnih projektov. Dokument projektov, ki ga imate tam, bi vas tudi prosil, da mi ga pošljete na mail, ker bom čez nekaj mesecev zadevo spet preveril, kako se te stvari naprej premikajo.

Pa vendar, z vsem spoštovanjem do vseh, ki so bili udeleženi v poplavah, izgovarjati se na poplave, razumem, da je prioriteta popoplavna sanacija po poplavah leta 2023, toda kaj ste pa delali recimo pred letom 2023. Poleg tega pa ste za popoplavno sanacijo sredstva počrpali iz Evropske unije.

Dajte mi povedati, ali so bili tudi drugi kraji po Sloveniji deležni, recimo, asfalta ali samo tam, kjer se je izvajala popoplavna sanacija. Z vsem spoštovanjem govorim in na nek način ne morem kupiti argumenta, da se izgovarjate na poplave. In še enkrat bom ponovil, popolnoma razumem, da ne morejo biti vsi projekti naenkrat narejeni To mi je kristalno jasno, ker smo bili tudi mi v času vaše, ampak težko me pa prepričate, da enega projekta ne moremo naprej pripeljati. Na zadnjem poslanskem vprašanju ste mi rekli, da imate Savinjsko dolino v srcu, to sem si zelo dobro zapomnil. Dajte to pokazati še z dejanji, se pravi ne samo z besedami, pokažite nam to, pa nam dajte še kakšen meter asfalta. In to vas res lepo prosim, spoštovana ministrica.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Več kot kak meter asfalta tudi v Savinjski dolini lahko pokažemo in ga tudi bomo, ko bodo projekti uspešno zaključeni.

Jaz sem vam povedala, da je – nisem jih preštela, škoda, lahko bi si napisala, ampak sem vam povedala – pet strani in pol je projektov, ki so v tem trenutku na mizi na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

Kar se tiče imen, kdo to, kako naj rečem, ne da, ne proda. Še zdaj se ukvarjam z Informacijsko pooblaščenko, ker sem kolegici, ki tam zraven vas sedi za tretjo razvojno os odgovorila z imeni in priimki in me je prijavila Informacijski pooblaščenki. Tako da nimam še končne odločitve in ne vem, ali lahko to govorim, lahko to uporabljam ali ne smem. Jaz bi z veseljem in z župani pravzaprav vedno komuniciramo, jih tudi prosimo, ampak ne takole javno. Glede imen bova zelo težko, bi bila pa zelo vesela, bom rekla, vsake pomoči, ne samo na tem projektu, ampak tudi na ostalih. Ker res v tem trenutku, še enkrat, pa naj se sliši še tako čudno ali pa nenavadno, denar za projekte ni problem, denar smo zagotovili. Denar je v proračunu zagotovljen, toliko, kot ga ni bilo še nikoli, še nikoli. Res pa je, da bi se tudi pred letom 2023 ti projekti lahko speljali, tudi v letu 2020, 2021 in 2022.

Savinjska dolina pa je in bo ostala, pač ima posebno mesto v mojem srcu, ker tudi jaz prihajam od tam. In verjetno se boste spomnil, kako sem se morala zagovarjati, da sem en pomemben projekt za Savinjsko dolino dala v program popoplavne sanacije, vi ste bili pa hudo proti. To je obvoznica Luče. Na evropski ravni sem ga zagovarjala. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Postopkovno? Imate postopkovni predlog?

Kolegica Helbl, izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.

Jaz bom zelo kratka in prosim, da gospa ministrica preverite, kdo vas je kam prijavljal. Ne morete govoriti v mojem imenu. Sva pa res obe Alenki, če je to kaj kakorkoli vplivalo na vaše mnenje o tem, ampak jaz nisem prijavljala. Jaz vas tu javno sprašujem.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, to zdaj ni bil postopkovni predlog, ampak neko razčiščevanje, ne vem točno kakšno, ampak morda to naredite kje zunaj. Saj so kamere pa vas bodo posnele, ni problema, bo prišlo v medije, nič ne skrbite. Tako da dobro.

Kolega Reberšek ...

Postopkovno še enkrat?

Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Zdaj pa tako, spoštovana predsednica Državnega zbora, to ni nobeno razčiščevanje. Gospa ministrica je mene pred kamerami tukaj na seji Državnega zbora obtožila nečesa, česar nisem naredila. In ne moremo kar tako opletati z besedami sem in tja in prosim za opravičilo, tudi vaše, da tukaj zdaj omalovažujete moje besede, ko govorim o resnici. Govorim resnico.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Resnica?! Zanimivo. In to slišim iz vaše strani o resnici. Dobro, boste razčistili zadeve, itak je šlo izven konteksta.

Tako da kolega Reberšek, zdaj pa vi imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, ko vam je ustrezalo, ste govorili o projektih Zgornje Savinjske doline, jaz sem pa z vsem spoštovanjem do prebivalcev Zgornje Savinjske doline govoril predvsem o prebivalcih Spodnje Savinjske doline. In vi lahko danes tukaj govorite kar hočete, ampak mi asfalta ne vidimo v Spodnji Savinjski dolini. Rekli ste, da denar ni problem, da je denar zagotovljen, toliko, kot ga še ni bilo še nikoli.

Zdaj pa poglejmo, tole ste 3. junija objavili na vašem socialnem omrežju, objavili ste »post«, koliko sredstev je vloženih v ceste v letu 2024. In sicer: »V tem mandatu smo zagotovili rekordno sredstev za cesto.« Ampak stanje pa je seveda takšno: sprejeti proračun Direkcije za infrastrukturo za leto 2024 za cestno infrastrukturo 386 milijonov. Tukaj so že drugačne številke, za ceste ste namenili 35 milijonov manj, kakor ste napovedali, da boste. Realizacija Direkcije za infrastrukturo na področju cestne infrastrukture za leto 2024 za upravljanje in redno vzdrževanje cest znaša 122 milijonov ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest 193 milijonov. To pomeni, vi ste tole objavili / pokaže zboru/. Realizacija leta 2024 za ceste pa je bila 315 milijonov. O tem vam govorim. Več kot 106 milijonov manj, kakor ste vi napovedali, da boste namenili denarja. Zato smo v Savinjski dolini brez asfalta. To pomeni, da je bila realizacija v ceste samo 74 %. In v Savinjski dolini zaradi tega tudi ostajamo brez asfalta.

Po drugi strani ste pa, ne narobe razumeti, za minutni posnetek, ki vključuje meritev zavornih poti tovornih vozil, kako teža tovornega vozila vpliva na zavorne poti, namenili 31 tisoč in še nekaj evrov, 31 jurjev za to. Da ne govorimo o aneksih Kolektorja, ki hočejo imeti za Drugi tir 350 milijonov. Za kaj vse dajemo denar v naši državi, samo za ceste ne. Cestni sklad pa vsi veselo preplačujemo.

Bom še enkrat samo ponovil, kar želim ključnega povedati, je, da popolnoma razumem, da ne morete narediti vsega naenkrat, težko pa razumem, da ne morete narediti ničesar oziroma da se stvari tako prepočasi odvijajo v Spodnji Savinjski dolini.

In še nekaj vam povem, spoštovana ministrica, ko boste nek projekt pripeljali do konca, se vam bom za to tudi javno zahvalil. Tako kot sem naredil tudi pri Luki Mescu, ki je dal podpis proti likvidaciji podjetja CSS. Tako bom tudi vam javno rekel, hvala za vsak infrastrukturni projekt, ki ga boste naredili oziroma dokončali v Savinjski dolini.

V skladu s poslovnikom želim, da se o tej temi opravi tudi razprava na eni izmed naslednjih sej.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro. Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v petek, 28. marca, v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo mag. Tamari Kozlovič, ki bo zastavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite, kolegica.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovana ministrica za zdravje dr. Prevolnik Rupel!

V zadnjih dnevih beremo različne medijske objave, ki na nek način povzemajo nekatere trditve opozicijskih poslancev, brez da bi jih, vsaj po mojem mnenju, resnično preverili, ali so resnične ali ne. Posledično se očita tako vam in predsedniku Vlade, nenazadnje tudi nam poslankam in poslancem Svobode, da manipuliramo s podatki o čakalnih vrstah. Jaz mislim, da je to neupravičeno, da se te manipulacije vztrajno širijo, predvsem se širi informacija, da se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo le zaradi administrativnih sprememb, ki naj bi bile posledica spremenjenega pravilnika, ki opredeljuje, na kakšen način se čakalne vrste spremlja in vodi. Očitajo nam, da primerjamo po mojem mnenju neprimerljive podatke, ker primerjajo podatke, ki se vodijo po prejšnjem pravilniku in zdajšnjem pravilniku, česar seveda mi ne počnemo v svojih izjavah, pa tudi vi ministrica ne, in na nek način v bistvu zavajajo s temi trditvami javnost. Ves čas namreč tako vi, predsednik Vlade in nenazadnje tudi mi poslanci govorimo o podatkih, ki se vodijo po isti metodologiji, torej v skladu z istim pravilnikom, ki velja, in po metodologiji, ki je bila spremenjena z novim pravilnikom.

Skrajševanje čakalnih vrst je ena izmed prioritet, ki ste si jo vi zadali v vašem mandatu, kar ste nedvoumno povedali tudi na vašem zaslišanju. Za dosego tega cilja je bilo pod vašim vodenjem ministrstva sprejetih več ukrepov in korakov, da bi ta cilj zmanjšanja čakalnih vrst tudi dosegli.

Zato, ministrica, da se preneha z manipulacijo podatkov, vas jaz prosim, če lahko pojasnite:

Katera odstopanja ste vi opazili pri vodenju čakalnih seznamov do sedaj?

Zaradi katerih odstopanj ste tudi spremenili pravilnik?

Državljankam in državljanom pojasnite:

Katere vse ukrepe je sprejelo ministrstvo v času vašega vodenja s ciljem skrajšati čakalne vrste?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica Državnega zbora.

Najlepša hvala za vprašanje, spoštovana poslanka.

Tako je, na Ministrstvu za zdravje smo si že od začetka mojega mandata prizadevali za to, da bi se zmanjšalo število čakajočih nad dovoljeno dopustno čakalno dobo. S tem namenom smo sprejeli številne ukrepe, pri čemer pa smo vedno v ospredje postavljali čakajoče na prve preglede. Velikokrat sem pojasnila, zakaj smo si čakajoče na prve preglede postavili kot prioriteto. Zato ker so prvi pregledi tisti, s katerim nekoga, ki čaka na zdravstveno storitev in še ni vstopil v zdravstveni sistem, v zdravstveni sistem potegnemo in je vključen v zdravstveno obravnavo prvič. Se pravi, pomembni so nam bili čakajoči na prve preglede. Zato smo uvedli številne finančne spodbude v uredbi v letu 2024, kjer smo želeli spodbuditi dostopnost do prvih pregledov. Tako smo prve preglede v 13 dejavnostih, kjer se je spremljalo število prvih pregledov, postavili absolutno število prvih pregledov, ki ga mora doseči izvajalec, ki to dejavnost izvaja. Če izvajalec doseže to število prvih pregledov, so vsi prvi pregledi plačani 30 % bolje, če pa ne, pa se izvajalcu vzame 10 % celotnega programa teh zdravstvenih storitev. Poleg tega smo ohranili še plačilo po realizaciji za vse specialistične ambulantne obravnave, ki so že tako ali tako plačane po realizaciji, recimo kardiologija, urologija, nevrologija, ortopedija, in uvedli tudi plačilo po realizaciji za gastroenterologijo in pediatrijo. Dvignili smo tudi prag preseganja programa specialistike ob začetnem beleženju prvih obiskov za druge programe. Plačali smo vse storitve, ki se opravljajo za otroke in mladostnike in za urgenco. Povečali smo plan prospektivnega programa za 10 %. Poleg tega smo širili time na številnih programih za doseganje večje dostopnosti.

Po drugi strani je poleg tega z avgustom 2024 ministrstvo tudi sprejelo nov pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki pa je na novo določil definicijo, kdaj je pacient dejansko čakajoči nad dopustno čakalno dobo. In sicer smo rekli, da pacient dejansko nedopustno čaka takrat, ko je število dni čakanja daljše od najdaljše dopustne čakalne dobe. Se pravi, če je pri zelo hitro določena čakalna doba 30 dni, postane 31. dan pacient nedopustno čakajoč. Poleg tega smo tudi spremenili to najdaljšo dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti zelo hitro iz 14 na 30 dni, ker je to potrdila stroka, ker je to potrdil Zdravstveni svet in ker je to bilo bolj realno.

Zaradi spremembe pravilnika, zaradi teh sprememb definicij, ki sem jih omenila, se je zgodil v avgustu upad nedopustno čakajočih. Enkraten upad zaradi spremembe definicije. Zato tega upada ne smemo primerjati, se pravi števila po avgustu, od septembra naprej, s številom nedopustno čakajočih pred sprejetjem tega pravilnika. In tega na ministrstvu tudi nikoli nismo naredili, ker vemo, da je to sprememba v številu nedopustno čakajočih zaradi spremembe definicije nedopustno čakajočih.

Vsi podatki, ki smo jih prikazovali pri številu nedopustno čakajočih, so za to od 31. avgusta 2024 pa do februarja 2025, ko so zadnji podatki. Zdaj bodo kmalu podatki tudi za marec 2025. Dejstvo je, da se je v tem obdobju, se pravi od 31. avgusta po spremembi pravilnika do konca februarja 2025, število nedopustno čakajočih zmanjšalo, in sicer iz 34 tisoč 815 na 27 tisoč 25, torej za 22,4 %.

Zmanjšalo pa se je tudi število čakajočih v ostalih dejavnostih, ne le teh, ki jih spremljamo po 48. členu Uredbe. In sicer se je zmanjšalo za 9,7 % število nedopustno čakajočih na vse prve preglede.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Hvala ministrici za odgovor.

V bistvu, kar ugotavljamo v teh treh letih, pa ste vi, ministrica, tudi že večkrat opozorili, je, da se je vsa ta leta, desetletja v bistvu napačno vodilo čakalne vrste. In meni osebno je zelo nenavadno, da nam očitajo, ker želimo popraviti vodenje čakalnih vrst, da bo to vodeno na realen in pravi način, da nam na drugi strani to očitajo, da želimo postaviti transparenten seznam čakajočih. Jaz se zavedam, da se teh seznamov števila nedopustno čakajočih in sploh čakajočih ne da odpraviti, sploh ne čez noč. Čakalne vrste bodo v zdravstvu vedno prisotne. In kot ste že vi povedali, so seveda najbolj problematične tiste, ki so nedopustno dolge.

Verjetno, če vas vprašam, če ste zadovoljni, da je število nedopustno čakajočih takšno, kot je, verjetno niste. Mislim, da nihče v tej državi ni. Ampak je pa spodbudno to, kar ste zdaj povedali, da je ta vlada prvič s ciljanimi ukrepi uspela nekako brzdati to rast nedopustno čakajočih in jih celo zmanjšati, predvsem v nekaterih posegih.

Zdaj bi vas jaz, ministrica, prosila, da mogoče pojasnite:

Katere napake ste vse vi ugotovili pri dosedanjem vodenju čakalnih seznamov?

Kako odgovarjate na te zlonamerne insinuacije, da mi manipuliramo ali pa vi manipulirate s podatki, ki ste jih tudi v prvem delu odgovora nedvoumno predstavili?

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. VALENTINA RUPEL PREVOLNIK (ministrica za zdravje): Hvala.

Glede teh insinuacij o nekem zgolj administrativnem zmanjšanju jaz mislim, da je pač problem v slabem razumevanju oziroma nepravilni interpretaciji podatkov. Podatki o čakalnih dobah so zahtevni. Vemo, da so dokaj nepregledni, in ne moremo kar tako vprašati NIJZ za neke podatke, je treba natančno vedeti, o katerih podatkih govorimo, koliko vrst zdravstvenih storitev je vključenih, ali so to čakajoči na prve preglede, so nedopustno čakajoči, so vsi čakajoči in tako naprej. Kot je bilo pri prejšnjem poslanskem vprašanju rečeno, ne moremo kar tako opletati z besedami sem in tja, treba je pač govoriti resnico in povedati, za katere čakajoče gre, ali gre za nedopustno čakajoče in na katere vrste zdravstvenih storitev gre. In to je treba narediti previdno.

Bistvena sprememba metodologije, ki je izhajala iz tega, kar smo ugotovili, je predvsem v tem – tudi zdaj govorimo samo o številu nedopustnih čakajočih, ne govorimo več o čakalni dobi –, da smo ves čas, vseh 20 let ali pa še dlje govorili o čakalni dobi, ki se je izmerila glede na predviden okvirni termin, ki pa je bil določen, ne bom rekla namerno, pač pa tudi nenamerno iz različnih razlogov na nepravilen način. Kar pa mi želimo odmeriti, je pa realizirana čakalna doba, to pa je doba od trenutka, ko se pacient vpiše v čakalno knjigo, pa do trenutka, ko storitev dobi. Ugotovili smo namreč, da so realizirane čakalne dobe, se pravi tiste dejanske dobe, ko pacient čaka na storitev, krajše kot pa kot pa doba čakanja na prvi okvirni termin, veliko krajše. Zato smo tudi šli raziskovat in smo našli določene napake pri izvajalcih v informacijskih sistemih, ki jih sproti skušamo odpraviti, medtem pa ne želimo operirati z napačnimi podatki, ker vemo, da so napačni podatki o čakalnih dobah. Zato govorimo o nedopustno čakajočih, ki je prav tako dober kazalnik. Se pravi, vsi si želimo, da pač seveda ljudje ne čakamo predolgo, in pomembno nam je, da bi bilo število nedopustno čakajočih nič. Tako da je to začasen kazalnik, tudi se bo spremljal kasneje, zagotovo pa urejamo tudi to, da bomo lahko spremljali realizirane čakalne dobe.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Boste postavili postopkovni predlog? Ne. Hvala.

Sedaj pa vabim k besedi kolegico Suzano Lep Šimenko, ki bo zastavila vprašanje ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru.

Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovani minister za okolje, podnebje in energijo, lepo pozdravljeni!

V okviru državnega prostorskega načrtovanja je predvidena postavitev petih vetrnih elektrarn na območju Loga, konkretno v občinah Rogatec in Žetale, in sicer znotraj naravovarstvenega območja Natura 2000, kjer se nahajajo tudi pomembni vodni viri, med drugim tudi izvir reke Sotle. Predvidena je postavitev posamezne vetrnice do višine 220 metrov, kar seveda pomeni, da bodo po višini enakovredne ali celo višje od Donačke gore, ki meri v višino 882 metrov, kar bo seveda trajno spremenilo naravno podobo in pa vplivalo na značaj samega prostora.

Večina prebivalcev v občinah Rogatec in Žetale postavitvi teh vetrnic nasprotuje. Zaradi tega so se organizirale tudi posamezne civilne iniciative, ki seveda temu nasprotujejo. Kljub temu pa postopki umeščanja v prostor potekajo naprej, kar seveda odpira številna vprašanja o smiselnosti in o dolgoročnih učinkih tega projekta. Poleg tega se zastavlja tudi vprašanje, zakaj država še vedno nima jasne strategije, ki bi določila, da se objekti za izrabo obnovljivih virov energije umeščajo najprej na degradirana območja, v razne industrijske cone in na območja, ki so že trenutno drugače obremenjena. Trenutna praksa umeščanja obnovljivih virov energije pa poteka v veliki meri v neokrnjeno naravo, na kmetijska zemljišča, kar se mi seveda zdi skrajno neprimerno. Posledično to tudi vzbuja nasprotovanja prebivalstva na teh območjih in za umeščanje teh obnovljivih virov energije. Dodatno se v projektu vetrnih elektrarn Log pojavlja tudi vprašanje ekonomske upravičenosti, vetrovni pogoji na tem območju niso idealni, s čimer se seveda postavlja pod vprašaj rentabilnost take investicije.

Spoštovani minister, zanima me:

Zakaj se nadaljujejo postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območju Loga, če se večina prebivalcev s tem ne strinja?

Zakaj država nima sprejete celovite strategije, ki bi postavljanje objektov OVE usmerila najprej na degradirana območja, industrijske cone, parkirišča in druge manj občutljive lokacije?

Katere strokovne študije vetrnih pogojev so bile opravljene konkretno za območje Loga?

Kdo jih je izdelal in kakšne so bile ugotovitve glede ekonomske upravičenosti teh vetrnih elektrarn?

Kako boste zagotovili dolgoročno varovanje ključnih vodnih virov na območju Loga?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi poslanki za vprašanje.

Najprej glede strategij oziroma strateških načrtov. Država Slovenija ima ustrezne strateške načrte. Eden takšnih je nacionalni energetski podnebni načrt, ki je bil nedolgo nazaj, pred nekaj meseci nadgrajen, tudi poslan na Evropsko unijo oziroma na Komisijo, da se ga pregleda, ali je skladen s sprejeto uredbo in ali država Slovenija z zavezami, ki so zapisane v tem načrtu, dosega zastavljene cilje, ki si jih je sama postavila v skladu s sprejetimi direktivami oziroma uredbami. Hkrati imamo tudi prostorsko strategijo, imamo sprejeto državno podnebno strategijo. Vse te strategije predvidevajo tudi različne akcijske načrte. Obveščen sem, tudi pripravili so mi, da mora biti za vse te pobude, ki so dane na naše ministrstvo oziroma konkretno v tem primeru na Direktorat za energijo, najprej ta preverljivost zagotovljena, skratka, vsaka pobuda mora biti skladna z vsemi sprejetimi državnimi strategijami, z zakonodajo in akcijskimi načrti. In ta pobuda je bila. Imam še več, to je bilo v času vaše vlade, ta pobuda sprejeta, vložena je bila 2019, investitor, vem, da verjetno veste, da so to Dravske elektrarne Maribor. Kdo je izdeloval dokumentacijo? Podjetje URBIS, d. o. o., pripravljavec oziroma postopek se pa vodi pri ministrstvu za prostor, v tem primeru Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Zaenkrat smo v fazi, kjer se je odločba o celoviti presoji vplivov na okolje zahtevala. Odločba je bila izdana maja 2020, sklep o izvedbi DPN, to je pa to, kar sem prej omenil, je bil pa sprejet v času prejšnje vlade, julija 2020. Vemo, da imamo v Sloveniji prostorsko zakonodajo in okoljsko zakonodajo, kjer se morajo vsi ti postopki, ki se začnejo, v času poteka okoljsko presojati, ali so skladni z okoljskimi predpisi. Ti postopki zdaj tečejo. Težko je zdaj prejudicirati, kako se bodo ti postopki končali. Sam tudi ne bi zašel na to področje, ker bi s tem prejudiciral postopke, ki so v teku, in je treba samo strokovnim službam pustiti, da oddelajo to, kar imajo, delajo.

Oba pa veva, da vsi ti državni prostorski načrti trajajo leta. Žal to ni postopek, ki bi se hitro zaključil. Tudi vemo, da energetsko infrastrukturo prek državnih prostorskih načrtov umeščamo zelo zelo dolgo, še posebno če je zraven tudi energetska infrastruktura, v tem primeru tudi to je. Gre za omrežje, ki je linijski projekt, ki gre čez veliko parcel, in temu primerno se bo postopek zagotovo tudi podaljšal.

Res je, govori se o raznoraznih variantah, ampak trenutno smo v fazi, kjer bo potrebna najprej študija variant, in šele potem ko bo študija variant znana, se gre v stališče do pripomb, potem se seveda mora dopolniti vsa gradiva, se še enkrat odloča o vseh sprejemljivostih vplivov plana na okolje, šele potem se gre v javno obravnavo državnega prostorskega načrta. Vse to pa traja in vzame zelo veliko časa. Toliko za prvi del.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za prvi del odgovora, ki seveda ni bil popoln, zato prosim za dopolnitev.

Treba je razumeti, ljudje na območju Haloz živijo na območju Nature vsa leta. Zaradi varovanja določenih rastlin morajo kasneje opraviti posamezne košnje, ne dovoli se jim razpršena gradnja, na drugi strani pa, ne vem, država pride z nekim projektom umeščanja vetrnic, ki bistveno spremenijo kulturno krajino, in se seveda ljudje upravičeno sprašujejo, koliko je to upravičeno v ekonomskem smislu in kako velik vpliv bo to imelo na samo okolje, ki si ga vsekakor želimo tudi ohraniti. Mene zanima zakaj. Res je, našteli ste vse strategije, ki jih imamo, ampak zakaj se vsi obnovljivi viri prvenstveno ne umeščajo na degradirana območja, ki jih imamo v Sloveniji veliko. Zakaj je potrebno na gozdnata območja, zakaj je potrebno na območje Nature 2000, zakaj je potrebno na kmetijska zemljišča, če pa imamo številna degradirana območja v Sloveniji, kjer lahko na primeren način tudi proizvajamo električno energijo, čemur seveda nihče ne nasprotuje? Nasprotujemo pa seveda, kadar gre za resnično lepo gozdnato krajino, ki jo želimo ohraniti tudi za naše zanamce.

Zanima me torej:

Zakaj ne na degradirana območja?

Ali bo ta investicija na tej lokaciji dolgoročno ekonomsko smiselna in ali je to dejansko v korist državljanov?

In seveda niste odgovorili, kako boste zaščitili ključne vodne vire na tem območju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa.

Najprej še na prvi del, da nadaljujem. V postopku presoje vplivov na okolje se določi, kakšna so ta tveganja, in v tem primeru se potem tudi mora ravnati, ali je sploh projekt sprejemljiv ali ne. Sploh še nismo tam. Najprej je treba to ugotoviti, potem je treba ugotoviti, kakšni ukrepi lahko eventualno pomagajo za zmanjševanje vplivov na okolje, govorimo o negativnih vplivih na okolje.

Vprašali ste tudi za ekonomsko študijo. Vsa podjetja so zavezana, sploh pa državna podjetja so zavezana k temu, da se ima ustrezno donosnost projekta. Mi imamo v zakonodaji zapisano najmanj tri pa pol odstotkov. V tem primeru je bil ta projekt, takrat ko se je začel, verjetno v času vaše vlade je bilo to presojeno. Jaz si ne predstavljam, da tega kazalnika ne bi dosegli, ker Slovenski državni holding striktno zasleduje cilje dovolj velike donosnosti. Ampak je bilo preverjeno skladno s takrat veljavno zakonodajo.

Pitna voda. Če bo prišlo do presoje vplivov na okolje, ki bo to ugotovila, absolutno je treba to spoštovati, absolutno je treba gledati, da se primerno zaščiti. Velik poudarek pri umeščanju ravno v tem primeru dajejo na skrb javnosti. Menda so bile že tri javne razgrnitve v teh občinah, seveda se še nadaljuje ta postopek komunikacije s prebivalci. Tudi mi spodbujamo investitorja, da komunicira z javnostjo, predvsem z lokalno javnostjo, in da najdejo rešitve, ki bi čim bolj ustrezno naslovile morebitne negativne vplive, ki se bodo verjetno skozi presojo vplivov na okolje morali identificirati.

Spodbujamo tudi, da se omogoči lokalnim prebivalcem participacija v projektih v njihovih koristih, govorimo o ekonomskih koristih. Država ima zelo veliko subvencij pripravljenih, ena je 3 % od same proizvodnje, to je ta dolgoročna korist, o čemer ste spraševali. Druga je pa ta enkratna z uredbo, kjer gre za 200 tisoč za vsak inštaliran megavat. Upam, da sem pokril vsa vprašanja.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Ne boste? Ne boste. Hvala lepa.

Potem pa zdaj dajem besedo kolegici Anji Bah Žibert, ki bo postavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Pozdravljeni, ministrica.

Pravzaprav me veseli, da je v prostoru še vedno tudi minister za okolje, podnebje in energijo. Kajti ravno njihovo ministrstvo je tisto, kjer menijo, da za omenjeni projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje. Pa bomo šli mogoče od začetka. Pred mesecem dni so eksperti posredovali odprto pismo Vladi Republike Slovenije, kjer so opozorili, da je kanal C0, ki se gradi čez vodonosnik v Ljubljani, sporen tako s pravnega vidika kot s tehničnega, predvsem pa z zdravstvenega vidika. Na ta odziv sem čakala mesec dni, s strani Vlade pa ga ni bilo. Tudi z vaše strani ne.

Spoštovana ministrica, vaša dolžnost je, da si prizadevate za krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni. Kar je bilo o tem kanalu povedanega, pa je zelo pomembno. Izr. prof. dr. Miran Brvar s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana je jasno povedal, da ta kanal prinaša tveganja za onesnaženje čiste pitne vode. V odpadnih vodah se bo namreč število toksičnih snovi in kemikalij samo še nabiralo. Gre za rakotvorne snovi, te snovi delujejo tudi kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu organizmu pa lahko škodujejo dolgotrajno. Profesorica, ki je prav tako podpisana pod ta poziv Vladi, da se kanal C0 ustavi, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak pa je med drugim povedala, da naš zdravstveni sistem ni sposoben, ni sposoben obravnavati toliko zastrupitev, če bi do tega prišlo. Do zastrupitve te vode pa bo prišlo, kajti ni kanala, ki ne spušča, in te snovi bodo pronicale do izvira oziroma do vodovodov.

Zato vas sprašujem:

Ali ste v zvezi s kanalom C0 in vplivom na zdravje ljudi s komerkoli govorili?

Ste pozvali strokovnjake na pogovor?

Kakšno je vaše mnenje kot tiste prve, ki bi morala biti tudi v vlogi varuhinje zdravja?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za vprašanje.

Ministrstvo za zdravje je v zadevi izgradnja in delovanje kanala C0 skladno z Zakonom o varstvu okolja pristojni mnenjedajalec za področje varstva človekovega zdravja v okviru presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. Se pravi, postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki odloča o sprejemljivosti nameravanih posegov oziroma o tem, ali je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Se pravi, znotraj tega postopka je Ministrstvo za zdravje pristojni mnenjedajalec, in če mora podati mnenje, za to zaprosi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ker je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje, ki obsega tudi presojo vpliva na zdravje ljudi, za celoten projekt izgradnje kanala C0 ni potrebna, Ministrstvo za zdravje ocene, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, ne more podati, ne more zahtevati od NIJZ.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa.

Ministrica, šokirana sem. Šokirana sem. Vi sploh ne veste, kaj je NIJZ izdal. Očitno ne. Če bi vedeli, česa takega ne bi danes povedali. Zdaj pa prvo. NIJZ je dvakrat izdal negativno mnenje, ki ga je ministrstvo podprlo. Ali verjamete NIJZ? Verjamete v strokovne odločitve NIJZ? To vprašanje je na mestu. Verjamete zdravnikom, ki so podpisali že leta nazaj, dve leti nazaj javno pismo, naj se kanal ustavi? Ali zaupate strokovnemu svetu UKC, ki je prav tako pozval, naj se kanal ustavi? In ni res. 2015, 2016 se je odločalo o tem, ali presoja vplivov na okolje, in se NIJZ oziroma ministrstva ni vprašalo za mnenje. 2020 je bil postopek ponovno in se jih je vprašalo in so dali negativno mnenje! Spoštovana, vaša vlada, v kateri vi sedite, pa ste zdaj odločali o tem, da ta postopek, se pravi presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ja, ni potrebna in ta sklep je sedaj v presojanju na, bom rekla, sodnih instancah. Ja seveda, spoštovana, toliko pa o kanalu C0 vem. Pod to se je podpisala gospa Sršenova in zadeva je prav tako na sodišču.

Zato vas še enkrat sprašujem:

Ali vi cenite strokovna mnenja in opozorila, da bo prišlo do zastrupitve vode za več kot 300 tisoč ljudi?

Povejte mi, če poznate načrt, povejte mi zdaj tukaj, ali obstaja, in če poznate načrt, kako bo prišlo do sanacije, če pride, in do te zastrupitve, kot sem povedala, bo prišlo, ker vse kanalizacije puščajo. Povejte mi, ali poznate načrt reševanja v takšnem primeru in od kod se bo zagotavljala voda za 300 tisoč ljudi in vse tiste, ki redno prihajajo v Ljubljano.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Obe mnenji NIJZ imam pred sabo na mizi, tako da ne morete reči, da ju ne poznam, ker ju imam. Obe mnenji nista mnenji o posledicah vpliva izgradnje kanala C0 na zdravje prebivalstva, ker se NIJZ s potekom trase ne strinja. To je bilo mnenje NIJZ v letih 2019 in 2020. Tako da mnenje NIJZ je že podano, govorim pa vam o tem, da je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje, česar nosilec je MOPE oziroma Arso, pač se je ta pristojnost spreminjala v zadnjih letih, ta presoja vplivov na okolje zajema tudi presojo vpliva na zdravje. Vendar ker postopek ne teče, mi pa smo znotraj Ministrstva za zdravje, pa je znotraj postopka mnenjedajalec, ne moremo v tem trenutku, kjer postopka ni, zaprositi NIJZ za mnenje.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o predlogu odgovora. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.

Ministrica, spet zavajate. NIJZ je podal mnenje na podlagi poziva, ali je presoja vplivov na okolje potrebna. No in to mnenje je bilo, da na to sploh ne bodo odgovorili, ker se s celotno traso ne strinjajo, ker gre za tako veliko tveganje. In jaz vas nisem zdaj spraševala, da komentirate mnenje, jaz upam, da o mnenju vendarle verjamete stroki, ampak sem vas kot ministrico za zdravje, ki morate biti glasnica, ko gre za varovanje zdravja, ali boste karkoli storili, da se ta gradnja ustavi! To je vaša dolžnost, spoštovana, če stroka opozarja, da gre za varnostno tveganje. Spoštovana kolegica, v državi se ustavljajo projekti zaradi hroščev! Zaradi hroščev se ustavijo projekti, tukaj pa govorimo o zastrupitvi vode. Zdaj pa me zanima, ali ste tudi vi podlegli investitorju Mestna občina Ljubljana, ker vašega glasu o tem, da je ta kanal problem, nisem slišala.

Zato ker tega nisem slišala, bi bilo prav, da o tem, spoštovani, opravimo temeljito razpravo. Ker vendarle, še enkrat, v tej državi smo ustavili projekte zaradi žab, zaradi hroščev, zaradi ptic, manj problematične projekte, prej smo poslušali o vetrnicah. Tukaj gre za vodo, pitno vodo, ki bo onesnažena. Tu rešitve ne bo. Če bo ta kanal prišel v uporabo, bo ta voda uničena. In danes ne rešujemo nobenih greznic iz Ljubljane s tega področja. To sploh ni res. Prišle pa bodo greznice iz Medvod in Vodic, in to ne samo greznice, bom rekla stanovanj, ampak tudi industrije. Zdravniki opozarjajo, kaj vse se bo zgodilo. Zato bi pričakovala od vas jasen glas, tudi zato ker vsi poznamo, kakšno stanje je na področju zdravja. Predstojniki in tisti, ki se ukvarjajo z zdravjem, pravijo, da če pride do take zastrupitve, nimamo na razpolago zadostnih kapacitet. Že danes pacienti ležijo po hodnikih, ker ni kapacitet. Če bo prišlo do zastrupitve te vode, takšnih kapacitet nimamo. Kdo bo takrat reševal to situacijo?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Tereza Novak bo zastavila vprašanje ministru za javno upravo mag. Francu Propsu.

Spoštovana kolegica, imate besedo, da zastavite vprašanje.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani gospod minister, mineva že skoraj eno leto od stavke na upravnih enotah, ki je za nekaj časa kar otežila dostop državljanov do javnih storitev. Ker vem, da je bilo kar nekaj pozitivnih ukrepov že narejenih, mislim, da je prav, da o tem slišijo tudi državljanke in državljani.

Zato me zanima:

Kaj ste v času svojega vodenja Ministrstva za javno upravo storili za izboljšanje stanja na upravnih enotah?

Katere ukrepe ste sprejeli za izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene ter za večjo dostopnost storitev za uporabnike javnih storitev?

Kako in kje bomo boljšo organizacijo občutili prebivalke in prebivalci Slovenije?

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, predsedujoča.

Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje. Res je, kot ste navedli, junija lani se je začela stavka na upravnih enotah, s katero so bile v enem delu motene storitve za državljane. Vemo, da so upravne enote samostojni organ državne uprave in so v bistvu razpršene po celotni Sloveniji. Vemo tudi, da je na upravnih enotah, kar se tiče pripada, različno število zadev, ki jih je potrebno urejati. Seveda je bil naš cilj, ko smo se soočili s težavami nedostopnosti teh storitev, da, bom rekel, storitve poskušamo čim manj moteno zagotavljati za državljane. Zaradi tega smo takrat takoj stopili v to, da smo začeli pogajanja s sindikati, sklenili stavkovni sporazum, ki je v bistvu dogovoril nekatere zadeve in vključil tudi predstavnike zaposlenih oziroma sindikate v te rešitve, in potem kontinuirano začeli izvajati te zadeve.

Med drugim moram reči, da smo tukaj naleteli na dosti visoko stopnjo razumevanja tudi na strani posameznih resorjev, ki določena področja na upravnih enotah pokrivajo, tako na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer pokrivajo področje tujcev, orožja in ostalega, kot tudi na področju prostora in okolja, kjer imamo resorno ministrstvo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Pri ostalih ministrstvih smo ravno tako poskušali zagotavljati, bom rekel, neko kontinuirano dogovarjanje. S tem namenom so bili tudi potem v nadaljevanju sprejeti določeni ukrepi, ki so omogočili to, da smo v lanskem letu potem uspeli zmanjšati zaostanke, nenazadnje tudi na področju tujcev, recimo z zakonom o interventnih ukrepih za delovanje upravnih enot z dveh mesecev na približno 14 dni oziroma dva tedna.

Z aktivnim delovanjem Ministrstva za javno upravo in naše Službe za upravne enote smo z digitalizacijo in povezavo sistemov, ki, bom rekel, podpirajo delovanje upravnih enot, zagotovili tako izboljšave na evidenci pravnomočnih sodb oziroma dostopa do teh kot na evidenci sklepov o prekrških. S prilagoditvijo zakonodaje smo seveda, tako kot sem že rekel, tudi izboljšali stanje na področju tujcev, voznikov, vozniških kvalifikacij in podobnega, z notranjo optimizacijo znotraj upravnih enot pa smo seveda šli v smer, da izboljšujemo arhiviranje, dosegamo neko optimizacijo na področju geografskih enot, registra kmetijskih gospodarstev in evidenc. Uspeli smo na isti način tudi povečati število izobraževanj s strani resornih ministrstev za zaposlene na upravnih enotah, s čimer zagotavljamo to, da se postopki, ki jih izvajajo upravne enote, izvajajo na približno enak način ne glede na to, kje se izvajajo, kar seveda hkrati olajša delo, bom rekel s temi enotnimi navodili s strani resorjev, tudi uradnikom.

Lahko povem tudi, da je bila v tem času sprejeta sprememba plačnega zakona, s čimer smo tudi zagotovili, da so bili referenti na upravnih enotah ovrednoteni višje kot v ostalem javnem sektorju. Lahko povem, da se je število zaposlenih povečalo z leta 2020 na 2024 za približno 50, da je delež svetovalcev znotraj teh, ki zasedajo delovno mesto svetovalec ali višji svetovalec, zraslo, število referentov je padlo. Imeli smo tudi nekaj težav oziroma rešujemo stvari v povezavi z upokojitvami na upravnih enotah in zagotavljamo tudi prostorske pogoje na tistih upravnih enotah, kjer smo ugotovili, da so lahko tudi prostorski pogoji razlog za to, da bi bilo delo ovirano oziroma bi bile storitve za državljane slabše opravljene.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, želite dopolniti? Ne. Hvala.

Kolega Zoran Mojškerc bo zastavil vprašanje ministru za finance Klemnu Boštjančiču ter ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru.

Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Podpredsednica, hvala za besedo, vendar gospod minister za finance ni prisoten.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Minister spremlja in pride.

Nadaljevanje ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Aha, okej.

Spoštovana gospoda ministra!

V Sloveniji imamo glede na nekatere sosednje države precej višje cene naftnih derivatov, pa se bom omejil zgolj na Hrvaško, kjer je cena dizelskega goriva kar 16 centov nižja kot v Sloveniji. Pri nas je trenutno 1 evro 55 za liter, medtem ko je pri sosedih ta cena 1 evro 39. Kar pomeni, da pri tisoč litrih natočenega goriva posameznik prihrani strošek 160 evrov. Zakaj omenjam dizelsko gorivo? Zaradi tega ker je to pogonsko gorivo najbolj uporabljano v transportu. Na primer tovorno vozilo, ki pride s četrtino polnega rezervoarja čez našo mejo iz Avstrije, lahko prevozi celotno našo državo in potem precej ceneje napolni svoj rezervoar na Hrvaškem. Poleg tega je pomemben še naslednji podatek, in sicer da je na sosednjem Hrvaškem marža po litru prodanega goriva za naftne trgovce skoraj še enkrat višja kot pri nas, ob že omenjeni nižji ceni.

Tu pridem do prvega dela vprašanja, in sicer najprej za ministra za finance, zanima me:

Ali se vam ne zdi, da bi se ob nižjih cenah goriva, zaradi katerih bi potem imeli tako imenovani bencinski turizem, kot smo ga nekoč v naši državi že poznali, v državno blagajno nateklo precej več denarja od trošarin zaradi večje količine prodanega goriva?

Za gospoda ministra za naravne vire in prostor. Naftni trgovci se že dlje časa pritožujejo nad višino marže, ki jim jo določa država. Posledično pa so manjši bencinski servisi, predvsem na podeželju, nerentabilni in se jih zapira.

Tu bi vas prosil za pojasnilo:

Kaj bo država ukrenila, da do zapiranja te kritične infrastrukture na podeželju v bodoče ne bo več prihajalo?

Ker naftni trgovci so namreč napovedali, nekateri servisi so se že zaprli, v bodoče pa pričakujejo še več zaprtij manjših bencinskih servisov.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Najprej bo na vaše vprašanje odgovarjal minister za finance.

Spoštovani gospod Boštjančič, imate besedo. Izvolite.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Spoštovani poslanec oziroma vsi spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Hvala za vprašanje.

Na nek način je vprašanje malo kontradiktorno, ker prvo pa drugo ne gresta čisto skupaj. Ker če sem prav razumel, je prvo vprašanje, kaj bi naredili, da bodo cene nižje, drugo pa je o maržah, ki seveda vplivajo na poslovanje posameznih bencinskih servisov, če sem iz tega ven [prav] razumel, bi bile lahko višje. Cena je sestavljena iz več elementov in marža in trošarine sta pomembna elementa pri cenah goriv. Gre za enega najbolj pomembnih virov polnjenja proračuna. Dejstvo je najprej – pa bom kratek v tem uvodnem delu – obdavčitev energentov je urejena v Zakonu o trošarinah, kjer se v bistvu prenaša EU direktiva. Torej minimalna trošarina oziroma minimalna raven obdavčitve energentov je določena z EU direktivo in potem imamo nek manevrski prostor do 50 %. V slovenski politiki, ki jo zasledujemo in se s tem v resnici kar precej ukvarjamo, ves čas ravno pri naftnih derivatih sledimo, kaj se dogaja v sosednjih državah. Cene naftnih derivatov se sicer spreminjajo, ampak maloprodajne cene so večinoma blizu hrvaških pa nižje kot v vseh ostalih sosednjih državah. Razlika v Sloveniji je, da ima Hrvaška regulirane cene na vseh bencinskih servisih, Slovenija jih pa nima na avtocestnih, torej na avtocestnih lahko določajo trgovci maržo samostojno. Zaradi tega so seveda tudi cene v Sloveniji na avtocestah bistveno višje, kot so izven avtocest, na Hrvaškem so pa iste na avtocestah in izven cest.

Tudi to vprašanje, se strinjam, predvsem v zvezi z vozniki kamionov – seveda, brez težav gredo čez Slovenijo, ne da natočijo gorivo – je zelo pomembno. Je pa dejstvo, da večina teh, če tanka, tanka na avtocestah. Ne vem, ali gre pobuda v smeri, da bi tudi na avtocestah, kot je nekoč bilo, regulirali cene, tako kot so izven avtocest. To je neka pot, ampak kakorkoli. Tudi glede tega, seveda, trgovci so nezadovoljni z višino marže, ampak trgovci so vedno nezadovoljni z višino marže oziroma s tem, da je regulirana. Mi verjamemo, da ta marža, ki sicer res ni visoka, absolutno pokriva njihove stroške in omogoča tudi razvoj. Večkrat sem jaz to tudi javno povedal, absolutno, maloprodajne cene je potrebno primerjati med sabo, zaradi tega ker, tako kot ste rekli, kupce ali pa voznike kamionov in avtomobilov, ki se vozijo čez Slovenijo, prav malo briga, kako je sestavljena cena, zanima jih samo maloprodajna cena na koncu. Na drugi strani je pa dejstvo, da je glede te debate glede marž in kako visoke so, Slovenija zelo specifična država. Slovenija je na trgu naftnih derivatov, torej bencinskih servisov, mislim, da prvi ali drugi najbolj oligopolen trg v Evropi. Torej, konkurenca v Sloveniji je bistveno manjša kot v drugih državah in je to glavni razlog, zakaj mislimo, da je smiselno regulirati marže v Sloveniji, recimo v primerjavi z neko Avstrijo, kjer jih ne.

Tako da ... Bojan?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Magister Kumer, izvolite.

Minister Boštjančič, mikrofon.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala.

Mogoče še to, kar tudi nas zadeva. Marža, tako kot je že tudi moj predhodnik minister za finance pravilno ugotovil, večja kot bo marža, višja bo cena za končnega potrošnika, potem ne bomo dobili visokih oziroma nizkih cen. Ker sem razumel, da vaše vprašanje ne gre v smeri, da so marže prenizke. To se pravi, pozivate k povišanju marže, k povišanju cene za končne potrošnike. Mi menimo, da zdaj pri tej marži glede na trg, ki je v Sloveniji, ki je specifičen, je zelo prehoden, to je res, vendarle moramo upoštevati upoštevni trg na avtocesti, kjer mi ne reguliramo. Tam se lahko trgovci postavijo skladno s upoštevnim trgom. Vemo, da je na zahodu marža in tudi cena precej višja, enako severno od nas, in oni sami s svojo strategijo postavljajo drobnoprodajno ceno. Jaz ne verjamem, da bi se en bencinski servis zaradi enega centa marže zapiral.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Seveda z odgovorom nisem zadovoljen in bi prosil za dopolnitev.

Ob nižji ceni bencina na Hrvaškem imajo tam trgovci cirka 14 centov po litru, medtem ko pri nas dobi trgovec zgolj 8 centov po litru. Zdaj mi pa to razložite, kako je to možno. Saj smo v končni fazi na istem skupnem trgu Evropske unije.

Gospod Kumer, jaz sem govoril pri vprašanju za vas, da predvsem vlagamo milijarde evrov v ohranjanje poselitve podeželja, potem pa naftni trgovci zaradi nizkih marž zapirajo manjše bencinske servise. Takšen je na primer bil primer pri nas v naši občini v Rovtah, kjer imajo zdaj okoliški kmetje, predvsem gre tukaj za kmete, najbližjo črpalko 15 kilometrov stran, do katere lahko pridejo zgolj po ovinkastih cestah. Tudi zaradi zelenega prehoda ne vem, kako gre to dvoje skupaj. Ker bodo traktorji vozili po lokalnih cestah in imeli večje emisije, kakor če bi bili samo na polju pa bi jim bilo gorivo bolj dostopno.

Še enkrat, jaz nimam problema, če začnemo regulirati cene tudi na avtocestah, tako kot imajo na sosednjem Hrvaškem, ampak želel bi odgovor na vprašanje, kako imajo lahko na Hrvaškem ob nižjih cenah trgovci večjo maržo, pri nas pa to ni možno.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Najprej bo na vašo dopolnitev odgovarjal mag. Bojan Kumer.

Izvolite, minister.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Mi imamo pa nižjo kot Italija pa nižjo kot Nemčija in nižjo kot Avstrija in tako naprej. Vsak trg je zelo specifičen. Glede na to, da gre za izrazito tržno dejavnost, mi vsak liter naftnega derivata uvozimo, skladno s posamezno strategijo posameznega trgovca se tovrstni naftni derivati nakupujejo tako, kot ima posamezen naftni trgovec svojo strategijo. Lahko da ima na Hrvaškem drugačno, kot jo ima pri nas, lahko je tu nekaj centov, ne more biti tako velika razlika, kot ste sami ugotavljali. Plus tega pa naš trg nima tako velikih skladišč, da lahko premosti razne špice, ki se dogajajo mogoče znotraj dnevnega trgovanja. Pa ne trdim, da je to razlog, samo potrebno je pogledati specifiko posameznega trga.

Hkrati tudi vemo, da predelava določenih naftnih derivatov pri nas ni mogoča, medtem ko na Hrvaškem deloma je. Veliko je različnih lastnosti, ki vplivajo na končno maloprodajno ceno. Marža je samo en sestavni del, tako kot je minister za finance rekel, trošarina je drugi del, sam energent tretji del, tržna politika četrti del. Kako so poseljeni sami centri oziroma maloprodajna mreža, tudi ni odvisno, na naših ministrstvih je to bolj ministrstvo za gospodarstvo ali pa del strategije, ki bolj spada pod upravljanje slovenskih državnih podjetij. Moram pa povedati, da imajo kljub temu trgovci milijonske dobičke. Gre za to, da odločijo, kam bodo ta dobiček vlagali. Jaz menim in spodbujam, da se ta mreža čim bolj ohranja. Še več, da se jo racionalizira v smeri, da smo čim bližje končnemu potrošniku.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Minister Klemen Boštjančič, še za dopolnitev, če imate karkoli.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Glede na to, da je bilo navedeno samo trošarinska politika, nisem vedel točno, kaj bo vprašanje. Če bi vedel, da gre za primerjavo slovenskih pa hrvaških maloprodajnih cen naftnih derivatov, bi pripravili analizo, lahko vam jo tudi pošljemo, ni nobena težava. Poleg tega, kar je kolega Kumer povedal, je vgrajenih v ceno energentov še nekaj drugih dajatev, CO2 dajatev, prispevek URE, prispevek OVE. Skratka, vse skupaj je treba pogledati pa analizirati, nobene težave, da vam to pošljemo pa pogledamo.

Je pa tako, saj pravim, generalno je pri maloprodajnih cenah med Slovenijo in Hrvaško ta razlika, da imamo mi regulirano samo izven avtoceste, oni imajo vse. Zaradi tega so seveda tam tudi, verjetno en del razloga pri maržah, marže višje. Je pa dejstvo, da če bi primerjali, kakšne marže imajo trgovci na avtocestah v Sloveniji in na Hrvaškem, so pa seveda bistveno višje v Sloveniji, ker jih prosto oblikujejo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.

Seveda bom podal postopkovni predlog, da se na eni izmed naslednjih sej opravi razprava o tej trošarinski politiki. Sam se namreč spominjam davnega leta 2008, ko se je menjala vlada, prišla je finančna kriza in pred tem je imela ob nespremenjenih pogojih – ker to, kar je gospod Kumer povedal, smo imeli tudi takrat, se pravi, nismo imeli svoje lastne predelave – kljub vsemu je imela takrat Slovenija najcenejše naftne derivate v primerjavi z vsemi svojimi sosedami, tudi s Hrvaško. Potem, ker je prišla finančna kriza, je bilo na hitro treba polniti državni proračun, se je pa zadeva obrnila in od takrat naprej iz tega ne moremo ven. Še zmeraj podpiram idejo, da bi se šli v Sloveniji neke vrste bencinski turizem, ker če se spomnimo let nazaj, so iz sosednje Italije na veliko k nam hodili točit bencin in so za ceno tanka dobili še kosilo. Tako da ima to več učinkov, tudi na pobran DDV in gostinstvo.

Zato bi prosil, da o teh zadevah na eni izmed naslednjih sej opravimo razpravo. Hkrati pa minister, če mi lahko pošlje to analizo, bi bil pa zelo vesel.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Iva Dimic bo zastavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Spoštovana kolegica, imate besedo.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica!

Zobozdravstvo je del našega javnega zdravstvenega sistema, ki pa se bo zaradi samovolje in samovoljne odločitve ZZZS, pa tudi neukrepanja Vlade, najhitreje sprivatiziralo v Sloveniji. Zakaj je to tako? Evropski predpisi so državam članicam naložili umik amalgamskih zalivk in njihovo nadomestitev z belimi. To bi torej pomenilo, da če je pacientu v javnem zobozdravstvu amalgamsko zalivko krilo zdravstveno zavarovanje, bi morala zdravstvena zavarovalnica skupaj z odločevalci poskrbeti, da bo enako veljalo tudi za bele zalivke. Vendar je ZZZS enostransko določil ceno belih zalivk. To je storil neutemeljeno in nestrokovno. Ta sprememba cen belih zalivk po mnenju več kot 300 zobozdravnikov v Sloveniji pomeni resen poseg v pravice pacientov in slovenski zobozdravstveni sistem. Predpisane cene namreč ne temeljijo na realnih stroških materiala, standardov dela slovenskih zobozdravnikov v javni mreži. Ta poseg ZZZS se seveda razume kot vodenje zobozdravstva v privatizacijo. Kljub večkratnim opozorilom in pozivom k uskladitvi cen z realnimi finančnimi izračuni zobozdravniki niso prejeli ustreznih zagotovil in predlogov rešitev, ki bi omogočali nadaljnje izvajanje zobozdravstvenih storitev pod vzdržnimi pogoji. Naj povem, da imamo pravico do zdravstvenega zavarovanja vsi državljani, zato ker je to del pravice, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in vsi, ki vplačujemo za obvezno zdravstveno zavarovanje, imamo tudi to pravico.

Zato me zanima:

Kako boste, spoštovana ministrica, zagotovili, da bomo v okviru javne mreže imeli kakovostne in dostopne zobozdravstvene storitve tudi v prihodnje?

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za vprašanje.

Cene zobozdravstvenih storitev vključujejo stroške dela, materialne stroške in stroške amortizacije. Tu gre za neke standardne postavke, ki so vedno vključene v ceno zdravstvenih storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje te cene zdravstvenih storitev stalno posodablja glede na spremembe na posameznih postavkah, skladno z določbami Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako se je na primer vrednost programa, tu govorimo o enem timu, zobozdravstva za odrasle od leta 2017, ko je znašala 110 tisoč evrov, v sedmih letih povečala za 49 % in je v letu 2024 znašala 164 tisoč evrov. Seveda pa se bo glede na predvideno rast plač oziroma glede na spremembo stroškov na drugih postavkah povečala na več kot 175 tisoč evrov v letu 2025. Tako da ZZZS sproti posodablja cene tako materialnih stroškov kot stroškov dela, kot tudi amortizacije.

S ciljem zagotavljanja boljše dostopnosti ministrstvo v uredbi, to je spet Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, vsako leto čim bolj krepi in širi javno zobozdravstveno mrežo. Tako se je recimo v zadnjih sedmih letih, od leta 2017, povečalo število ambulant v zobozdravstvu, ki so financirane prek ZZZS, in sicer za 108 dodatnih ambulant. To je s tisoč 132 v letu 2017 na tisoč 240 ambulant v letu 2024. Prav tako se je povečalo število koncesij. Koncesije za zobozdravstvo so na primarni ravni, ampak Ministrstvo za zdravje potem vedno izda soglasje k podelitvi koncesije. Recimo v letu 2022 smo imeli 10 soglasij h koncesijam, 2023 štiri, 2024 pet, v letu 2025 pa 13. Tako da bi težko rekli, da interesa za koncesije na področju zobozdravstva ni.

V letu 2024 je bilo za področje celotnega zobozdravstva namenjenih 223 milijonov evrov, kar je za 89 milijonov evrov oziroma za 67 % več kot v letu 2017. Skladno z navedenim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej spremljal stroške, recimo v rasti tako plač kot materialnih stroškov, kot amortizacije, in posodabljal obračun zobozdravstvenih storitev glede na spremembe stroškov. Pri belih plombah v primerjavi s prej seveda zdaj le-te gredo v obvezno zdravstveno zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje je izračunal cene na osnovi teh treh stroškovnih postavk. Večkrat se je tudi dobil z zobozdravniki. Nazadnje so se dogovarjali, prisotno je bilo tudi Ministrstvo za zdravje, o nekem dvigu cen. Ta pogajanja oziroma dogovarjanja pa zaenkrat še niso zaključena. Toliko zaenkrat.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.

Hvala vam za ta odgovor. Pa vendarle sem jaz prepričana, da vsi tisti, ki smo odvisni od javnega zobozdravstva ali pa od tega sistema, nismo zadovoljni z odgovorom. Zakaj? Zato ker nekaj je narobe v sistemu zobozdravstva. Največkrat slišimo, da zobozdravniki svoje programe opravijo že v septembru ali pa že do septembra v tekočem letu. Ortodontija ima ene najdaljših čakalnih dob v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu. Lahko rečem, da tudi če pogledamo z druge strani, kaj bi pomenilo nedostopno javno zobozdravstvo za ljudi, za slabo ustno zdravje prebivalcev, velika tveganja, se mi zdi, da je potrebno pogledati tudi na zdravstvene izdatke, ki ste jih sicer omenili. Pa vendarle mislim, da obstoječa struktura cene ne upošteva današnjih stroškov obratovanja zobozdravstvene organizacije in standardov in vodi v nerentabilnost zdravstvenih organizacij, na kar opozarja tudi pismo zobozdravnikov, ki smo ga prejeli. Temeljijo namreč na strukturi cene, ki izhaja iz zelene knjige iz leta 1979 in ne upošteva današnjih stroškov obratovanja zobozdravstvene ordinacije in standardov. Se pravi, da bo lahko nadaljevanje s takšno prakso resno ogrozilo kakovost, varnost in strokovno izvedbo zobozdravstvenih pregledov in zmanjšalo dostopnost zobozdravstvenih storitev, do katerih pa smo seveda državljani, ki vplačujemo v naš javni zdravstveni sistem, upravičeni. In seveda se ne strinjamo, da je nedostopnost domačega javnega zobozdravstva velika, financira pa se zobozdravstvene storitve naših državljanov v tujini. Plačilo določenih naših zobozdravstvenih storitev je v Sloveniji nižje, kot je plačilo, ki ga ZZZS opravi na primer za zdravljenje koreninskih zob. V tujini je pa višja. Se pravi, da nekaj ponovno tukaj ne gre skupaj in torej denar pošiljamo v tujino.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Povedala sem že, da se cene nadgrajujejo, tako to, da cene ostajajo iste, da standardi ostajajo isti, enostavno ne drži. Cene ZZZS spreminja, prav navedla sem, za koliko so se cene povečale, za koliko so šla sredstva gor, za koliko so se razširili timi. Tako da, da se nič ne dogaja na področju zobozdravstva – glede na to, koliko se je povečalo število timov in za koliko se je povečalo število podeljenih koncesij, ne moremo reči, da se nič ne dogaja in da zobozdravniki ne delajo dobro. To ni res.

Ministrstvo za zdravje pa seveda podpira tudi razvoj novih programov v okviru udejanjanja strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni tako na področju preventivnega zobozdravstvenega varstva kot tudi za otroke, mladostnike in odrasle. Sprejeli bomo tudi nov pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Vsi ti ukrepi, ki sem jih navedla, od širjenja mreže do novih timov, do soglasja h koncesijam, ki jih v občinah razpisujejo kot koncesije, so usmerjeni ravno v zagotavljanje dostopnosti, se pravi v širitev javne zobozdravstvene mreže.

Kar se pa tiče vprašanja glede napotovanja oseb v tujino, to ste že večkrat izpostavili, gospa poslanka, je dejstvo, da veste, da imamo v Sloveniji sistem, kjer imamo javne zdravstvene zavode, koncesionarje, ki so v javni zdravstveni mreži, in potem imamo čiste zasebnike na zasebnem trgu. Če bi mi v tem trenutku v primeru, ko nekdo nedopustno dolgo čaka in ima pravico iti v tujino, ta program prestavili k zasebniku na zasebnem trgu, to enostavno poruši sistem. Zato ker imamo koncesionarje, ki so zasebne gospodarske družbe in ki morajo za to, da lahko črpajo oziroma delajo programe z javnim denarjem, izpolnjevati določene pogoje, da lahko dobijo koncesijo. Torej, mi ne moremo zdaj tega širiti na tak način, da bi enostavno izenačili zasebnike in koncesionarje, če smo se odločili, da bomo imeli javno zdravstveno mrežo, v kateri so javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, pač imamo tak sistem, ki je nekoliko poseben, različen od drugih držav. Glede na to moramo tudi pri vseh nadgraditvah oziroma ureditvah, ki jih sprejemamo, upoštevati oziroma izhajati iz sistema, ki ga imamo v Sloveniji. Odločitev je bila sprejeta taka, kot je bila. Definitivno pa jaz mislim, da se bodo pogajanja glede teh belih plomb nadaljevala.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.

Ja, ker mislim, da je potrebno razumeti tudi napovedi zobozdravnikov, ker če bo sistem, ki ga trenutno pelje ZZZS, kar se tiče postavljanja cen za bele zalivke, obveljal, namerava kar tretjina zdravnikov delno ali v celoti vrniti koncesijo. To pomeni, da bo nekaj 10 tisoč ljudi čez noč izgubilo izbranega zobozdravnika in s tem dostop do javnega zobozdravstva. Še enkrat bi rada povedala, kaj se dogaja, da bi bila situacija še bolj absurdna, ZZZS zaradi nedostopnosti domačega javnega zobozdravstva financira zdravstvene storitve naših državljanov v tujini. Denar torej pošilja iz države bodisi zasebnikom ali javnim zavodom v tujini, namesto da bi s tem denarjem dostopnost do zobozdravnika izboljšal doma.

Jaz mislim, da je potrebno o tem opraviti razpravo in seveda tudi ukrepati, da lahko pravice, ki jih imamo državljani iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker v to zdravstveno blagajno vsi vplačujemo, tudi koristimo v Sloveniji.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Sandra Gazinkovski, ki bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve gospodu Boštjanu Poklukarju.

Spoštovana kolegica, imate besedo. Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Lep dober dan vsem skupaj!

Spoštovani gospod minister, obiskovanje nočnih klubov in drugih sorodnih gostinskih obratov ter glasbenih festivalov oziroma prireditev je še posebej med mladimi v Republiki Sloveniji zelo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. V preteklosti pa smo bili žal že priča tragičnim dogodkom, ki so terjali smrtne žrtve in so bili neposredno posledica neupoštevanja področnih zakonskih predpisov in uredb ali celo zavestnega kršenja varnostnih protokolov, še posebej tistih, katerih uvedba in izvajanje je povezano z določenimi stroški lastnikov oziroma upravljavcev lokalov ali organizatorjev dogodkov. Tragičnim dogodkom, še posebej tistim, katerih posledica je bila izguba človeških življenj, je vsakokrat sledilo vprašanje oziroma poziv k subjektivni in objektivni odgovornosti, pobuda za zaostritev področnih predpisov in varnostnih protokolov, krepitev inšpekcijskih nadzorov in drugih ukrepov, ki pa so za žrtve in njihove svojce prišli seveda prepozno. Od najbolj tragičnih dogodkov v Republiki Sloveniji je minilo že kar nekaj let, a so nas nedavne okoliščine, v katerih so zaradi, milo rečeno, malomarnosti posameznikov ponovno ugasnila človeška življenja, v slovenski javnosti ponovno obudile javno razpravo o izvajanju in nadzoru ter ustreznosti veljavnih varnostnih protokolov, o morebitni potrebi po spremembi, nadgraditvi ali zaostritvi zakonskih predpisov in uredb, in sicer s ciljem preprečitve novih tragičnih dogodkov.

V ta namen vas, spoštovani minister, sprašujem:

Kako ocenjujete varnost v nočnih klubih, lokalih, na festivalih in drugih sorodnih prireditvah v Republiki Sloveniji?

Katere ukrepe boste sprejeli v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti?

Hvala za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Spoštovana gospa poslanka, hvala lepa za vaše vprašanje. Seveda je bil že sam uvod v vaše vprašanje pravzaprav zelo poveden, kajti nesreča nikoli ne počiva, žal pa je v kraju Kočani v Severni Makedoniji prišlo do katastrofe, ki si je pravzaprav nihče ne želi. Seveda je kot država tudi Republika Slovenija v tem primeru ukrepala. Naj povem, da sem tisto žalostno jutro, ko sem tudi sam v medijih prebiral žalostne novice v zvezi s tem nočnim klubom v Severni Makedoniji, seveda takoj, ko je bilo več znanega, tudi izrekel sožalje ministru za notranje zadeve Severne Makedonije gospodu Toškovskemu. In nenazadnje sem tudi vesel, da je Slovenija solidarna, takoj se je vključila v pomoč prek mehanizma civilne zaščite in prevzela štiri osebe v oskrbo v klinični center v Ljubljani in v Mariboru.

Takoj v ponedeljek zjutraj mi je glavna inšpektorica za notranje zadeve že takoj povedala odločitev, da Inšpektorat za notranje zadeve odhaja v preventivno akcijo izrednih inšpekcijskih nadzorov gostinskih lokalov na območju celotne Republike Slovenije. To je pravzaprav ukrep, ki smo ga takoj po samem dogodku v Severni Makedoniji tudi aktivirali na Ministrstvu za notranje zadeve in seveda na inšpektoratu, ki je pristojen za to in obravnava skozi celo leto po sami zakonodaji, torej po Zakonu o zasebnem varovanju in Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah in seveda v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih, in je od lani od 1. 1. 2024 do 18. 3. 2025 na območju celotne države že izvedel skupaj 83 inšpekcijskih nadzorov. Torej, inšpektorat vseeno deluje. Prej ste me vprašali, kako ocenjujem samo stanje na tem področju, ocenjujem ga vseeno kot stabilno. Mi v zadnjih letih nismo imeli nekih večjih težav po tistem dogodku v enem od teh klubov tukaj v bližini Ljubljane, torej v primeru Lipa, kjer se je seveda tudi sama področna zakonodaja spremenila, pa vendar smo šli še enkrat preverit ta segment varnosti v nočnih klubih oziroma v lokalih, ki imajo programe, nastope, koncerte in kjer se zbira večje število ljudi.

Naj tudi povem, da smo pristopili že takoj po novem letu, ker so nas pravzaprav v času veselega decembra številni opozarjali na pirotehniko, na zaostrovanje politike do same pirotehnike, smo tudi v tem primeru šli še dodatno preverit Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki določa ravnanje s pirotehniko v zaprtem prostoru. Mi bomo tudi v tej luči spremembe oziroma novele Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih seveda preverili samo zakonodajo in jo tudi zaostrili. Moram vseeno povedati, da ni samo Inšpektorat za notranje zadeve aktiven v nočnih lokalih in klubih, ampak je aktivna tudi Policija, in sicer, predvsem se sooča s problematiko varnostnikov brez licence in s točenjem alkohola vinjenim osebam ter z vnosom nevarnih predmetov in prepovedanih drog na samo prizorišče. To je pravzaprav nekaj, kar dela policija stalno tudi v tem segmentu, na teh javnih zbiranjih. Zato smo pravzaprav še posebej pozorni ravno zaradi te katastrofe, ki se je na žalost zgodila v Severni Makedoniji, da tudi v Sloveniji obravnavamo predvsem ta del javnega zbiranja oziroma zbiranja v javnih lokalih, na prireditvah, da ne bi prišlo do take katastrofe, kot se je pravzaprav zgodila v Severni Makedoniji, zato smo šli v preventivni ukrep. Nimam še poročil, kajti inšpektorat je šele prejšnji teden začel preverjati, pa vseeno, ko bomo naredili samo evalvacijo dogajanja, bomo seveda tudi prilagodili ukrepe, tudi zakonske, če bo to potrebno.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kolega Tomaž Lisec bo zastavil vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Vinku Logaju.

Spoštovani kolega, imate besedo za vprašanje. Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani vsi ministri, ministrica, predvsem pa spoštovani minister za področje šolstva!

Še enkrat bom ponovil tisto, kar ponavljam že skoraj tri leta. Na žalost nimamo normativnega programa dela Vlade in tako nam na žalost prevečkrat ostanejo na voljo samo poslanska vprašanja, kjer posamezne ministre sprašujemo, kje, kaj, kdo, kako in predvsem za koliko evrov se bo kakšna stvar dogajala. Danes vam želim zastaviti nekaj vprašanj glede področja srednjega šolstva v Republiki Sloveniji. Pred sabo imam koalicijsko pogodbo, področje predšolske vzgoje, osnovno in srednje šolstvo, glasbeno šolstvo, višje šolstvo ter vseživljenjsko učenje, ampak ne najdem nekega konkretnega predloga o tem, kar vas želim vprašati.

Zanima me:

Kakšne so bile investicije v infrastrukturo na področju srednjega šolstva v letu 2024?

Kaj se je dogajalo na tem področju?

Kaj se bo dogajalo v letu 2025 in tudi v letu 2026?

Koliko sredstev je namenjenih za to področje?

Kam bodo šla ta sredstva za infrastrukturo?

Ali se morda letos ali drugo leto obeta kakšen razpis na tem področju?

Druga zadeva, ki pa me zelo zanima, ker prihajam iz Posavja, kjer ima sicer kakšna leva vlada bolj intenco kakšen šolski program ukiniti kot pa nadgraditi. V Posavju si že kar nekaj let, ne glede na politično barvo, posavski poslanci in župani prizadevamo, da naše šole, torej naše objekte, nadgradimo z novimi programi. Sam prihajam iz Sevnice, kjer smo v zadnjih par letih dobili določene širitve programov.

Me pa zanima:

Ali obstaja kakšen dokument za leto 2024 s pobudami posameznih lokalnih skupnosti ali posameznih srednjih šol z željo po širitvi programov?

Sam ga na spletu namreč nisem našel.

Ali ima ministrstvo kakšno vsebinsko politiko na tem področju?

Konkretno me zanima:

Koliko sklepov glede širitve programov je bilo pripravljenih na vašem ministrstvu v letu 2024?

Kje so bili pripravljeni sklepi?

Kaj želite kot minister trenutne vlade sporočiti, predvsem v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, vsem tistim, ki se želijo izobraževati čim bližje svojega doma in v čim bolj kvalitetnih programih?

Kakšne so možnosti širitve programov?

To me zanima ne glede na to, iz katerega kraja prihaja kakšen poslanec.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani poslanci, kolegi ministri in ministrice, lepo pozdravljeni!

Morda v prvem delu glede srednjega šolstva, dijaških domov in zavodov, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v zvezi z investicijskimi vzdrževalnimi deli v to šolsko infrastrukturo. V letu 2024 je bilo realiziranih 267 vlog s strani 122 zavodov, tukaj gre za srednje šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in dijaške domove. Ob 267 vlogah je na te vloge kandidiralo 88 srednjih šol, 22 dijaških domov in 12 ostalih zavodov. Skupno je bil v letu 2024 namenjen za investicijsko vzdrževanje teh objektov 8 milijonov 711 tisoč 401 evro. Za leto 2025 Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prav tako predvideva vlaganje v investicijsko vzdrževanje srednješolskih objektov in v dijaške domove. V okviru poziva, ki se je iztekel 17. 3., torej ta mesec, trenutno imamo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje vloge v pregledu, je namenjenih za srednje šole 7 milijonov, za dijaške domove milijon 200 tisoč evrov in za zavode 900 tisoč evrov, skupaj 9 milijonov 100 ali približno 400 tisoč evrov več kot v preteklem letu. Lahko pa povem, da je skupaj na ta poziv prispelo 326 vlog, skupno iz 133 zavodov.

Kar zadeva investicije v nove gradnje ali v dozidave, pa če morda povem za Posavje, trenutno poteka energetska prenova stavbe Srednje šole Sevnica iz sredstev sklada za okrevanje in odpornost in delnega sofinanciranja iz integralnega proračuna, še predvidena oziroma načrtovana investicija v obdobju 2026–2027 pa je dozidava delavnic, ravno tako na Srednji šoli Sevnica, ker sedaj srednja šola prostore za delavnice tudi najema. Začetek te investicije je odvisen tudi od pridobivanja celotne dokumentacije in prostorskih ureditvenih planov, poteka pa tako kot pri vseh ostalih srednjih šolah, samo investicijo potem izvaja šolski center, v tem primeru Šolski center Krško-Sevnica, Srednja šola Sevnica je sestavni del šolskega centra. Morda še v zvezi s samim razpisom. Trenutno zaključuje 21 tisoč 986 učenk in učencev, 26 tisoč je razpisnih mest, 19 vlog za dodatne razmestitve programov so predlagale srednje šole. Na podlagi vlog je bilo potem, mislim, da šest programov tudi odobrenih za izvajanje v naslednjem šolskem letu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala.

Najprej bi se ministru zahvalil za zelo podrobno predstavitev, kaj se je dogajalo v letu 2024 tako na področju investicijskega vzdrževanja kot tudi na področju novogradenj. Zelo zanimive številke. Bi vas prosil, spoštovani minister, če je možno, ko bo tudi ta poziv za ta sklop za leto 2025 končan, če je možno ta poziv nekje javno videti, skratka, da bo javno dostopen, ali pa ga pošljete vsaj članom odbora za izobraževanje, ker verjetno bomo vsi poslanci, ne glede na to, iz katere stranke prihajamo, z zanimanjem spremljali, ali so naše lokalne skupnosti, pa tudi same šole, srednje šole in dijaški domovi, nekako primorani k temu, da redno gledajo, kaj se dogaja na ministrstvu in želijo za svoje učence, pa tudi za svoje zaposlene čim boljše delovne pogoje.

Hvala tudi za ta odgovor glede energetske sanacije Srednje šole Sevnica in novogradnje. Ja, upam, da nam bo vsem skupaj to uspelo, da boste tudi sami vabljeni večkrat v Sevnico, da boste videli, kako potrebna je ne samo energetska sanacija, ampak tudi ta dozidava in prenova, kajti tisti, ki smo kdaj bili v podjetju Stilles, ko smo videli, kakšne delovne pogoje imajo dijaki te srednje šole za praktično izobraževanje, v bistvu ni bilo vredno ene mini domače delavnice, kaj šele kaj drugega.

Bi pa ta čas še izkoristil, spoštovani minister, če danes ni možno, če nam po elektronski pošti pošljete glede širitve programov, katere vloge so bile dane v letu 2024, katere so bile pozitivno rešene in koliko želja po širitvi programov obstaja na vašem ministrstvu. Upam, da jih boste korektno in konkretno tudi uresničevali na področju različnih delov Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa.

Saj sem lahko tudi okrog programov kar konkreten, v glavnem so predlagale širitve programov srednje šole, ki izvajajo programe, torej Šolski center Kranj, bolničar negovalec ni bil odobren, odobren je bil program zdravstvene nege, potem športni oddelek v Kranju ni bil odobren, bolničar negovalec na Jesenicah je bil odobren, Srednja zdravstvena in kemijska šola iz Šolskega centra Novo mesto, tehnik oblikovanja odobren, Srednja šola Črnomelj, okoljevarstveni tehnik ni bil odobren, Srednja šola za gostinstvo in turizem, frizer in tehnik varovanja ne, Šolski center Ravne na Koroškem, medijski tehnik ne, Šolski center Slovenj Gradec, kozmetični tehnik da, Gimnazija Ormož, strojni tehnik ne. Torej, skupaj je bilo teh predlogov 19, moram pa povedati, ko šola odda elaborat za predlog novega programa, potem pogledamo programsko strukturo, ki je že na šoli, in zelo podrobno tudi demografsko sliko, kako je s številom dijakov, ki bi se potencialno vpisali v takšen program oziroma kolikšno je skupno število razpisanih mest za že obstoječe programe v nekem okolju. To nam na nek način ohranja tudi stabilno srednješolsko mrežo in omogoča tudi kvalitetno izvajanje srednješolskih programov.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Anton Šturbej bo postavil poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.

Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane ministrice, spoštovani ministri!

Spet postavljam vprašanje ministrici za infrastrukturo glede pereče teme uničene cestne infrastrukture med statističnimi regijami Posavske in Savinjske, ki se gospodarsko tako ali drugače povezujejo in so soodvisne, zato je zelo pomembna tudi cestna infrastruktura. Za krepitev gospodarstva, turizma, šolstva, malo prej je tudi minister za šolstvo omenil, kako so pomembni določeni programi, iz Savinjske statistične regije, na tem območju Bistrice ob Sotli in Kozjaka tudi učenci hodijo oziroma obiskujejo programe srednjih šol v posavski dolini. Imamo dva odseka, ki te statistične regije tudi povezujeta in sta postala zelo nevarna, predvsem zadnja leta. Gre za odsek na regionalni cesti R2-422/1133, ki gre od Podsrede v smeri Brestanice. To pomeni, najbolj uničene asfaltne površine so v Mrčnih selih, Koprivnici, Velikem Kamnu, Malem Kamnu v smeri Senovega. In drugi cestni odsek R2-219/1241, Bistrica ob Sotli proti Bizeljskemu. Če hočemo spodbuditi turizem na obeh straneh ali pa v teh regijah, vemo, da imamo na eni strani Čatež in Mokrice, na drugi strani imamo Podčetrtek in Podsredo, tako da smo na tem delu močno povezani. Če hočemo neke večje učinke tako v turizmu kot gospodarstvu, kmetijstvu, vemo, da je na tem delu razvito tudi kmetijstvo, tako v Posavski kot Savinjski regiji, zato bi prosil, ministrica, čeimate kakšen odgovor na to moje vprašanje.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Spoštovani poslanec, seveda imamo odgovore na vsako poslansko vprašanje, tako da jaz vam bom povedala, v kakšnih fazah so načrtovani projekti, tako da bom začela z regionalno cesto R2-422/1333, to je odsek Podsreda–Brestanica. Se pravi, najprej je tukaj projekt obnova ceste Podsreda–Brestanica, od kilometra 2,100 do kilometra 5,260, se pravi gre za obnovo regionalne ceste. Trenutno recenzija projektne dokumentacije še ni zaključena, zaradi odstopanj od elementov, zahtevanih po pravilniku, je bil dodatno angažiran presojevalec prometne varnosti. Po uskladitvi mnenj med projektantom in tem presojevalcem bo presoja zaključena. Po tej uskladitvi mnenj bo narejena tudi recenzija, po recenziji pa naši sodelavci upajo, da še v letu 2025 sledijo tudi odkupi zemljišč. Ko bomo imeli zemljišča, lahko nadaljujemo tudi z gradnjo, če ne bo pri tem večjih zapletov.

Potem je na tem istem odseku rekonstrukcija ceste Podsreda–Brestanica–Koprivnica od kilometra 5,265 do kilometra 5,945. Tudi tukaj je bila že v bistvu izdelana in recenzirana projektna dokumentacija, se je pa potem kasneje, kako naj rečem, zaradi pobud ta nekoliko podaljšala, se pravi, ne samo do kilometra 5,945, ampak do kilometra 6,000, tudi zaradi teh potrebnih odkupov in zahteve lastnice ob koncu terase je bila projektna dokumentacija na koncu nekoliko spremenjena. V tem primeru pa so vsa zemljišča, razen tistega čisto na koncu, zaradi katerega je bila tudi pridobljena, izdelana sprememba, tako da tukaj glede na to, da smo na nek način šli naproti, ne pričakujemo večjih, kako naj rečem, izzivov, tako da bomo lahko, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, kar sem zdaj povedala, tudi začeli z gradnjo.

Če greva zdaj na drug odsek, to je Bistrica–Bizeljsko, tukaj pa je en projekt, ki se že gradi, to je od kilometra 1,500 do kilometra 2,500, oziroma ne gradi, aprila 2025 bomo začeli. To je približno od naselja Bistrica ob Sotli do odcepa za Svete gore. 150 dni od uvedbe dela je rok za izvedbo, tako da letos se bo začelo in bo stvar tudi zaključena. Naslednji odsek, od kilometra 4,500 do kilometra 5,708 približno v smeri proti začetku naselja Bizeljsko. Dokumentacija je urejena. Tudi tukaj predvidevamo, da bi lahko v relativno kratkem času, se pravi zdaj govorim o mesecu, mesecu in pol, šli v razpis. Če ne bo večjih zapletov, bi z malo sreče tudi tukaj lahko že v letošnjem letu stvari v bistvu začeli izvajati. Seveda pa se, dokler nimamo popolne dokumentacije in dokler nimamo pridobljenih vseh potrebnih zemljišč, stvari v naravi ne morejo dogajati, ampak moji sodelavci se trudijo. Tako kot sem tudi prej povedala, res vedno prosim tudi župane za pomoč, ker tukaj nam pa res lahko župani veliko pomagajo, ker imajo bistveno boljši stik z ljudmi kot mi iz Ljubljane. Tudi tukaj verjamem, da si vsi želimo, da bi bile ceste čim prej boljše, ampak koraki v pravo smer pa so prav gotovo narejeni.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želite besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora? Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala za besedo.

Še enkrat se zahvaljujem ministrici za izčrpne odgovore in da tudi ministrstvo spremlja te potrebe prebivalcev tako Bistrice ob Sotli, Kozjega in širše, ker bodo dejansko učinki bistveno večji tako na gospodarskem kot na turističnem in še na mnogih drugih področjih, če bomo imeli urejeno infrastrukturo. Bi pa prosil, če mi mogoče lahko v pisni obliki pošljete to, kar ste danes povedali, da lahko tudi komuniciram z župani in da na tem področju, kjer je sporno kakšno zemljišče, tudi še oni izdatno pomagajo, če je to potrebno. Toliko z moje strani.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Absolutno, ni problema. Mogoče je še lažje kot ustno pri teh projektih, ki jih je kar nekaj, tudi pisno komunicirati. Hvala, če boste tudi vi skušali še dodatno apelirati na župane, da nam pomagajo hitreje speljati stvari, ker verjamem, da imamo na področju infrastrukture praktično enake cilje, to je čim hitreje, čim več in čim boljšo infrastrukturo, tudi cestno. Bom pa tukaj še enkrat povedala podatek, da je prvič po dolgih letih odstotek cest v zelo slabem in slabem stanju nižji kot 50 %. Res. Mogoče ni treba, da smo s tem najbolj zadovoljni, ampak očitno stvari gredo v pravo smer. Kot sem že prej povedala, toliko denarja, kot ga imamo letos na voljo za cestno infrastrukturo, ga res ni bilo v zgodovini naše države. Je pa treba te ovire, zemljišča, pridobivanje soglasij in tako naprej, na dnevni ravni umikati z mize zato, da lahko te stvari peljemo hitreje. Seveda vam bomo pripravili tudi to pisno.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Andrej Kosi bo postavil poslansko vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvoli.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala, podpredsednik, za besedo.

Lep pozdrav obema ministricama, spoštovanemu ministru! Spoštovani minister, tudi v Sloveniji smo bili zelo pretreseni ob tragediji smrtonosnega požara v nočnem klubu v Kočanih v Severni Makedoniji, v katerem je življenje izgubilo 59 mladih življenj, poškodovanih je bilo 196 ljudi, med njimi 20 mladoletnih. Ob tem seveda izrekam iskreno zahvalo, da se je tudi Slovenija odzvala pomoči in na zdravljenje v Slovenijo pripeljala štiri hudo poškodovane osebe. Dve osebi se zdravita v UKC Ljubljana in dve v UKC Maribor. Iz objav v medijih je razvidno, da je pri transportu pomagala Slovenska vojska, in to z letalom Let L-410 Turbolet. Pot, ki jo je iz Severne Makedonije opravilo letalo Slovenske vojske, je bila naporna, saj je na višini težko vzdrževati vse življenjske funkcije in bolnika predihavati s kisikom. Vodja Enote za urgentno anesteziološko dejavnost in oživljanje Kirurške klinike UKC Ljubljana gospa Anita Mrvar Brečko je v oddaji 24UR ZVEČER dejala: »To letalo ni namenjeno najbolj za prevoz tako kritično bolnih, intenzivnih bolnikov. Ni šlo, da bi šli štirje, ker je avion premajhen, ne dovoljuje tako velike teže, da bi lahko bili štirje, zato smo morali nekaj improvizirati, da smo šli dva plus ena, torej dva zdravnika in ena medicinska sestra oziroma medicinski tehnik.« Torej, ta prevoza sta bila improvizacija in nevarna za bolnike.

Zato me, spoštovani minister, zanima:

Zakaj nismo transporta opravili z drugim letalom, na primer s taktičnim transportnim letalom C-27J Spartan?

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vprašanje. Moram reči, da mi je dokaj nenavadno in me tudi osebno prizadeva.

Mi smo v teh dneh imeli na obisku makedonskega ministra za zunanje zadeve gospoda Timča Mucunskega, ki je prišel v Slovenijo, obiskal klinični center in izrazil neskončno hvaležnost in zadovoljstvo za vse, kar smo v tej tragični zgodbi storili. Odziv Republike Slovenije, najprej vlade, je bil hiter, takojšen in odločen. Na dopisni seji smo sprejeli ustrezne sklepe, začeli s pripravami že v nedeljo in v ponedeljek zjutraj je naše letalo poletelo proti Makedoniji. Bili smo požrtvovalni. Ekipo v letalu, tehnično ekipo za prevoz je spremljala tudi zdravniška ekipa, kar v vseh primerih in v vseh reševanjih ni bila pravica ali praksa. Jaz moram reči, da smo prevoz speljali z ustreznim letalom, z ustreznim modulom, in to je ključna zgodba. Eno od letal Slovenske vojske je na servisu, ker je vanj pred meseci priletela strela, drugo letalo je na popravilu v Italiji oziroma na rednem servisu. Za letalo Spartan, s katerim je Slovenska vojska v letošnjem letu obogatila, okrepila svojo floto, pa smo medicinska modula dobili pred nekaj dnevi in še nista ustrezno testirana, vgrajena in še ni vseh ustreznih papirjev, ampak samo letalo Turbolet, tako kot helikopterji Slovenske vojske, ki vozijo, rešujejo, opravljajo transporte vsak dan, je ustrezno tehnično opremljeno in ima vse papirje in vsa dovoljenja. Jaz moram reči, da vedno, tudi takrat, kadar je nebo najbolj jasno, se da in zna poiskati kakšen oblak. Mi to jemljemo kot kritiko za to, da bomo sistem reševali ali pa da bomo v sistemu reševali še bolje, ampak kakršnakoli kritika ali pa ustvarjanje nekih dejstev, ki v tem primeru ne držijo, niso na mestu. Jaz bi izkoristil priliko in se javno zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej požrtvovalni misiji pomoči človeku – zdravstvenemu osebju Univerzitetnega kliničnega centra, pilotom in vsemu tehničnemu osebju Slovenske vojske in tudi tistim, ki so nas suportirali na letališčih. Recimo, drugi dan, ko smo v UKC Maribor prepeljali še dva hudo prizadeta pacienta, je bilo osebje tam pripravljeno podaljšati delovni čas obratovanja letališča in še in še, tako da je bilo požrtvovalnosti v tej zgodbi pomoči sosedom kar veliko. S tega mesta lahko rečemo tudi, da smo, kar seveda v javnosti redko preberete, doživeli številne pohvale za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema. To je ključna novica v tej zgodbi. Letalo Turbolet pa ima točno tak modul, kot je predpisan in kot je testiran. Veselim pa se kot aktualni minister za obrambo, da dobivamo dva modula za oba Spartana, ki bosta v funkciji v kratkem, da naročamo novih šest helikopterjev, ki bodo vsi imeli tudi medicinski modul.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala.

Spoštovani minister, tu ni šlo za kritiko, jaz sem izrekel zahvalo in še enkrat izrekam zahvalo, vendar če namenimo slabih 129 milijonov za nakup dveh letal, pa potem vodja ekipe pove, da to letalo, s katerim smo opravili polet, ni bilo ustrezno oziroma da ni najbolj namenjeno za prevoz teh kritično bolnih, intenzivnih bolnikov, in da tudi ni bila popolna ekipa, se pa potem sprašuješ, zakaj imamo potem letala, ki niso uporabljena. Zato sem dal vprašanje, da potem lahko javnosti povemo, zakaj nismo uporabili letal, za katera smo porabili 129 milijonov, in smo takrat, ko smo ju dobili v Slovenijo, tudi dejali, da bosta ti dve letali, torej Spartan, namenjeni tako za prevoz tovora, opreme, vozil, odmetavanje tovora, padalcev, gašenje, evakuacijo državljanov in medicinske prevoze. Torej, če mi ob nakupu letal povemo, da bomo ti letali uporabili za medicinske prevoze in z njima ne opravimo poleta, je prav, da vas vprašam in da lahko vi javnosti poveste, zakaj teh dveh letal nismo uporabili. Zato sem vam dal to vprašanje, ne kot kritiko, ampak zgolj za pojasnilo, zakaj teh dveh letal, za kateri smo porabili slabih 129 milijonov proračunskega denarja, nismo uporabili za prevoz tako hudo opečenih oziroma tudi kritično poškodovanih pacientov, zaradi česar so morale ekipe improvizirati in tudi niso bile popolne.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Slovenija se je odzvala hitro, učinkovito in s tistim, kar je v tistem trenutku imela na razpolago. Da ne bo zmote v javnosti, Slovenija ima dve letali Spartan, če pri letalih zagotavljamo 50-odstotno plovnost, je to že lep dosežek. Prvo letalo Spartan – Martin Krpan je trenutno na servisu v Italiji, drugo letalo Edvard Rusjan pa je, tako kot prvo letalo, šele zdaj v marcu dobilo še dodaten medicinski modul, ki omogoča nadgradnjo storitve, tako da smo v državo Makedonijo poslali visoko usposobljeno medicinsko osebje z medicinskim modulom, ki je ustrezno opremljen. Zagotovo jih bomo v bližnji prihodnosti. Vsi tisti moduli, ki bodo prihajali na novo, bodo drugačni, bodo drugače opremljeni kot tisti, ki so bili kupljeni nekaj let nazaj, ampak odziv je bil ustrezen, učinkovit. Še enkrat s tega mesta vsa pohvala in zahvala vsem v intervenciji, osebju kliničnega centra, pilotom, službam Slovenske vojske in seveda tudi službam na letališčih. Velja rek, da prijatelja in zaveznika spoznaš v nesreči, in to je tisto glavno sporočilo zgodbe. Pomagali smo, ker se čutimo sposobne in odgovorne pomagati.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Uroš Brežan bo postavil vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvoli.

UROŠ BREŽAN (PS Svoboda): Hvala, predsedujoči.

Spoštovana ministrica, ministra, kolegi in kolegice!

Zagotavljanje kvalitetne in pravočasne zdravstvene oskrbe je ena temeljnih nalog zdravstvenega sistema. Prihajam iz Posočja, območja treh občin, Bovec, Kobarid in Tolmin, ki ima slabih 20 tisoč prebivalcev. Zdravstveno oskrbo na primarni ravni zagotavlja Zdravstveni dom Tolmin. Če to statistiko dopolnimo še s poletjem, turistično sezono, kjer je dolina Soče izjemno atraktivna, in pogledamo tudi to, kar nam javljajo gorski reševalci, kjer je daleč največ posredovanj predvsem v tem obdobju, potem lahko vidimo, da je nujna medicinska pomoč izjemno, izjemno pomembna. Jeseni lansko leto je v zdravstvenem domu prišlo do večjih odpovedi osebnih zdravnikov. To je situacija, ki si je še pred nekaj leti tam ne bi mogli zamisliti. Posledično je več kot tri tisoč občanov in občank brez osebnega zdravnika. Posledica tudi tega je, da je v zadnjem času prišlo še do težav pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, ki se je v Posočju, v Zdravstvenem domu Tolmin zagotavljala tudi z različnimi oblikami pogodbenega dela, kar je bil običajen način v zadnjih letih, ne samo v Posočju, ampak tudi v celi Sloveniji.

Sam lahko rečem, da je treba priznati, da se tako na lokalni ravni občine, Zdravstvenega doma Tolmin, predvsem pa tudi s strani ministrstva trudijo, da bi ta problem seveda rešili, kljub temu pa sem kritičen tako do lokalne kot tudi do nacionalne ravni. Če primerjamo, kako se podobne sredine v Sloveniji soočajo s temi problemi, vidimo, da znajo najti rešitve tudi za to. Pa tudi na nacionalni ravni se mi zdi, da je to, da se zdravstvena inšpekcija začne ukvarjati z območjem, ki ima že tako velikanske težave pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, neprimerno.

Zato vam, ministrica, postavljam vprašanje:

Kaj je ministrstvo že naredilo oziroma kaj še bo naredilo za to, da pomaga reševati to akutno težavo v Posočju?

Ali menite, da je za podobna območja, kot je Posočje, treba poiskati neke posebne mehanizme, da bi lahko zagotavljali zdravstveno oskrbo na lokalni ravni?

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Izjemno me veseli, da ste postavili to vprašanje, ker se mi zdi, da je potrebno pojasniti in prikazati celotno situacijo v Zgornjem Posočju oziroma kaj se dogaja v Zdravstvenem domu Tolmin. V Zdravstvenem domu Tolmin je Zdravstveni inšpektorat ugotovil, da so delo za zagotavljanje nujne medicinske pomoči zunanji sodelavci opravljali, kot ste rekli, že dlje časa in kot je bil to nek običajen način, ker se je delo prek espejev razširilo. Opravljanje nujne medicinske pomoči v obliki espeja ni dovoljeno. Zdravstveni inšpektorat se ni lotil Zdravstvenega doma Tolmin, pač pa je sledil svojemu normativnemu načrtu in je nadzoroval delo zdravnikov v skladu s svojim normativnim načrtom. Slučajno so nekateri od teh zdravnikov, ki sicer niso zaposleni v Zdravstvenem domu Tolmin, pač pa po celi Sloveniji, sodelovali tudi prek te pogodbe v Zdravstvenem domu Tolmin. Tako da ne gre za to, da smo se osredotočili na neko regijsko območje Tolmina, pač pa je to Zdravstveni inšpektorat opravljal v sklopu svojega normativnega načrta dela.

Zakon o gospodarskih družbah predpisuje, kdaj je opravljanje dela na tak način mogoče in kaj dejansko pomeni samostojno opravljanje dejavnosti. Ker pa veliko let na tem področju ni bilo nadzora, se je opravljanje dela prek espejev pač razširilo, kot ste tudi že sami ugotovili, tudi tam, kjer mogoče taka oblika dela ni primerna. Sklepanje pogodb in zaposlovanje delavcev v zdravstvenih zavodih je sicer v pristojnosti direktorjev. Dejstvo pa je, da delo v drugih oblikah, se pravi ne prek espeja, pomeni, če želimo isto neto izplačilo, višje stroške za izvajalca. Zato je zelo pomembno, da zdravstveni izvajalci oziroma direktorji zavodov finance, kadrovsko politiko, organizacijo dela načrtujejo ustrezno in tudi znotraj zakonskih okvirov razporejajo sredstva tako, da bo delo teklo optimalno, da bo lahko zdravstveni zavod izvajal vse dejavnosti, za katere ima dovoljenje, in da bodo prebivalci imeli dober dostop do zdravstvenih storitev. V primeru Zdravstvenega doma Tolmin torej nikakor ne gre za neko nepredvideno ali nepričakovano spremembo zakonodajnega okvira, pač pa gre enostavno za to, da je potrebno zagotoviti ustrezno organizacijo dela, ustrezno načrtovati vire in ustrezno voditi kadrovsko politiko.

Po drugi strani je v sklopu zagotavljanja nujne medicinske pomoči že dalj časa v Sloveniji prisotno vprašanje zagotavljanja nujne medicinske pomoči na tistih področjih, ki so specifična, na ta način, da gre za velika, nekoliko težje dostopna področja, kjer je gostota prebivalstva nižja. To pomeni, da so v teh območjih tudi izzivi zagotavljanja zdravstvene oskrbe težji kot v drugih območjih v Sloveniji. Zato ima tudi služba nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Tolmin okrepljene programe za delovanje, tako v obliki števila ekip reševalnih vozil, ima tudi program dodatnega zdravnika v času dežurstva, sama lokacija izvajalca pa je že od nekdaj prepoznana kot satelitski urgentni center. V ta namen imajo v Tolminu tudi že kar nekaj let priznan program triažne medicinske sestre, kar med ostalim zagotavlja tudi stalno prisotnost diplomirane medicinske sestre v zdravstvenem domu.

Pri tem bi rada poudarila, da je ministrstvo vedno pripravljeno pomagati izvajalcem, se je pa vseeno potrebno zavedati, da je zakonska pristojnost tako določanja kot zagotavljanja mreže primarnega zdravstvenega varstva v rokah občin ustanoviteljic in vodstva zavoda, kamor sodi tudi zagotavljanje zdravnikov za izvajanje službe NMP. Ministrstvo pa lahko in tudi aktivno iščemo izboljšave in rešitve z vidika pristojnosti, ki jih ima po zakonodaji, prilagodi ali na novo postavi pravila delovanja, organizacije in financiranja službe NMP ter sprejema druge sistemske ukrepe, ki potem pri izvajalcih omogočajo lažjo organizacijo dela.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

UROŠ BREŽAN (PS Svoboda): Bom izkoristil to priložnost samo za to, da se ministrici zahvalim, ker sem videl, da je bilo zelo intenzivno, sodelovanje tudi med zdravstvenim domom in ministrstvom v zadnjem času. Jaz verjamem, da bo tudi obrodilo sadove. Bom izkoristil to priložnost, ki jo imam danes tukaj, da še enkrat ministrico povabim v Tolmin. Ni mi treba zdaj odgovarjati, ker vem, da nimate pred sabo svojega urnika, ampak mislim, da se lahko tudi država z marsičem v Tolminu pohvali. Nenazadnje v skladu z zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo zagotavlja že od leta 2022 sredstva za to, da se povečajo kapacitete v Zdravstvenem domu Tolmin. Vem in slišal sem, da je ministrica in tudi ministrstvo naklonjeno temu, da se organizira satelitski urgentni center v Tolminu in v Posočju, kar je res nujno potrebno in verjamem, da bomo na ta način to na Tolminskem, v Posočju znali izkoristiti. Obisk bi bil pa gotovo vzpodbuda v teh težkih časih, tako za ekipo Zdravstvenega doma Tolmin kot tudi za številne občanke in občane, ki so zaskrbljeni zaradi statusa, ki ga imajo, se pravi statusa brez osebnega zdravnika. Verjamem, da se bomo lahko na ta način mogoče še dodatno pozanimali in tudi prišli do kakšne skupne rešitve za prihodnost zdravstva tudi v Posočju.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, želite kaj dopolniti? Izvolite, imate besedo za dopolnitev.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Naj vam vrnem pobudo. Menim, da je glede na vse povedano res pomembno, da se župani občin, kot tudi direktorji zdravstvenih domov, se pravi na nivoju regije, širše regije, čim prej sestanejo in dogovorijo o tem, kako je možno organizirati in zagotavljati nujno medicinsko pomoč na način, da bo čim bolj dostopna prebivalstvu. Kot sem že rekla, so pristojnosti ministrstva in pristojnosti občin ustanoviteljic in direktorjev zdravstvenih domov ločene. Mi bomo na svojem področju zagotovo storili veliko. Naj tukaj med drugim omenim tudi spremembe, ki prihajajo, recimo sistem prvih posredovalcev, srečevalni sistem in tudi zagotavljanje NMP v okviru regije, se pravi, kjer se povezujejo javni zdravstveni zavodi in drugi in zagotavljajo nujno medicinsko pomoč na nivoju regije. To so vse tri izjemno pomembne spremembe, za kater mislim, da bi bilo dobro, da se jim v tej situaciji dejansko bolj posvetimo. Zato se mi zdi, da bi bil tak sestanek na nivoju regije, kjer lahko nekako pomaga tudi ministrstvo, ampak predvsem z vidika pristojnosti so župani in direktorji zdravstvenih domov izjemnega, izjemnega pomena za prebivalstvo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gremo naprej. Gospod Jožef Jelen bo postavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor gospodu Jožetu Novaku.

Izvoli.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu, pozdravljena ministra!

Porečje Savinje velja za eno bolj ogroženih porečij v Republiki Sloveniji, zlasti s svojimi pritoki. Kot vemo, je bila pred kratkim podpisana pogodba za ureditev enega določenega dela tega porečja Savinje med Letušem in Ločico, vendar to je samo en del v tem delu porečja. Kot je bilo rečeno, je celotna investicija urejanja te protipoplavne zaščite na celotnem področju porečja Savinje je ocenjena na 450 milijonov evrov. Od poplav avgusta 2023 je minilo že skoraj 18 mesecev, bile so predstavljene določene rešitve oziroma variante oziroma skice za to protipoplavno urejanje višje rečno proti izviru reke Savinje, vendar se je žal nekako pri tem tudi ustavilo. Zato me, spoštovani minister, zanima:

Kakšni so nadaljnji koraki oziroma kakšna je časovnica sprejetja državnega prostorskega načrta za celotno porečje reke Savinje?

Vemo, da določenih krajev oziroma predelov ni mogoče zaščititi na enem delu, ampak jih je potrebno ščititi na več lokacijah. Kot sem rekel, je bila ocenjena investicija na 400 milijonov evrov.

Zato me zanima:

Koliko teh sredstev je predvidenih za pripravo projektne dokumentacije za pridobivanje zemljišč?

Koliko naj bi stala gradbena dela?

Ljudje so zaskrbljeni in imajo občutek, da se na tem delu vse skupaj dogaja prepočasi, zato so se tudi organizirali v razne civilne iniciative, kjer iščejo odgovore tako na službah, ki so zadolžene za to urejanje, kot na ministrstvih in tudi na lokalnih skupnostih. Zato me zanima, kot sem že rekel, časovnica, potem finančno ovrednotenje in realizacija teh projektov protipoplavne zaščite na tem delu.

Hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa, gospod podpredsednik in poslanci.

Vam pa še posebej zato, ker ves čas skrbite za to, da tudi področje Savinje ni pozabljeno oziroma, da tempo, za katerega smo se tudi dogovorili, spremljate in ga tudi izvajamo. Na kratko naslednje. V Savinjsko dolino je že bilo vloženih 46,7 milijona evrov, seveda s temi interventnimi ukrepi, ki ste jih tudi sami omenili, to je zaključeno, v letu 2024 dodatnih 20 milijonov za tiste ukrepe v več, praktično skoraj v celotnih občinah. Letos gre za sanacijska dela, v letu 2025 skupaj 29 milijonov in pol. Ne bom našteval posameznih projektov, ampak skupaj je to kar precejšen znesek na tem delu, ki je v teku. Drugo, mi imamo v teku deset izvajalskih projektov, ki so pa že projekti protipoplavne zaščite, odporni na podnebne spremembe. Ti projekti skupaj so predvsem projekti iz NOO in kohezije, pri nekaterih od njih je že začeta gradnja, pri drugih pa se pripravljajo razpisi za izvedbo. Skupni znesek tega je 67,61 milijona in morajo biti zaključene do junija leta 2026. Tak je terminski plan. Za posamezne projekte pa lahko tudi kasneje naštejem, v kakšnih odsekih so.

To, kar pa sprašujete, je pa konkretno vprašanje v zvezi z državnim prostorskim načrtom, verjetno od Mozirja do Ljubnega ob Savinji v tem drugem paketu. Seznanjam vas, da je izbran izdelovalec državnega prostorskega načrta, ni pa zaključen formalni razpis, zato ker smo v NRP za letošnje leto te predhodne aktivnosti opravili in bodo v kratkem tudi seznanjeni z zaključkom in tudi javno objavljeni izdelovalci. Praktično čaka še podpis na podlagi IP.

Kakšen je vozni red za ta odsek? Vozni red je naslednji: računam, da naši kolegi vodarji pripravijo pobudo za ta DPN, kjer bodo že nakazali prve rešitve oziroma obseg rešitev, ki jih bodo preučevali, in jaz domnevam, da bo predvidoma v jeseni tudi javno razgrnjena ta pobuda. V vsakem primeru imam pa to namen pred novim letom. Takrat je seveda ključna zadeva, da se tudi naredi program. Jaz imam tukaj predvideno, da se v letu 2026 tudi državni prostorski načrt pripravi in da so potem dane investicije, bom rekel, v tem kontekstu naprej. Seveda bo strokovno vrednotenje predlaganih ukrepov v okviru tega narejeno, nekaj je bilo že študiranega. Vendarle jaz razumem tudi skrb ljudi na tem odseku, kaj pa bodo za ene rešitve. In midva imava najmanj iz ene občine Mozirje že nekaj predlogov o previdnosti rešitev na tistem mestu. Jaz sem se dogovoril z županom in to ekipo, da se dobim že prihodnji teden z njimi zaradi tega, da poslušam vnaprejšnja opozorila, ki bi seveda bila pri tem dana.

Kakšen bo pa znesek od teh 450 milijonov na tem odseku, pa še ni znano, ker bova imela seveda med razpravo tudi ocenjene posamezne stroške in računam, da bodo izvedeni predvsem v letih 2027 in 2028, nekateri tudi že v letu 2026, če bodo taki, ki bodo potrjeni s strani, bom rekel, razprave o osnutku DPN, seveda tudi končnem sprejetju. Osnutek DPN oziroma predlog DPN pa mora biti sprejet v letu 2026, do konca leta. Tak je vozni red, da ga opravimo.

Imamo še tretji DPN, poleg tega osnovnega, ki je že tam, to pa je predvsem na porečju Drete, od Nazarij do Gornjega Grada. Tam se je pa razpis mogel ponoviti, ker je bilo premalo ali pa nejasnih ponudnikov. Jaz razumem, da bo pa v letošnjem letu tudi izbran izdelovalec pobude in da bomo imeli do konca leta tudi pobudo razgrnjeno, medtem ko je za ta prvi odsek pa predvideno, da bo javna razprava o njem že v mesecu maju, juniju, skratka pred dopusti računamo, da bo tudi razgrnitev tega osnovnega DPN v prvotni obliki DPN, kot ga poznate.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Spoštovani minister, hvala lepa za odgovor in za vašo aktivnost tudi na terenu, jo spremljam.

Jaz sicer ne dvomim v to, da zadeve ne bi tekle, ampak me pa nekako skrbi, da je problem mogoče pri projektiranju vseh teh ukrepov za protipoplavno zaščito, takšni odzivi so tudi iz terena.

Poglejte, če greva na konkretno zadevo, tako kot ste rekli, na področju od Letuša do Ljubna imamo kar nekaj točk, ki bi jih bilo potrebno protipoplavno zaščititi oziroma jih rešiti, pa naj bodo to industrijske cone, kot je industrijska cona v Nazarjah. Ker vemo, da firma, ki tam stoji, jo je nekako težko prestaviti oziroma nemogoče prestaviti na drugo lokacijo, ker pač lokacij v Savinjski dolini zaradi same lege ni. Potem imamo tu tudi razna naselja, ki so vsako večjo poplavo poplavljena. In jaz mislim, da je treba tu pač vložiti neke prioritete.

Zato me nekako skrbi ta drobljenost teh DPN-jev. Nekako po mojem občutku se tu izgubi sledljivost in mislim, da bi bilo potrebno pač nekako v celoti sprejeti ta državni prostorski načrt, da se vidi, kje bomo varovali Nazarje, na katerem področju, in kje Mozirje. Vemo, da je nižje Mozirja eno ozko grlo, to je Soteska, kjer se voda ustavi in nekako spremeni naselje Log pri Mozirju v neko razlivno področje. S tem se nikakor tam v Zgornji Savinjski dolini ne moremo strinjati in mislimo, da bi bilo potrebno pospešeno pristopiti k temu načrtovanju protipoplavnega … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Vašo skrb z ozkimi grli na delu potrjujem. Mi imamo danes ozko grlo s projektanti glede na obseg del, ki jih je treba v Sloveniji opraviti. Nekaj aktivnosti sem že naredil s sosednjimi državami, tudi poskušam, ampak da bodo okrepili predvsem naše projektante. Imate pa prav, da je zmogljivost omejena. Ne obetam si preveč od tega.

Druga stvar bo pa seveda omejenost izvajalcev del, ki so pa druga težava, ampak ta je nekoliko manjša, ker vidim, da se je na razpise, ki smo jih zdaj imeli za izvedbe, ne koncesionarji, javilo kar nekaj dodatnih firm. Morda bo tukaj nekoliko manjši pritisk kot pa pri načrtovalcih. Da, imamo ozko grlo tukaj.

Nisem omenil še ene stvari. Jaz sem zahteval in tudi pričakujem, da bom kmalu dobil zaključen in dopolnjen projekt sistemsko povezanih ukrepov na Savinji kot celoti, ki je tudi neke vrste osnova za vse tri DPN-je. In jaz računam, da bi tudi sočasno s predlogi pobud prišel tudi celovit načrt, dopolnjen, tistega, ki se je leta 2023 začel in bi ga zdaj seveda na podlagi teh novih dogodkov dali.

Bi pa predlagal, da nadalje spremljava stvari. Mi smo še vedno dali zahtevek, da je ta celovitost narejena.

Morda, jaz bom še eno stvar opravil tudi s kmeti iz te doline, s predstavniki teh se bom sestal v mesecu aprilu tudi zaradi tega, da si pogledamo, kaj lahko zraven še naredimo. Ministrici za kmetijstvo sem pa predlagal, če je potreba tudi po mokrih zadrževalnikih, v smislu vzdrževanja kmetijskih površin, v smislu večje odzivnosti na suše ali kaj drugega, da tudi ona da pobudo o teh rešitvah, ki bi seveda skupaj bile, potem bo pa tudi za kmete, po mojem, najboljše in bi bili na podnebne spremembe tudi bolj odzivni, bodisi v smislu, kadar so poplave, ali pa takrat, ko so predvidene ali pa ko bodo nastopile suše. Mislim, da bo to kar zahtevna zadeva, je pa prav, da jo vsaj v Savinjski dolini prvotno najprej rešimo. Imamo pa podoben problem tudi drugje in gremo s tem korakom tudi naprej.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Hvala za besedo.

Sem zadovoljen z odgovori ministra, ampak tudi zaradi vašega lažjega dela oziroma nekako tudi zaradi ljudi na terenu, bi pač predlagal, da se o tem objavi razprava, kako pomembna je ta protipoplavna zaščita.

Namreč, ljudje, ki zdaj živijo na teh področjih, vemo nekako, da njihova premoženja skoraj niso vredna nič, dokler ne bo prišel nek državni prostorski načrt, ki bo to urejal. Vemo, da bomo tudi potrebovali voljo ljudi, ko se bo ta protipoplavna varnost urejala za določena področja, kot ste rekli, mokre ali suhe zadrževalnike. Zato menim, da bi bilo potrebno o tem razpravo opraviti. Nenazadnje gre za ljudi in kot sem že prej rekel, je porečje Savinje eno poplavno najbolj ogroženih v Sloveniji z vsemi svojimi pritoki, zato bi bilo potrebno pač vse sile usmeriti v to področje. Mogoče tudi s kakšnim mednarodnim razpisom pridobiti strokovnjake tudi iz tujine. Nekateri ljudje so se pač obrnili na mene kot poslanca iz Zgornje Savinjske doline in so rekli, ali imamo možnost tudi za drugo mnenje, tako kot, recimo, kje drugje, zato ker so nekatere hiše oziroma domovi predvideni za nadomestitveno gradnjo, drugi niso, določena naselja se selijo, druga se ne. Tako da jaz mislim, da bi bilo potrebno o tem opraviti kakšno razpravo in da se tam potem sprejmejo še določeni sklepi.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Naslednji dobi besedo gospod Bojan Podkrajšek, ki bo postavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor gospodu Jožetu Novaku.

Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik, za dano besedo.

Lep pozdrav ministru za naravne vire pa vsem kolegicam in kolegom, ki so v dvorani!

Spoštovani minister, moram priznati, da sva večkrat govorila o izkoriščanju mineralnih snovi v Republiki Sloveniji. Moram tudi priznati, da se težave, ki jih imamo na tem področju, niso začele z vašim prihodom na to ministrstvo - to je prav, da tudi vsi, ki spremljate to sejo pa tudi to moje poslansko vprašanje, slišijo.

Zelo velikokrat se o tem pogovarjamo v naši Republiki Sloveniji. Gradbeništvo je zelo pomemben gospodarski segment in seveda posledično, ker je gradbeništvo zelo pomemben segment, je tudi razvoj Slovenije s tem močno povezan. V letu 2023 so se nam zgodile poplave, ki so bile najmočnejše v zgodovini Republike Slovenije, posledično rabimo še več teh mineralnih snovi.

Mene, spoštovani minister, zanima, slišal sem tudi, da se je postavila neka nova ekipa v lanskem letu, sem slišal tudi, da je nek zakon, po katerem bi mogoče po prednostni lestvici šli nekateri kamnolomi, ki jih seveda gospodarstvo oziroma gradbena podjetja, predvsem pa država ali pa lokalne skupnosti še kako potrebujejo za obnovo tega, kar je storilo neurje 4. avgusta 2023, in seveda za vse objekte, ki jih želimo graditi v prihodnje.

Minister, zanima me:

Kje smo na tem zelo pomembnem področju izkoriščanja mineralnih surovin?

Pa še enkrat ponavljam, to se nam vleče že leta in leta in vsaj jaz ne vidim neke luči na koncu tunela, da bi ta luč svetla močneje, kot je v preteklosti.

Hvala za prvi del vašega odgovora.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa tudi za to vprašanje.

Imate prav, tudi področje izkoriščanja mineralnih surovin, če se predvsem na te osredotočim, predvsem kamnolome, peskokope, ki ste jih tukaj posebej omenili, so žal zgodba z dolgo brado in z ne najboljšim načinom reševanja. Očitno so kar dolgo časa, desetletje in nekaj takega, reševali sistem tako, da se je pripravil zakon o moratoriju in da so lahko leta in leta malce izkoriščali, pa tudi če dovoljenj ni bilo. Jaz sem to ugotovil, da ta čas desetih let ni bil izkoriščen za te namene, da bi odpravili zamude, ampak so vse te zamude ostale tam. Mi imamo najstarejše nerešene zadeve iz leta 2016 – da si predstavljamo to, kar je.

To, kar sem uspel, je to, da seveda nismo tega moratorija potrdili naprej, ker potem je bolje, da ukinemo način izdajanja dovoljenj.

Smo pa naleteli na dve novi situaciji. Nekateri so to dokumentacijo takrat zelo dobro pripravili in so zadeve zdaj stekle. Bom tudi razložil, katere in koliko. Nekateri pa so svojo dokumentacijo, ti investitorji, pripravili zelo malomarno ali nepopolno. Tudi take situacije imamo, bom rekel, zdaj računajoč, da bo nekdo to prepustil, da gre naprej. V tem trenutku sem, ampak to je bila ključna stvar, sprejel leta 2024 oziroma koncem lanskega leta Akcijski načrt za odpravo zaostankov na področju rudarstva s ciljem, da vseh 107 zadev, ki smo jih prejeli, rešimo v letu 2025 v celoti in da pridemo do zaključka pri teh delih.

Do kje smo uspeli priti? Mi smo na področju rudarskih pravic zaključili pet zadev, ena zadeva je zdaj v podpisu, pet jih je pa v pripravi, v letošnjem letu še do konca. Pri eni zadevi imamo tudi izbiro nosilca rudarske pravice, ker je, kot veste, zelo veliko situacij različnih ko še ni znan lastnik, pa je celo to v zakonu napisano, da se razpiše in tako naprej. Imam osem zadev v popravi in v zaključku na sklenitev končnih pogodb, dve sta zaključeni, šest jih je v pripravi v usklajevanju končnega izdelka, da pride do pogodbe. Nadalje, na področju prenehanja pravic imamo tri odločbe izdane, dovoljenje za prenehanje, en primer, tehnično pregledi na dveh primerih, upravnih sporov je 15 v reševanju. Začuda, tudi to sem zaznal, to, kar ste me tudi zadnjič spraševali, upravnih sporov je kar veliko, kar pomeni, da se kandidati oziroma vlagatelji ne strinjajo z odločbami, kakršne so prejeli na tem ministrstvu v preteklih delih. Rudarske pravice – podpisanih je 31 aneksov za naprej. Podaljšanje veljavnih koncesij – v reševanju je 22 zadev, od tega je nekaj že rešenih, ostali so v pripravi. Prenos rudarskih pravic – dve zadevi sta bili rešeni, za naprej pa je bilo že 22 odločb izdanih tudi na tem področju. Naprej imamo 45 zadev za mnenje na prostorske akte občin, za 41 zadev je že izdano, štiri pa so v usklajevanju s tistimi prostorskimi akti, kjer se jih dela.

Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o rudarstvu si zelo želim, ker moramo poenostaviti te postopke. Vendarle me zelo skrbi, kako bom to pripravil z omejenim številom ljudi, ampak jaz si predstavljam cilj, da bom do junija prišel tudi z novelo zakona z najbolj nujnimi spremembami, ki bi relativno zapleten ali pa tudi zelo zapleten sistem poenostavile in ne predstavljale toliko tveganja.

Kot veste, zapiramo velenjski rudnik in imamo še tam določene aktivnosti. Žirovski Vrh se zaključuje. Potem smo naredili tudi šest izpitov za rudarske pravice. Računsko sodišče nam je dalo kar dobro mnenje, bom rekel, zahtevno mnenje, upravičeno, o teh dolgih postopkih in nekaterih stvareh in obravnavanja.

Jaz iz tega lahko povem, da mesečno in redno spremljam in tudi dopolnjujem ekipo. In moj cilj je do konca leta odpraviti zamude, pri čemer mi pa lahko verjamete, da naletim na tisoč problemov pri vsaki zadevi posebej, vendar ne bom odnehal.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, minister, za vaš prvi del odgovora pa tudi za vaš trud, ki ga vlagate v to področje.

Naj povem, ko se seveda širom Slovenije pogovarjam z ljudmi, ki imajo te težave, glejte, ena kmečka logika, mi kot država gradimo hitro cesto Ptuj–Ormož, dejansko jo gradimo na pesku. Država bo oziroma Dars kot investitor bo za to izgradnjo hitre ceste porabil približno, moja groba ocena je okoli 25 milijonov evrov več denarja. Pa veste zakaj? Zato ker ves material vozijo iz Hrvaške, dejansko pa gradimo to na pesku. Naša kmečka logika je odpovedala.

Najdaljša obravnava popolne vloge, pa niste vi za to krivi, mislim, da je trajala ali še traja šest let. Jaz bi inženirja, spoštovanega inženirja, ki je projektiral Črni Kal, vprašal, koliko časa je on za to porabil.

Spoštovani minister, mene tudi zanima:

Koliko koncesij smo izdali, podelili, ko so se zgodile najhujše poplave v Republiki Sloveniji?

19 mesecev je od takrat.

Ali smo v lanskem letu kakšno izdali?

Če smo, bom vesel.

Skratka, to vprašanje se vleče že mnoga leta in jaz bi tudi želel, da enkrat pridejo tisti, ki se s tem ukvarjajo. Jaz mislim, da je to tudi eno področje, s katerim se nihče ne želi nikoli soočiti oziroma ljudi povprašati, kdo dela na tem področju, ker je to nek zaprt sistem. Seveda tudi tisti, ki imajo dolgoletne težave, niti ne upajo veliko vprašanj postavljati.

Skratka, minister, mene zanima:

Koliko je bilo v lanskem letu podeljenih koncesij?

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Najprej o tej cestni povezavi od Ptuja proti Ormožu in naprej.

Jaz računam in zdaj imamo končno narejeno po desetletjih čakanja študijo o potrebni propustnosti Drave na tem spodnjem delu. Mi, če samo počistimo Dravo do tiste mere, da je takšen vodotok, imamo materiala zadosti. O tem sva zadnjič imela z ministrico Bratuškovo sestanek in če bomo terminsko ujeli obliko oboji, bo to šlo. Vendarle, jaz moram k temu dobiti še soglasje moje leve roke, beri ministra za naravo in za vode še zraven, poleg prostorskega, in se zelo trudim. Jaz sem šel pogledat komplet strugo z občinami od Ptuja pa do Ormoža in naprej in imate prav, to je paradoks, ki ga imamo tam. Tam so viški materialov in vsega tega. Toliko o tem, da se misli na to. In jaz upam, da do tega ne bo prišlo in da bo v ceni, da je material tukaj, da se lahko to poravna iz tega naslova.

Pa vendarle, kot sem rekel, šest zadev je bilo rešenih oziroma aktov danih, imam pa v postopku osem zadev o novih koncesionarskih pogodbah, od tega sta dve zaključeni, šest jih je pa v usklajevanju, tako da upam, da bo tudi prej. Ampak še vseeno, če hočem 54 nerešenih zadev in 56 v tistem podaljševanju rešiti, jih je 100, moram kar krepko pljuniti v roke. Bomo tudi še naprej naredili, da poskušamo vsaj večino teh spraviti, moj cilj je do konca leta ali pa da se približam tej številki in da se končno premaknemo v neko razumno zadevo.

To, kar sem pa videl v predpisih in v vseh teh zadevah, je pa res neverjetno zakomplicirana stvar, ko sami sebi delo delamo vsi skupaj. Hvala za podporo in opozorila, ki jih dajete, bom poskrbel za to, da bomo vsaj premaknili tudi ta del naprej.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želite besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru? Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala še enkrat, podpredsednik, za dano besedo.

Hvala še enkrat ministru, tudi za trud, ki ga, verjamem, da vlaga na to področje.

Ker govorimo o tem zahtevnem področju, jaz predlagam, da se opravi razprava v Državnem zboru.

Je pa nekaj, to pa ne leti zdaj na vas, spoštovani minister, vi ste povedali časovnico – junij in konec leta. Jaz predlagam, da seveda to prenesete svojim sodelavcem, ki delajo na tem področju oziroma mogoče celo poslušajo današnje vprašanje. Jaz kot poslanec pa v naši poslanski skupini se bomo zavzemali, da če do junija ne bodo neki rezultati vidni, kot ste jih napovedali, ampak verjamem, da ne bodo zaradi vas, bomo sklicali skupno sejo Odbora za infrastrukturo in gospodarstvo. In bodo vsi tisti, ki delajo na tem, moram priznati, zahtevnem področju, prišli v Državni zbor in nam bodo, kolegicam poslankam in poslancem, povedali, kje za božjo voljo pa kaj delamo za izdajo neke koncesije toliko časa, mesecev in let, na drugi strani pa seveda trpi razvoj naše države, pa predvsem tudi lokalnih skupnosti.

Skratka, minister, jaz vam želim, da še višje zavihate rokave in požugate vsem vašim sodelavcem. Pred počitnicami pa vam zagotavljam, če ne bo rezultatov, bomo sklicali, še enkrat ponavljam, skupno sejo za infrastrukturo in gospodarstvo in boste vse tiste, ki delajo na tem področju, povabili v ta Državni zbor in bodo nam in slovenski javnosti povedali, zakaj ti postopki trajajo toliko časa. Mogoče bomo dobili tudi kakšno domačo nalogo mi kot poslanke in poslanci, da bomo v zakonodaji kaj postorili, da bo zadeva hitreje stekla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Gremo naprej z vprašanji. Gospod Franci Kepa bo postavil vprašanje ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko.

Izvoli.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljam ministrico, druga dva ministra, kolegice, kolegi!

V Trebnjem stoji Tomšičeva domačija, na kateri je odraščala mati generala Rudolfa Maistra Frančiška Tomšič. Domačija je danes vpisana v register nepremične kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo je v novembru izdalo kulturnovarstveno soglasje za odstranitev hiše, v kateri je bila rojena Frančiška Tomšič. Pred kratkim se je ta zadeva ponovila. Odločitev je požela neodobravanje pri Zvezi društev generala Maistra, ki močno nasprotuje rušitvi objekta, podobnega mnenja pa tudi je Občina Trebnje. Občina Trebnje je tudi pristojno ministrstvo pozvalo k ponovni obravnavi postopka izdaje kulturnovarstvenega soglasja. Ministrstvo za kulturo je izdalo sklep o rušitvi na podlagi dveh poročil. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine so ugotovili, da je objekt v dobrem gradbeno tehničnem stanju, zato bi bila celovita prenova objekta smiselna in mogoča. Medtem ko je ministrstvo upoštevalo drugo mnenje, mnenje sodne izvedenke, ki jo je naročil investitor, ki je kupil to zemljišče s tem objektom, in je v svojem mnenju ugotovila, da stavba nima ustreznih temeljev ter da se zaradi neustrezne hidroizolacije v hišo širi vlaga. A iz Zavoda za zaščito kulturne dediščine povedo, da imajo takšnih objektov ogromno. Tri četrtine objektov nima varovanih območij zaradi hidroizolacije in je treba dodatno hidroizolirati, dodatno adaptirati in temelje pojačati.

Izpostaviti velja tudi, da je Ministrstvo za kulturo soglasje za rušitev podpisalo prav v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto [generala] Rudolfa Maistra.

Ne smemo pozabiti, da so Maistrovi vojaški in politični dosežki temelj samostojne slovenske države. Brez njegovih hrabrih odločitev bi prav mogoče Slovenci po prvi svetovni vojni ostali brez Štajerske, zato moramo to kulturno dediščino skrbno varovati.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da Ministrstvo za kulturo umakne kulturnovarstveno soglasje.

Sprašujem:

Kaj boste storili, da se ta zadeva reši v dobrobit investitorja in tudi v dobrobit Trebnjega in kulturne dejavnosti?

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da Ministrstvo za kulturo ponovi obravnavo postopka izdaje kulturnovarstvenega soglasja v zvezi z rušitvijo rojstne hiše Frančiške Tomšič, matere generala Rudolfa Maistra.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Najlepša hvala za vprašanje.

To smo že večkrat pojasnjevali povsod. Najprej, Tomšičeva domačija je kraj spomina, ker se je tam rodila mama Rudolfa Maistra, ni pa nobenih dokazov, da bi sama Maistrova družina tudi tam živela. Ni bila razglašena ne za spomenik lokalnega ne za spomenik državnega pomena, ampak je bila zgolj vpisana v register kulturne dediščine in zaradi tega je stopnja varstva nižja. Hkrati pa, ker ni bila razglašena za spomenik, tudi pri prenovi ni bila upravičena do sredstev, ki jih imamo na Ministrstvu za kulturo.

Kar se tiče samega postopka, gre za postopek, ki se izvaja v obstoječem zakonu po 31. členu, kjer lahko pristojni minister da soglasje za odstranitev dediščine. Tudi v prejšnjem mandatu je bilo teh posegov kar veliko, tudi nekaterih zelo spornih, veliko večjih. Ampak postopek pač je takšen, kot je. Presoja je na strani uradnika, ki vodi ta postopek, ki pridobi vsa relevantna mnenja. Na eni strani mora biti to absolutno zaprisežen sodni izvedenec s področja gradbeništva, ki je tudi vpisan na seznam sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje, in to je ta oseba bila. Mnenje zavoda, ki smo ga mi pridobili, pa je bilo tudi po mnenju pristojne uslužbenke, ki je ta postopek vodila, si lahko predstavljate, da ne vodi postopka minister, samo dobi na mizo stvari in tudi predlog seveda, kako naj se odloči. In drugo mnenje je bilo mnenje strokovnjaka, ki sicer je strokovnjak, zaposlen na zavodu, ampak ni zaprisežen izvedenec s področja gradbeništva. Prav tako je bilo mnenje, kot tudi piše v odločbi, zelo skopo in pomanjkljivo, v njem je bila slikovna dokumentacija, ki se je nanašala izključno na zunanjščino. In je upravičeno domnevati, da ta oseba notri ni bila, tudi zato ker smo pridobili podatke, se pravi to drugo mnenje. Medtem ko je bilo po drugi strani to drugo mnenje izjemno izčrpno. Ampak kakorkoli že, mi smo odgovorili tako društvu kot tudi občini. Namreč občina se je tudi na nas obrnila. Mi smo takrat izrazili precejšnje presenečenje, kajti v samem mnenju te gradbene izvedenke je bilo zelo jasno mnenje napisano, da so se očitno glede teh stanovanj in poteka ceste usklajevali z občino, tako da je občina vedela, kakšna bo tam nadomestna gradnja. Prav tako pa je sam Zavod za varstvo kulturne dediščine dal že pred časom pobudo, da pač občina vloži vlogo za to, da se Tomšičeva domačija ustrezneje zaščiti, torej vpiše kot spomenik lokalnega pomena, kar pa bi imelo večjo zaščito in potem do česa takega pač seveda ne bi prišlo. Občina tega ni naredila. Zaradi tega smo bili precej presenečeni, kajti če se jim je zdelo, da je ta objekt toliko pomemben z vidika občine, potem bi ga na ta način v bistvu lahko ustrezneje zaščitili. Ta zaščita ne pride na pobudo ministrstva, ampak mora nekdo za zaščito zaprositi, kar smo tudi občini v preteklosti pojasnjevali in kar ji je tudi pojasnil zavod. Ampak očitno na občini tega interesa ni bilo.

Prav tako pa smo pojasnili Društvu Rudolfa Maistra, ki je na nas naslovilo podobno pobudo, da ponovimo postopek. Postopek je končan, kajti končal se je po Zakonu o upravnem postopku in nanj je možno sprožiti upravni spor, drugačne pritožbe ni niti ni vračila v ponovni postopek.

Vsekakor na Ministrstvu za kulturo zelo podpiramo delo Rudolfa Maistra, vseh muzejev, ki se s tem ukvarjajo, občinskih, državnih. V lanskem letu smo finančno podprli tudi mnogo projektov v spomin, čast in delo Rudolfa Maistra po celi Sloveniji, se trudimo za zaščito njegove dediščine in na ta način tudi smo sodelovali v uvrstitvi njegovega dela in spomina.

Kar se pa tiče samega člena, ki absolutno ni ustrezen, pa sledimo stroki in z novim predlogom zakona želimo to menjati, torej da ta postopek glede odstranitve ne bo več na ministrstvu, ampak na zavodu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za odgovore, ministrica.

Mi pa ni jasno, prav vaša stranka se je zmeraj zavzemala za socialo in za ohranjanje kulturne dediščine, tukaj ste pa dali prednost kapitalu. Kakšno prednost ima tukaj kapital in izgradnja stanovanj pred ohranitvijo stavbe, ki je v zelo dobrem stanju? Škoda, da ne greste, da si ne vzamete časa, ko greste enkrat mimo ali imate kakšno drugo službeno zadevo, pa bi videli, da stavba je v zelo dobrem stanju. Kolegica, ki je opisala, to je arhitektka, ni iz gradbene stroke, ampak je arhitektka. Lahko je zaprisežena tudi statičarka, ampak dvomim, po navadi arhitekti niso statičarji, to so po navadi gradbeni inženirji oziroma statiki posebne stroke za te zadeve.

Stavba ima zelo dobro funkcijo. Noter ni mogel priti strokovnjak za oceno iz kulturne varščine, ker je ta zadeva bila že odkupljena. Bi morali dobiti soglasje od investitorja.

Kar se pa tiče občine, občina bi, škoda, ker ni to odkupila, to je verjetno bila napaka, ampak saj veste, kako je. 400 tisoč evrov je za neko občino veliko denarja, za sam prostor, ki je okoli 4 tisoč kvadratov, pa je to investicija zelo male vrednosti in bo na koncu z izgraditvijo nekomu pripeljalo velike denarce, kot pravimo po domače. Dalo bi se to zadevo rešiti drugače, da se ohrani stavbo, zraven je še zmeraj veliko prostora, še zmeraj je okoli 3 tisoč kvadratov, bi se še zmeraj lahko zgradilo, dve ali celo več blokovnih stavb in bi še zmeraj lahko investitor pridobil, ima dovolj prostora, da zgradi tudi stanovanjske zadeve. Odstranila se je tudi letnica, ki je že odstranjena, ena redkih v Sloveniji, odstranilo se je tudi nekaj prek … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Ministrica imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Mislim, da je povsem nepotrebno, da ste žaljivi, kot ste, in pa seveda zavajate v vseh svojih izvajanjih, popolnoma.

Gospa, ki je podpisana pod to mnenje, je strokovno zaprisežena sodna izvedenka s področja gradbeništva. In drugi gospod, ki bi seveda lahko prišel noter, tako kot se lahko vstopa tudi v zasebne objekte, pa to ni. In to so dejstva. Seveda je potrebno pogledati vse, statiko in tako naprej. In vsak s svojim podpisom jamči.

Dejstvo je tudi, da je bilo drugo mnenje napisano, po domače, šlampasto, pomanjkljivo, izredno kratko, medtem ko je bilo drugo v zelo obsežni dokumentaciji, ki vam jo seveda lahko tudi damo in jo je dobila Občina Trebnje. Še kot enkrat, da vam povem, še enkrat, mi smo se vprašali in novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine je po njihovih ustnih navedbah dala predlog občini, da naj, če prepoznajo pomembnost tovrstnega spomenika, dajo za razglasitev za spomenik lokalnega pomena, pa ne samo v tem mandatu, ampak tudi v preteklosti. Tega niso naredili. In to nima nobene veze z odkupom. Če bi bil vpisan kot spomenik lokalnega pomena, bi bila stopnja zaščite nižja, tako pa gre zgolj za vpis v register in to je veliko nižja stopnja zaščite. In ne glede na to, kar pač sedaj občina govori, do tega ni prišla in sama je bila tudi obveščena o namerah investitorja, saj smo v dokumentaciji videli, da so se dogovarjali glede poteka poti nove stavbe z investitorjem, v to nismo bili vpleteni.

Zakon pa absolutno daje preveliko možnost tukaj na ministrstvu, moral bi biti voden na zavodu. Mi smo to opozarjali tako pred nastopom mandata kot sedaj, smo tudi to spremembo pripravili. S samim kapitalom in tem pa to nima nobene veze, kajti presoja se izključno z vidika stroke in z vidika mnenj.

Hkrati pa še toliko, da vam povem, v Občini Trebnje sem bila večkrat, tudi lani konec leta, bila sem tudi na njihovih prireditvah in sem seveda stavbo videla, ampak samo tako, da jo človek vidi, o takih stvareh presojati ne more, kajti ne vi ne jaz nisva izvedenca, nisva bila noter in nisva opravila temeljite raziskave.

To se pa strinjam, da postopek sam, takšen, kot je, absolutno ni ustrezen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministrice, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Ja, moram še enkrat, gospa, ki je podpisana pod to izvedensko mnenje, se strinjam, da ima ta naziv in da ima izkušnje s tem, bi bilo pa dobro dobiti še kakšno drugo, tretje mnenje, če nista zadovoljni z vašim predstavnikom, ki je na vašem ministrstvu, ki je dal mnenje, ima teh izkušenj dovolj, tudi več.

Lansko leto ste dali soglasje oziroma denar za en objekt tam v Grmadi v centru Trebnjega, ki ravno tako stoji zraven ceste in bo ravno tako potrebno, kakor tukaj piše, dodatno temeljenje, ravno tako stoji zraven pločnika, kakor tisti objekt, ki ga boste sedaj rušili, ste dali soglasje. Pa malo naprej je podoben objekt, ki je ravno tako starejši, pa je ravno tako potreben bil temeljenja na istem mestu oziroma ravno tako zraven ceste, ker se pač ceste širijo in se zajedajo blizu objekta. Pač tako je, včasih so bile širine za prevoz neke druge, kakor so danes.

Mislim pa, da bo tukaj storjena nepopravljiva škoda, da odstranjujemo tak objekt, ki je star prek 200 let. Notri se je veliko kulture dogajalo, so tudi drugi pomembni ljudje živeli v tem objektu. In zaradi nekega profita, bodočega profita ta objekt sigurno ni potreben rušitve, ker objekt ima vse kvalitete in bi še ravno tako naprej lahko stal in se obnovil. Na objekt smo pred 15 leti dali spominsko ploščo v spomin Maistra in mame. To je neumnost, kar delamo, sredi centra ukinjamo muzeje, rušimo objekte, ki imajo veliko zgodovino. Ne vem, ali je to dobro, kar delamo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Gospod Franc Breznik bo postavil vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, spoštovani gospod podpredsednik!

Spoštovani minister za obrambo!

Jaz imam relativno zelo enostavno vprašanje. Kot nekdanjega pripadnika Slovenske vojske in tudi veterana vojne za Slovenijo me predvsem zanimajo, ker smo v lanskem letu praznovali 20. obletnico vstopa v Evropsko unijo in tudi v zvezo Nato, zadnje izjave predsednika Vlade, vaš pogled na to.

Predsednik Vlade je pred izrednim vrhom EU dejal, da pač bomo morali sredstva za obrambo iz približno slabega 1,5 % na 2 % dvigniti prej kot leta 2030 in pa, kasneje se je vodja Poslanske skupine Levica odzval na tezo, da lahko te izdatke, za katere je potem vrh Evropske unije seveda izglasoval poseben paket, lahko bi rekel, ugodnih posojil v vrednosti 150 milijard, da se lahko temu nekako izognemo, torej, da še enkrat poskušamo, lahko bi rekel, na limanice dobiti, po domače, zvezo Nato.

Ali boste sledili resoluciji, ki je bila sprejeta pred dvema letoma, v kateri je nek sistem nakupov orožja, ki je nujno potrebno, kar so nekako obljube še iz preteklosti, torej ne gre samo za srednjo bataljonsko skupino, tudi za vse ostalo, kar dviguje ognjeno moč Slovenske vojske?

Mi smo imeli v tem času tudi izjave ministra za finance, tudi z njim sem govoril o neki dvonamenskosti.

Zdaj me zanima:

Kaj dejansko menite, da boste znotraj te strukture kupili?

In moje tretje vprašanje:

Kateri nakupi?

Ali bo slovenska oborožitvena industrija, za katero vemo, da se povezuje v grozde, pri tem sodelovala?

Glede na informacije s Hrvaške je gospod Plenković pred nekaj dnevi v Bruslju že lobiral z več kot 20 direktorji vojaške industrije, ki bi se vključevali v velika multinacionalna evropska podjetja, ki sodelujejo v opremljanju vojaške industrije.

Tako da jaz upam, da je moje vprašanje relativno enostavno, da je razumljivo:

Kakšen je vaš pogled na izjavo predsednika Vlade in izjavo vodje poslanske skupine?

In znotraj nakupa orožja:

Kaj načrtujete kupovati v nekem srednjeročnem planu, predvsem za to, da dvignemo ognjeno moč Slovenske vojsk?

Kot vemo, eno je vstop v zvezo Nato, drugo pa je tudi krepitev in lastna obrambna moč Slovenske vojske, kot je bila vzpostavljena tudi nenazadnje v prelomnem letu 1991, ko smo kot zmagovalci izstopili iz slovenske osamosvojitvene vojne.

Najlepša hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovani gospod poslanec in tudi veteranski kolega, jaz moram reči, da odpirate pomembno vprašanje v času, ko je svet na prelomnicah, ko je vse preveč žrtev, vse preveč vojn in gorja, in zato se moramo o teh zadevah pogovarjati odkrito, jasno in transparentno.

Slovenija je z vstopom v največje, najmočnejše in zavezništvo z najdaljšo tradicijo sprejela določene obveze. Mi smo te obveze, naloge in usmeritve sprejeli prostovoljno, podpisali, dali zavezo in si dali tudi roko. Prepričan sem, kot minister in tako je tudi stališče, da je dano besedo znotraj neke združbe, znotraj zavezništva treba držati. Vse debate, ki odpirajo različna vprašanja, pojasnjujejo, so na mestu, ampak končni cilji ostanejo. Kje pa so končni cilji? Končni cilji so bili sprejeti v tej dvorani, to sta resolucija o dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in resolucija o kratkoročni zgodbi, ki naj bi se končala leta 2028.

Bodimo pošteni in iskreni, vso to tehniko, ki nam pomaga pri obrambi in odvračanju, potrebujemo izključno in prvenstveno za obrambo. Mi kot država ne želimo kogarkoli napadati, tudi cilji zavezništva niso bili in niso taki, zato je v smeri krepitve in modernizacije slovenske obrambe cilje potrebno izpolniti, ob tem pa se potruditi, da tam, kjer je to možno, čim več težko prisluženega denarja naših državljank in državljanov uporabimo tudi za tako imenovano dvojno rabo in večnamenskost. Ampak ta zadeva ni in ne more biti edina, prevladujoča ali pa večinska. V slovenski politiki moram reči, da smo znotraj Vlade in tudi znotraj večine parlamentarnih strank kar usklajeni in se zavedamo, kaj je potrebno. Zadovoljen sem, ko imamo na odborih debato in se zavedamo, da je varnost slovenska, ena naša sama, ni ne leva in ne desna.

Kje smo šibki pri naših obrambnih kapacitetah? V postopku je nabava osemkolesnikov, 8×8, nekaj, kar smo obljubili – da bomo v okviru zmogljivosti usposobili srednjo in izvidniško bataljonsko bojno skupino. Mi oklepnikov ne kupujemo zaradi Nata, mi jih kupujemo zase, zato da bo slovenski pripadnik in pripadnica naše vojske zaščiten in mobilen. Naslednja od večjih kapacitet so letalske zmogljivosti. Drugo letalo Spartan je že pristalo, dodatno opremljanje z moduli poteka. Pri letalih pa že lahko govorimo o tako imenovani večnamenskosti. Recimo danes smo govorili o težkem poškodovancu iz Makedonije, ki smo ga pripeljali prav z vojaškim letalom. Tudi vsak dan v letu, 365 dni na leto letijo slovenski vojaški helikopterji, prevažajo poškodovane, bolne, tudi notranje organe. V ta namen smo naročili še šest helikopterjev Leonardo in jih bomo seveda tudi opremili z moduli, ki omogočajo tudi prvo pomoč in prevoz reševanja. Vojske ni brez municije, ni brez streliva in ni brez ustrezne ognjene podpore. Zato so v nabavi tudi havbice francoskega izdelovalca, protizračna obramba IRIS-T in ladja Triglav se počasi vrača v domače pristanišče, kjer jo bo prvič v zgodovini čakal pomol … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Na prvi dve vprašanji nisem dobil odgovora, torej vaš pogled na izjavo predsednika Vlade, do kdaj bomo dvignili na vsaj 2 % bruto družbenega produkta slovenski obrambni proračun, glede na to, da bo za izrednim vrhom Evropske unije, junija bo na Nizozemskem vrh Nata, kjer se pričakuje dvig za še dodatne 1,5-odstotne točke. Torej se že zelo približujejo tudi ostale članice, lahko bi rekel, proračunu Poljske ali pa strukturi proračuna Poljske, ki je čez 4 %. Pa verjamem, da toliko ne, glede na samo mejo Poljske in vojno žarišče.

Problem, ki pa me boli, ki je v bistvu temelj tega mojega vprašanja, je, da ko sem sam v tistih že začetnih kriznih letih zapuščal Slovensko vojsko v letih 2010, 2011, smo mi ogromno tega manevrskega prostora, kar se tiče dvonamenskosti, že kupili, od vojaških bolnišnic do kompletne logistične podpore, do čiščenja voda, agregatov, RKBO, da ne razlagam. Tudi načrti transportnih helikopterjev, avionov, ki seveda imajo svojo dvonamenskost. Največji problem je bila vzpostavitev enot za protielektronsko bojevanje, enot za protikibernetsko bojevanje in tako naprej, kjer diplomiranih inženirjev seveda na trgu nismo dobili. Problem, ki nastopi, pa je, da so bila po vrhu Evropske unije odobrena sredstva, približno 150 milijard, ki naj bi šla celo do 800 milijard, predvsem pa tisto, kar sem dobil zapisano od svojih kolegov kot predsednik Odbora za zadeve EU, s katerimi redno komuniciram po Evropi, sredstva naj bi bila namenjena predvsem protizračni in protiraketni obrambi, raketam, topništvom, brezpilotnim letalnikom. To bo zahtevala Evropska unija od teh 150 milijard, nobene dvonamenskosti. Zato ker smo ves ta manevrski prostor, vse te manevre, s katerimi smo poskušali sodelovati pa kupovati, kar je bilo seveda humano, skupaj s civilno zaščito, mi smo ta manevrski prostor popolnoma izkoristili. Še enkrat prosim … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel, žal.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Razumem, spoštovani poslanec, bistvo in fokus vašega vprašanja in moram reči, da se z njim v večini strinjam. Kar se tiče predsednika Vlade, z njim sva usklajena, govoriva enoten jezik. Jasno in glasno je povedal, da bomo očitno glede na razmere v svetu in glede na razmere znotraj Evropske unije pa znotraj zavezništva morali cilje izpolnjevati odločneje in hitreje. Tudi odgovora naše koalicijske partnerice Levice ne vidim tako, kot je bilo, bi rekel, interpretirano ali pa predstavljeno v javnosti. Politika zavzemanja za mir, politika, ki krepi in jača dvonamenskost ali dvojno uporabo, je zagotovo na mestu. Poglejte, pri dvojni uporabi, vojaško zdravstvo, Bolnišnica dr. Petra Držaja v Ljubljani se že projektira kot dodatne vojaške zdravstvene kapacitete, pripravljamo projekte za še pet lokacij znotraj naše države. Kibernetska varnost, v katero vlagamo veliko sredstev, ni samo vojaška. Kibernetska varnost je ena sama, slovenska, potrebuje jo obrambni sistem, še bolj pa tudi civilna sfera in gospodarstvo. Tako da se v tej smeri zagotovo še dodatno krepimo.

Tisto, kar pa želim poudariti, ključni v tej zgodbi pa so ljudje in kadri. Zato jim omogočamo dobre plače, dobre pogoje dela za obnovo številnih vojašnic, tako v Kranju, Postojni kot tudi v Ljubljani. Zadovoljen sem, da po desetletjih in letih upada kadrov beležimo malenkosten, ampak zaznaven pozitiven kadrovski trend. V lanskem letu se je na novo zaposlilo več ljudi, kot se jih je upokojilo. Po dolgem času smo pri pogodbeni rezervi prvič v zadnjih letih presegli tisočico. Cilj je v letu ali dveh preseči številko 2 tisoč. Tisto, kar mi je kot ministru spodbudno: krepi se naša štipendijska politika, podeljujemo več kot 600 štipendij, na vseh področjih, ne samo vojaškem, tudi tehničnem, zdravstvenem, strojnem. In kar je še posebej spodbudno, tabori za mlade, ki so pretekli dve, tri leta nazaj imeli 200, 300 udeležencev, se zdaj že približujejo številki tisoč.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod podpredsednik.

Seveda imam. Mislim, da je tudi sam minister odgovoril, da gre za pomembno vprašanje, kjer bi morali razviti neko debato. Tudi glede izjave, ki ni bila izjava nekoga, ampak vodje poslanske skupine tega parlamenta, ki je dal jasno izjavo za javnost, da je treba izigrati zvezo Nato. Upam, da se zavedamo, da gre za koalicijskega partnerja. Po drugi strani pa, minister, niste mi zares odgovorili, kako bomo krepili ognjeno moč. Ker ognjena moč daje tudi nam lastno obrambo. Dvonamenskost ne daje lastne ognjene moči nam, in to je velik problem. Kot sem citiral tudi, lahko bi rekel, zaključek samih točk izrednega vrha Evropske unije, ki je bil 6. marca, torej pred 17 dnevi, eksplicitno je bilo povedano, da dejansko moramo krepiti ognjeno moč, od samovoznih havbic – upam, da so te francoske havbice samovozne. Tudi te havbice, vam bom lahko rekel, glede na to, da sem bil tudi v Ukrajini, mislim, da dva meseca po obisku gospoda Janše, Morawieckega in Petra Fiale, sem se takrat pogovarjal z bivšim obrambnim ministrom, mislim, da bi havbice lahko bile del nekega sporazuma, kjer bi jih lahko donirali Ukrajini. V tem trenutku so dobre, ampak taktično, lahko bi rekel, zelo zelo šibke, v tem trenutku. Zaradi tega je bila že v času, ko sem jaz odhajal iz Slovenske vojske, havbična baterija, torej njen odziv, ko pospraviš havbice in jih poskušaš premakniti na varno lokacijo, prepočasna, in zaradi tega si pod točko udara.

Gre tudi za ostale zmogljivosti. Povedali ste za IRIS, po vsej verjetnosti bomo potrebovali še več teh sistemov. Evropa jih ima, lahko bi rekel, polno, tudi sama Zvezna republika Nemčija ima neko znanje iz balističnih raket, ki bi jih lahko vzpostavili. Tisto, kar je pomembno, da bi na tej točki razvili, kar je moj predlog, pa je, kako vzpostaviti slovensko obrambno industrijo, da tudi če bomo dali 2 % bruto družbenega produkta v relativno kratkem času ali pa še več, kar bo sprejeto junija, bodo slovenska industrija in tudi slovenski davkoplačevalci na koncu dobili neki feedback. Do zdaj smo, kot veste, pri nakupu patrij, iz katerega je takrat kasnejša leva vlada naredila cel halo in afero – na koncu so takrat patrie v veliki meri sestavljali v Sloveniji, vključen je bil slovenski del obrambnega grozda in so se tiste patrie, ki so bile, mislim, da za več kot polovico cenejše kot te, za katere ste zdaj podpisali, izdelovale skupaj s slovenskimi strokovnjaki v Sloveniji.

Tako da je to pomembna debata, spoštovani minister. Kar se tiče proračuna, se zavedam časa, kraja, v katerem živimo. Žal tukaj ni več vprašanje topov in masla. Če ne bo topov, masla sploh ne bo in nimamo več česa braniti v Evropi. Mislim, da se moramo tega vsi skupaj zavedati in da smo na istem vozu tako vi na Vladi kot mi v opoziciji. Tukaj neka državotvornost ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Dr. Tatjana Greif bo postavila vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.

Spoštovani minister!

Ameriški in ruski predsednik se dogovarjata o sklenitvi mirovnega sporazuma v Ukrajini, ker ta vojna je vojna med jedrskima silama ZDA in Rusijo. S tem se temeljni vzroki za največjo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni ne odpravljajo, ampak samo poglabljajo. Hkrati pa padanje v oboroževalno tekmo grozi, da bo potopilo vse ostale družbene podsisteme, ki so že tako ali tako podhranjeni. Govorim o pokojninskem sistemu, zdravstvenem, socialnovarstvenem sistemu, izobraževanju in tako dalje. Generalni sekretar Nato pakta Mark Rutte nas praktično izsiljuje s tem, da naj pozabimo na pokojnine, socialno varnost, zdravstvo in drugo in namesto tega raje vse uperimo v oboroževanje za potrebe Nato pakta, za oboroževalno tekmo z Rusijo, ki bo vsa javnofinančna sredstva skanalizirala vojaškoindustrijskemu kompleksu, militarizirala našo družbo, in če bo šlo tako naprej, vodila v novo vojno na evropski celini, ki bo še hujša, kot je ta v Ukrajini. Ali to ali pa naj se začnemo učiti rusko ali pa se preselimo na Novo Zelandijo. Tako pravi Rutte, tako nam daje napotke.

Rekli ste, da oklepnikov ne kupujemo zaradi Nata in ostalega orožja. Seveda ne, a do konca aprila bomo sporočili svoj prispevek oziroma vlaganje v Nato in v EU, ki zahteva 800 milijard vložka. Ves ta čas se sistematično onemogoča razprava o temeljnih vzrokih za vojno v Evropi, ki ležijo v širitvi Nato pakta proti ruskim mejam, v enostranskih odstopih ZDA od mednarodnih pogodb, ki so bile temelj varnosti na evropski celini od hladne vojne naprej, v postavitvi protiraketnega ščita in kopičenju orožja v Evropi. Povečevanje izdatkov za vojsko in oboroževanje na 2 %, 3 %, 4 %, 5 % ali 10 % teh vzrokov ne bo rešilo, ampak jih bo kvečjemu poslabšalo.

Zato vas sprašujem, gospod minister:

Ali se boste ob zahtevah tujih centrov moči po napihovanju izdatkov za priprave na vojno z Rusijo na račun uničevanja našega zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega sistema postavili na stran miru ali na stran permanentne vojne, ki ni naša?

Več orožja je več vojne, več smrti, več trpljenja in manj miru. Varnost ni orožje do zob in municija, varnost so varne zaposlitve, dostopno zdravstvo, šolstvo, vrtci, šole, bolnišnice, stanovanja, javna infrastruktura in zdravo okolje.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje. Moram reči, da se s poročilom in zaključkom vašega vprašanja strinjam v celoti. Če v negotovih razmerah pridemo do stanja, da bomo morali sodelovati v kakršnikoli vojni ali pa spopadu, na kar se ne pripravljamo in si tega ne želimo, potem vsega tega, kar ste našteli, seveda ne bo. Če ni stabilnosti, če ni blagostanja, če ni miru, potem ni zdravstva, ni socialne politike, stanovanja niso zgrajena. Nasprotno, poglejte, kako se je uničila cela Gaza, in še in še bi lahko naštevali, kaj se dogaja v ukrajinskih in tudi ruskih mestih. Zato cenim in spoštujem vaš mirovniški način razmisleka, mi je pa osebno žal, da žal žal to ni prevladujoče stanje v svetu. Tiste velike države in zavezništva, seveda, ki bodo ali pa odločajo o usodi sveta, marsikdaj razmišljajo drugače.

Ponovil bom še trditev, ki sem jo povedal v odgovoru na vprašanje poslanca Breznika pred vami. Slovenija je članica enega starega zavezništva s tradicijo, ki je pri izgradnji Evrope v drugi svetovni vojni desetletja in desetletja zagotavljalo mir, blaginjo in gospodarski napredek. Jasno pa je, da če imamo v sosednji državi Madžarske, torej v Ukrajini, vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo, je seveda treba biti na zaostrene in kritične razmere pripravljen. Ko govorimo o Ukrajini in o Rusiji, ne smemo in ne moremo pozabiti na to, kdo je ta spopad začel, kdo je prvi prekoračil Rubikon, rdečo črto, prekršil mednarodno pravo in se s tanki, bojnimi vozili in vojaki povzpel na območje sosednje države. Meni številni mirovniški sporazumi ali pa predlogi danes zvenijo kot na nek način opravičevanje nedopustne ruske agresije in poziv ubogim, nesrečnim Ukrajincem, da se nehajo braniti. Eni že vnaprej razglašajo, da bo Ukrajina velika poraženka te vojne. Moram reči, da so številni analitiki pričakovali, da bo ukrajinski odpor strt v prvih 10 dneh vojne. Na srečo se to ni zgodilo. Vztrajajo, branijo svojo domovino z vsem, kar imajo na razpolago, in tudi ob pomoči nas evropskih držav, ki skušamo braniti nedotakljivost, suverenost, evropski svobodomiseln način življenja.

Jasno je, da brez krepitve obrambnih sposobnosti ne bo šlo. Večkrat smo že povedali, vsi, ki pojasnjujemo naše obrambne dogajanje, načrte, da smo in želimo biti predvsem obrambna država, da bomo poleg povečevanja vojaške moči, ki bo služila odvračanju, sledili tudi dvonamenskosti in dvojni rabi, zatorej gradnja Bolnišnice dr. Petra Držaja in še dodatno opremljanje petih vojaških zdravstvenih centrov po vsej Sloveniji. Slišali ste danes moj odgovor, v kako velikem obsegu je naša tehnika, govorimo o letalih, govorimo o helikopterjih, dvonamenska in v miru služi reševanju življenj prav vsak dan, 365 dni v letu. Število poletov naših helikopterjev za reševanje bo letos doseglo številko okrog 800 in še bi se dalo naštevati. Zagotovo pa kakšno stvar pojasniva še v nadaljevanju.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala, spoštovani minister, čeprav nisem razbrala in ne razumem dobro te vaše razlage, zakaj moramo za priprave na vojno z Rusijo pozabiti na pokojnine, socialno varnost, zdravstvo in ostalo, kot pravi Rutte.

Sprašujem:

Do kdaj se bomo še uklanjali diktatu vojnih hujskačev iz Washingtona in Bruslja, ki so v zasledovanju svojih imperialističnih interesov vzpostavili popolne jedrske prevlade dostopa do naravnih virov v Ukrajini in Rusiji, zrušitve ruskega režima, pripeljali do največjega vojnega pustošenja in največje humanitarne krize v Evropi po drugi vojni?

Nehajmo se slepiti, da je vojna v Ukrajini karkoli drugega kot proxy vojna ZDA proti Rusiji. O tem sedaj piše na svojih internetnih straneh celo ameriški State Department. Fasada obrambe evropskih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice ali svoboda, se ob izvolitvi Trumpa sesuje kot hišica iz kart. Gre za jedrsko prevlado, izčrpavanje ruskega režima, vojaško, gospodarsko in politično, in dostop do naravnih virov.

Zanima me:

V to vojno smo se vpletli brez vsakršne javne razprave, ali bomo tako tudi nadaljevali?

Ali se morda strinjate, da bi bilo o nadaljnjem napihovanju izdatkov za vojsko in oboroževanju treba povprašati ljudi na referendumu?

Naj zaključim z odlomkom iz jugoslovanskega protivojnega filma Kdo tam poje, ki pravi: »Ljudi, ovo sa vojskom ne sluti na dobro.«

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, strinjava se, da vojna nikdar in nikoli v svetu ne prinese nič dobrega. Nismo je izbrali, nismo je začeli niti si je ne želimo. Strinjam se z izjavo generalnega sekretarja Nata v tistem delu, da vsi narodi, še posebej pa Slovenci, želimo ostati na svoji zemlji, se ne želimo nikamor seliti, in storili bomo vse, da bomo tudi v naslednjih rodovih in rodovih govorili slovensko. Slovenija in zavezništvo Nato nista v vojni z Rusijo. Ni in si želim, da nikoli ne bi bila, da se na območju spopadov čim prej doseže premirje, nato pa s pogajanji kompromisno doseže največji možni mir. Se moramo pa iz te agresije, ki ni tako daleč od nas, naučiti veliko, da mora biti država trdna, odporna, dobro pripravljena. Odpornost neke države je bistveno bistveno večja kot pa njena oborožitev. Mi potrebujemo delujočo kritično infrastrukturo, ki bo v primeru zaostrenih razmer omogočala normalno delovanje naše družbe kot celote. Mi moramo povečati tudi svojo samooskrbo, svojo energetsko samooskrbnost in pa seveda pri teh izdatkih, ki jih omenjamo, čim več sredstev nameniti dvojni rabi.

Da se ne ponavljam, vsebine sem že ponovil, bom pa povedal še ključno sporočilo – da tista dilema, pa je ne želim ponavljati, ni čisto prava. Predsednik Vlade, temu sledimo tudi ministri, je jasno in glasno povedal, da je Slovenija v dobri finančni kondiciji tudi po zaslugi številnih pozitivnih ukrepov te vlade. Imamo večjo gospodarsko rast od povprečja Evropske unije, imamo eno najnižjih inflacij, imamo zgodovinskih milijon zaposlenih ljudi, ki plačujejo prispevke za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje, in imamo ljudi, ki so v tej državi zadovoljni z našim načinom življenja. Naš cilj je, da iščemo konsenz, da se slišimo, da se razumemo in da se borimo za to, da bi svet, predvsem pa Evropa še naprej temeljila na spoštovanju prava, demokratičnih standardih, in da seveda vojna ni, ne bo in ne more biti pravi način reševanja … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel.

Želite postopkovni? Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za odgovor.

Čeprav Slovenija ni vojaško ogrožena, pritiski imperialističnih držav za še več denarja za hranjenje njihovih vojaškoindustrijskih kompleksov in sodelovanje v njihovih vojaških eskapadah širom sveta dosegajo neslutene razsežnosti. Maske so padle in sedaj tudi ZDA odkrito priznavajo, da je vojna, ki jo bijejo v Ukrajini, vojna med jedrskima silama ZDA in Rusijo. Ukrajinski režim je zgolj ameriška marioneta, voditelji evropskih držav Nato pakta pa podaniki. Ti sedaj po eni strani užaljeno cepetajo, ker niso bili povabljeni k sodelovanju v pogajanjih kot enakovredni partnerji, po drugi strani pa kot papige ponavljajo zahteve ameriškega predsednika, da moramo za oboroževanje nameniti mnogo več. Ameriški predsednik od satelitskih držav zahodnega imperializma v Evropi zahteva povečanje izdatkov za vojske na 5 % in več procentov BDP, kar je več, kot so v povprečju zapravile za vojsko v zadnjem desetletju hladne vojne. Proti Rusiji je bilo nešteto sankcij, proti Izraelu nobene.

Generalni sekretar Nato pakta poziva k preskoku v hladnovojno miselnost in za turbopogon evropski orožarski industriji. Pri tem brezsramno dodaja, da naj pozabimo na pokojnine, socialno varnost in zdravstvo. O temeljnih vzrokih za vojno v Ukrajini se ne govori. Gre za vojno, za katero sedaj celo ameriški State Department odkrito priznava, da je to proxy vojna med ZDA in Rusijo. Ukrajinski režim je ameriška marioneta, evropske države Nato pakta pa ameriški vazali, katerih edina vloga je slepo podpiranje ameriških politik, ki celotno celino vodijo v totalno vojno in ustvarjanje piarja pred domačimi javnostmi, da takšno hlapčevanje opravičijo. Slovenska politika ni tu neka posebna izjema. Je pa izjemno slovensko ljudstvo, ki kljub pol desetletja trajajoči militaristični propagandi ne podpira povečevanja javnih izdatkov za nabave orožja. Dve desetletji slepega podrejanja Nato paktu, podpiranja nasilnega rušenja režimov v tretjih državah, sodelovanje v okupacijah na Bližnjem vzhodu in provociranje Rusije z nameščanjem vojaštva na njenih mejah terjajo široko javno razpravo, ki presega ta državni zbor, in referendum o nadaljnjem oboroževanju.

Do takrat pa je splošna razprava v Državnem zboru še najmanj, kar lahko storimo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka mag. Meira Hot, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku. Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani gospod minister, na vas se danes obračam v zvezi z odločitvijo občinskega sveta Občine Piran, ki je na eni izmed sej maja lansko leto ponovno potrdila občinski podrobni prostorski načrt Ob Belokriški. Zakaj je to zanimivo? Zanimivo je, ker je ta občinski podrobni prostorski načrt leta 2021 Ustavno sodišče razveljavilo. Razveljavilo zakaj? Ker ni bila upoštevana pravica do referenduma in je bil ta odlok preuranjeno objavljen. V skladu z zakonom bi po taki razveljavitvi seveda občinski svet Občine Piran moral izpeljati ponoven postopek, celoten postopek sprejetja OPP 1, torej ponovna javna razgrnitev akta, ponovna obravnava v prvem in drugem branju na občinskem svetu Občine Piran. Vendar so se na Občini Piran odločili drugače in so maja enostavno ponovno ta akt zgolj dali v ponovno sprejetje na občinskem svetu, kjer so ga dejansko tudi kot takega sprejeli.

Na ta način so, in to si upam trditi kot pravnica, absolutno povozili Ustavno sodišče ter tudi veljavno zakonodajo in nenazadnje tudi ministrstvo, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo prostorskih aktov. Saj če se ne motim, je ministrstvo jasno povedalo, da tovrstno sprejemanje ni v skladu z veljavno zakonodajo. Zadeva se je premaknila še toliko naprej, da so na zadnji občinski seji marca 2025 na osnovi tega spornega OPP 1 sprejeli tudi lokacijsko preveritev na tem območju. In to kljub temu da se je pristojno ministrstvo jasno izjasnilo, da je tovrstna lokacijska preveritev v resnici protizakonita. Zakaj? Ker tudi piranska občina do dandanes nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, torej OPN Občina Piran po 18 letih še vedno nima.

Zato me zanima:

Ali je bilo dopustno sprejeti OPP 1 Ob Belokriški, torej ali je dopustno na ta način povoziti odločitve Ustavnega sodišča in enostavno brez spoštovanja postopka zgolj dati ponovno v sprejetje, zato ker imaš koalicijsko večino?

Ali je dopustno sprejeti lokacijske preveritve v občinah, kjer nimajo niti OP 1 in kjer se ministrstvo izjasni in poda negativno mnenje?

Ali bo ministrstvo v konkretnem postopku izvedlo kakršenkoli nadzorstveni postopek?

Ker na koncu koncev je pa ministrstvo tisto, ki je pristojno nadzorovati zakonitost prostorskega načrtovanja tudi na nivoju občin.

Zanima me tudi:

Ali bo morda zakonodaja sprejeta in spremenjena na način, da tovrstnega manevriranja s prostorom ne bo več mogoče izvajati, torej da ne bo nikakršnih pravnih praznin?

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana poslanka, hvala za ta pojasnila in tudi razlago, kaj se dogaja tam.

Naj vas seznanim, da je za Občino Piran trenutno na našem ministrstvu odprtih pet različnih postopkov nadzora zakonitosti v zvezi s prostorskimi akti, dva postopka sta že na Ustavnem sodišču, kar je daleč največ za eno občino v tej državi. Sledili smo samo še eni občina, s katero tečeta dva postopka. To dokazuje, da se občina v več zadevah ne drži veljavnih predpisov, tako lahko iz tega sklepamo. Ministrstvo bo o neustreznih postopkih Občine Piran obvestilo tudi Ministrstvo za javno upravo in pozvalo MJU, da ukrepa s področja svojih pristojnosti, če ima take pristojnosti. Ministrstvo bo tudi sporočilo ali dalo vedeti Ustavnemu sodišču, da se o podobnih zadevah hitreje odloča, ker seveda imamo težavo v tem, da nekatere pritožbe, ki jih Vlada posreduje za oceno ustavnosti, praviloma trajajo tja do dve leti, da se pripravi, in potem tudi obravnava nekaj let, pogosto tudi pet let, da pride do odločitve. To pa je nedopustno dolg rok, ki dejansko posredno omogoča podobne špekulacije, kot je ta, ki ste jo omenili. To seveda daje misliti za marsikatero nadaljnjo ureditev, da mogoče ta delitev čisto operativno ni najbolje, bom rekel, tudi postavljena. Ne vem pa točno, kaj lahko v okviru ustavne razdelitve med državo in občino tudi uredimo, tako da je vprašanje tudi za širši krog, kako učinkoviteje nastaviti.

Naše ministrstvo je res 11. marca prejelo tudi pobude gospe Barbare Imenšek, občinske svetnice, z nazivom o nezakonitosti objave tega OPPN OB Belokriški, v Uradnem listu številka 14/25. Ministrstvo je v navedeni zadevi uvedlo postopek nadzora zakonitosti v skladu z Zakonom o državni upravi in Občino Piran najkasneje v prihodnjem tednu tudi pozvalo k obrazložitvi. Seveda potem sledi še vse ostalo, kar sledi, bom rekel, v postopku. Spoštovanje ustavnih odločb je ključno za ohranjanje pravne države. Ko občine ne spoštujejo odločb Ustavnega sodišča, to lahko vodi k pravnemu vakuumu, ki otežuje ali celo onemogoča uresničevanje ustavne pravice do lokalne samouprave, kar je bilo že večkrat izpostavljeno v odločbah Ustavnega sodišča. Ustava Republike Slovenije zagotavlja lokalno samoupravo v 9. členu, kar pomeni, da imajo občine določeno stopnjo avtonomije pri urejanju vprašanj lokalnega pomena. Kljub tej avtonomiji morajo lokalni organi delovati v skladu z ustavnim okvirom in spoštovati sodne odločbe Ustavnega sodišča. Zato je občina dolžna ščititi javni interes in pravice posameznikov pri pripravi prostorskih aktov tako, da upošteva veljavne predpise in spoštuje sodbe Ustavnega sodišča. Če občine ali njihovi predstavniki ne spoštujejo tega določila, gre za kršitev načel pravne države in enakosti. Odgovornost župana je torej, da občinskemu svetu v obravnavo pošlje samo akte, ki so skladni s predpisi in upoštevajo odločitve Ustavnega sodišča. Če občina predpisov, ki določajo način in postopek priprave prostorskih aktov, ne spoštuje in zaradi tega prihaja do morebitnih pravnih sporov, je tudi vsa odgovornost za povzročitev morebitne materialne škode občanom na strani občine.

Občina Piran je ena izmed tistih zdaj samo še 20 občin, ki še nimajo sprejetega OPN, kar otežuje pridobitev gradbenih dovoljenj. Lahko povem tudi to, da se je občina vsaj na naše sestanke odzvala in da imajo program, v katerem tudi zagotavljajo, da bo tudi pri njih OPN sprejet v tem zakonskem roku. Jaz bom to spremljal tudi naprej in tudi ustrezno poročal, da se tudi te stvari uredijo. Upam, da vsi akterji skupaj, tako občina kot drugi soglasodajalci, država, ne držijo fige v žepu in da so zainteresirani za ureditev pravnega statusa in enakopravnega položaja vseh državljanov pri pridobitvi gradbenih dovoljenj.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Nadaljevanje MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.

Spoštovani gospod minister, hvala za ta res celovit odgovor, v katerem ste tudi povedali, da tovrstno ravnanje v resnici ni korektno, ni dopustno in izkazuje, da se na žalost v tem primeru ne spoštuje vladavine prava. Veseli me, da ste že seznanjeni z vsem tem, da se vodijo različni postopki, ne veseli me, ampak dejstvo je, da so občanke in občani razočarani nad tovrstnim ravnanjem in da se civilna iniciativa, zaradi katere je v bistvu sploh bil sprožen postopek presoje ustavnosti tega akta leta 2021, počuti tudi nekoliko izigrana. In ko je bilo govora na občinskem svetu tudi o delovanju ministrstva, moram reči, da je bilo zelo podcenjujoče in je bilo povedano, da recimo ministrstvo niti ne ve, da v občini Piran velja srednjeročni plan. Zato je bilo to današnje vprašanje tudi namensko zastavljeno, da se razume, da tudi nad občino obstaja organ, ki ima pooblastilo za nadzorovanje in nadzor zakonitosti in ki bo poskrbel, da zaradi nezakonitega delovanja ne bodo oškodovane občanke in občani. Ker ste zelo lepo izpostavili, da lahko tudi tovrstno delovanje pripelje do materialne in pravne škode.

Namreč, občina pravi, da je ta akt sprejela, zato da bi si izboljšala svoj položaj na sodišču, pravniki pa vemo, da je že sedaj njen položaj na sodišču zelo močan, ker pravica ni pridobljena, dokler ni gradbeno dovoljenje, torej ni dobljena s samim prostorskim aktom, kakor to napačno utemeljuje občina. Tam lahko govorimo o nekem upravičenem pričakovanju. To upravičeno pričakovanje sigurno ni razlog, zaradi katerega bi lahko delovali nezakonito in obšli odločbe Ustavnega sodišča.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Kaj to pomeni? Da ne želite nobenega dodatnega odgovora. V redu.

Poslanec Milan Jakopovič, imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministru za javno upravo mag. Francu Propsu.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.

Spoštovani minister, plačni sistem v javnem sektorju. Če prav razumem Zakon o skupnih temeljih sistema plač, v 105. členu delodajalcem omogoča – tu me zanimata predvsem socialno varstvo in zdravstvo, kjer sta pomanjkanje in obremenjenost kadra visoka, velja pa seveda tudi za vse ostale – da zaposlenim z nižjo izobrazbo in daljšimi delovnimi izkušnjami izenači plačni razred s tistimi, ki delajo enako delo na istem delovnem mestu, a je njihovo delo zaradi višje izobrazbe vrednoteno višje. Recimo četrta stopnja izobrazbe se lahko na podlagi delovne dobe izenači s peto stopnjo in se poleg izobrazbe upošteva tudi delovna doba. In naprej. 22. člen tega istega zakona določa, da se zaposlenega lahko znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je tudi za največ 10 plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če za to izpolnjuje pogoje.

Moje vprašanje gre v smeri:

Ali to pomeni, da lahko delodajalec predlaga in posledično pristojno ministrstvo odobri vsa pripadajoča napredovanja takoj?

Seveda če ima delovno dobo, a v svojih 30 letih in več zaposlitve zaradi takih in drugačnih okoliščin ni napredoval. Vmes je bil, vemo, Zujf, pa do leta 2008 nekdo z izobrazbo drugega tarifnega razreda sploh ni mogel napredovati in tako naprej. Vnaprej hvala za dodatna pojasnila glede teh dveh členov.

Za konec me zanima zelo pomembno vprašanje. In sicer, v družbeno zelo pomembnih sistemih, kot je recimo socialno varstvo, kjer zaposleni skrbijo za različne ranljive družbene skupine in so ena temeljnih skupin podpore v skupnosti, slišimo pa, kako so preobremenjeni, kako primanjkuje kadra, kako tisti, ki so, odhajajo in tako naprej, imamo še vedno zaposlene, ki zaradi izobrazbe prejemajo za isto delo na enakem delovnem mestu nižje plačilo, kjer je dopoldan nekdo recimo s peto stopnjo izobrazbe v plačnem razredu devet do 19, popoldne pa na istem delovnem mestu nekdo s sicer tremi tarifnimi razredi nižjo izobrazbo, a z dolgoletnimi izkušnjami v plačnem razredu štiri do 14. Gre za posledico izpred desetletij, ko se je lahko zaposlovalo ljudi z osnovno šolo na delovno mesto z recimo formalno zahtevo pete stopnje izobrazbe. Do sedaj so najbrž v vseh teh desetletjih pridobili dovolj izkušenj, da bi se jim lahko te upoštevale enakovredno formalno zahtevani izobrazbi. Prej omenjeni 105. člen namreč omogoča prehode v višji plačni razred na podlagi večletnih delovnih izkušenj le za dva tarifna razreda.

Moje vprašanje je:

Ali se zavedate te problematike v teh poklicih?

Ali jo boste kako naslovili v smeri, da se končno upoštevajo tudi desetletja in desetletja izkušenj teh zaposlenih ter se jih na neki način izenači z vsemi tistimi, ki delajo enako na istem delovnem mestu?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, podpredsednica.

Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje.

Konec preteklega leta ste tukaj v Državnem zboru po dolgotrajnih intenzivnih pogajanjih sprejeli nov plačni zakon, ki je uredil kar nekaj stvari, ki so bile do sedaj, bom rekel, razlog za to, da smo imeli znotraj javnega sektorja na vseh področjih zaposlene obravnavane na različne načine, in hkrati ni samo omogočil tega, kar si štejemo kot velik dosežek, da je najnižja plača, minimalna plača, tudi to, da je postal bolj odprt za to, da se lahko znotraj posameznih plačnih skupin in glede na potrebe, ki jih posamezno področje izkazuje, tudi ustrezno odzivamo. Tukaj je potrebno povedati, da je velika vloga tistih, ki vodijo posamezne institucije, zavode, nenazadnje, ne vem, lokalno samoupravo. To svojo odgovornost, ki jo imajo znotraj vodenja, bodo seveda morali tudi opravljati, zato da se bomo izognili nekaterim stvarem, ki se lahko zgodijo, zaradi tega ker se včasih pač dogaja, da interpretiramo ta predpis preozko.

Potrebno je povedati, da je na delovnih mestih z najnižjo zahtevano stopnjo izobrazbe mogoče napredovati, tako kot povsod drugod, za 10 plačnih razredov. In je na teh delovnih mestih seveda tudi pomembno to, da se lahko tem zaposlenim plača zaradi teh napredovanj poviša za več kot 30 %. Predvidena je tudi v petem poglavju Zakona možnost pospešenega napredovanja, in sicer za dva plačna razreda. 22. člen Zakona določa tudi določitev višjega plačnega razreda javnemu uslužbencu, in sicer delodajalec to lahko predlaga takoj ob zaposlitvi javnega uslužbenca. Za določitev višjega plačnega razreda po prvem odstavku 22. člena ni potrebno soglasje. Za določitev višjega plačnega razreda v drugem in tretjem odstavku pa je potrebno pridobiti soglasje. Soglasodajalci so navedeni za ta del v 22. členu plačnega zakona. Za domove starejših, kjer ste izpostavili problematiko, je to soglasje potrebno pridobiti s strani Ministrstva za solidarno prihodnost, za organe državne uprave pa pač ta soglasja daje Vlada.

Kot sem že omenil, smo dosegli to, da je minimalna plača najnižja osnovna plača in da je tudi predvideno usklajevanje z višino inflacije v določenem procentu. To je bil znotraj tega dolgotrajnega postopka usklajevanja s socialnimi partnerji dogovor, ki je bil potem tudi s strani obeh pogajalskih strani podprt. Obstaja v novem plačnem zakonu tudi možnost spregleda izobrazbe, in sicer to določa 105. člen. Kot ti pogoji govorijo, je možnost spregleda izobrazbe v poklicnih skupinah z najnižjimi stopnjami izobrazbe. Te ljudi, ki tam delajo, je možno premestiti na delovna mesta, za katera se zahteva višja stopnja izobrazbe, kot jo sicer imajo te poklicne skupine. Govorimo o plačni skupini J. To so, ne vem, strežnice, kuharice, pomočnice kuharic, hišniki, vzdrževalci, skladiščniki, vozniki. Tudi že obstaja zakonska možnost, tako kot sem omenil, za spregled izobrazbe in premestitev na višje delovno mesto. Hkrati pa je seveda to potrebno s strani tistih, ki vodijo postopke, usklajevati in opravljati.

Če povzamem. Tudi na delovnih mestih z nižjo stopnjo izobrazbe, na katerih so plače najnižje, je mogoče napredovati v plačnih razredih, prav tako pa je pod zakonsko jasnimi pogoji možen spregled zahtevane stopnje izobrazbe, ko gre za premestitve na zahtevnejša delovna mesta in posledično pridobitev višje plače.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za odgovor, spoštovani minister.

Tisto, kar sem v zadnjem delu svojega vprašanja naslovil, je direktno specifična problematika. In sicer, pred 30 leti, recimo, gor, dol, se je lahko v ta srednji kader, kjer je bila zahtevana peta stopnja izobrazbe, zaposlovalo tudi ljudi z osnovno šolo. In so skozi čas, seveda, delali isto, na enakem delovnem mestu, hkrati pa prejemali različna plačila. Ta 105. člen naslavlja do določene mere tudi to skupino, ampak kot sem že prej povedal, gre za to, da ta 105. člen omogoča prehode v višji plačni razred v bistvu za le dva tarifna razreda. Če gledamo poklic, kaj jaz vem, varuh institucionalnega varstva, kjer je zahtevana izobrazba peta stopnja, nekdo, ki 30 let dela na tem delovnem mestu, je 30 let zaposlen na tem delovnem mestu, nekako ne more priti do te stopnje, se mu njegova delovna doba ne upošteva, pride za pet razredov nižje, kar mu omogoča ta 105. člen. Tisto, kar sprašujem, je, ali se lahko kako reši tudi problematika teh ljudi. Gre za to, da so to izjeme v sistemu, ki so nastale 20, 30 let nazaj, ko se je, kot sem že rekel, lahko zaposlovalo v ta srednji del tudi ljudi z osnovno šolo.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Ko se je sprejemala ta zakonodaja in ko je potekal dialog s socialnimi partnerji, smo seveda vedeli, da vseh stvari ne moreš nasloviti direktno in jih urejevati, ker potem bi pač smisel predpisa ne bil dosežen. Je pa prav za take namene, kjer bomo ugotovili skozi čas, da prihaja do nekih odstopanj, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali pa so bila, bom rekel, v takšnem obsegu, da niso bila zaznana tudi na strani sindikalne strani, ko so zastopali svoje člane, dogovorjeno, da skupina, ki je sestavljena tako iz sindikatov kot iz vladne strani, spremlja uveljavljanje teh določil zakona in po potrebi seveda pripravi potrebne spremembe, ki bodo tista odstopanja, ki ne sledijo cilju, ki je bil prvotno mišljen, tudi ustrezno naslovila in jih potem v nadaljevanju poskušala rešiti. Tukaj vidim mesto, kjer bi se lahko te zadeve urejale, če se bo izkazalo, da je to potrebno urediti.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ne želiš postopkovnega.

Poslanec Miha Kordiš, imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je ena izmed privatizacijskih rak ran slovenskega javnega zdravstvenega sistema. V začetku tega mandata smo ga sicer nacionalizirali kot Vlada in koalicija, še vedno pa ostaja krivično, socialno krivično. To je, vsi ga plačujemo v enakem znesku, do nedavnega je bilo to 35 evrov na mesec, sedaj je to 37 in nekaj evrov na mesec, ne glede na to, s kakšno višino dohodka se preživljamo. Plačam ga enako jaz na poslanski plači, plača ga enako tamle Blaž Brodnjak in plača ga čistilka v Državnem zboru, neki upokojenec ali invalid s 500 evri mesečnega dohodka. Leto in pol nazaj ste bili, gospe in gospodje, blazno glasni, kako bomo sedaj ljudem prihranili 120 evrov stroška na leto, ker ta denar ne bo odšel v žepe komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so napovedovale dvig premij. Kar se je v praksi zgodilo, je, da vsled značilnosti našega davčnega sistema tisti najbogatejši z več kot 6 tisoč 500 evri mesečne plače plačujejo še enkrat manj kakor vsi ostali. Se pravi, ne le da vsi plačujemo enako ne glede na svoje dohodke, tisti najbolj bogati, po možnosti milijonarji, plačujejo pol manj. S čimer bi se v resnici torej morali pohvaliti, je, da ste nekaj odstotkom najbogatejših prihranili 330 evrov na leto, ne le 120 evrov na leto kot menda vsem ostalim.

Moje vprašanje je:

Kdaj se lahko nadejamo dejanske dokončne odprave tega krivičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Kdaj ga bomo prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje in ustrezno spremenili prispevne stopnje?

Ker v tem letu in pol v Državnem zboru ne duha ne sluha o kakršnihkoli spremembah zakonodaje, ne sprememb prispevnih stopenj in ne dejanske ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mandat je skoraj pri koncu, imamo eno leto, mogoče leto pa pol do tega, da se vlada zamenja. Kdaj, če ne zdaj, bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje zares in dokončno ukinili? Kako vi, gospa ministrica, gledate na to?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za besedo.

Najlepša hvala za vprašanje.

Da, res je, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno. Nek tak vzgib, zakaj se je ukinilo ravno takrat, je bila napoved zavarovalnic, da bodo premije povišali. Takrat je bil napovedan dvig premij na 45 evrov, sedanji OZP oziroma obvezni zdravstveni prispevek te višine še sedaj ni dosegel. Tako da s tega vidika je ta sprememba iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma prispevka v obvezni zdravstveni prispevek v absolutnem znesku absolutno bila dobrodošla. Še večja nevarnost oziroma še večja negativna stvar dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila to, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje pospeševalo realizacijo tistih storitev, ki so manj potrebne in ki so bile krite iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v večjem deležu. Zato ker če je bila neka storitev krita, recimo nenujni reševalni prevozi, v 90 %, so bili izvajalci s strani zavarovalnic plačani po realizaciji. Tako da je bila absolutno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz tega razloga nekaj, kar je bilo potrebno narediti.

Ko se je preneslo to plačevanje prispevka oziroma premije za DZZ v obvezni zdravstveni prispevek, se je prenesel v neki absolutni znesek, 35 evrov od bruto. Zato je seveda zdaj socialno krivičen, še vedno pa v sklopu celotnih socialnih prispevkov, celotnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje ali celo v sklopu celotnih davkov to pomeni zelo majhen delček vseh davščin, s katerimi je obremenjen posameznik. Na Ministrstvu za zdravje smo naročili študijo zunanjemu izvajalcu, kjer so pregledali več scenarijev, kako bi lahko ta obvezni zdravstveni prispevek v absolutnem znesku spremenili, da bi bil bolj socialno pravičen. Kar nekaj scenarijev smo preigrali, jih pregledali in evalvirali skupaj z Ministrstvom za finance, zato ker so oni tudi nosilci Zakona o prispevkih za socialno varnost, poleg tega imajo večji vpogled v davke in prispevke kot pa Ministrstvo za zdravje. Našli smo pri veliko scenarijih kar nekaj negativnih stvari. Kjerkoli so bili razredi, kjerkoli je bila prelomna točka, je bilo razvidno, da iz administrativnega aspekta tako preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka podraži stvari.

Zato na Ministrstvu za zdravje kot že od začetka, in kar sem že povedala, mislimo, da je najbolj primerna sprememba dvig prispevne stopnje obveznega zdravstvenega prispevka na strani delojemalca. Seveda pa je v tako spremembo treba iti z zavedanjem, da bo potem prispevek višji, se pravi višji obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje, in je treba tudi pogledati, kaj to pomeni za celoten davčni sistem. Poleg tega pa taka sprememba sodi, kot sem že rekla, v Zakon o prispevkih za socialno varnost. Zato menim, da je prav, da se taka sprememba naredi v okviru celovite davčne reforme, ki jo pripravlja Ministrstvo za finance. Tako da težko govorim o časovnici. Upam, da sem vam odgovorila.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Miha, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.

Gospa ministrica, težko se strinjam z vami v nekaterih vaših navedbah. Prvo kot prvo, da je ta prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje majhen del proračunov, s katerimi razpolagajo ljudje in iz katerih financiramo tudi naš zdravstveni sistem. 37 evrov je prekleto veliko za nekega upokojenca, ki komaj zgarba začetek pa konec meseca s svojimi 700 evri penzije. Je pa res to kaplja v morje za nekega Blaža Brodnjaka na čelu Nove Ljubljanske banke z 20 tisoč evri mesečne plače in za njegove milijonarske prijatelje. Tako da niti približno zneska dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne moremo obravnavati enako. Tistega, ki že zdaj živi z delavsko plačo ali pa s pokojnino ali pa z neko invalidnino, prizadene veliko veliko bolj kot nekoga drugega, ki sodi v privilegirane vrste naše družbe.

Kot drugo. Ukinitev, torej dejanski prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pomeni nujno, da se ne vem kako podražijo vplačila na strani delavca. Potrebno je ta prispevek ustrezno razdeliti med delavce in delodajalce. Več kot bo na strani delodajalca tega odstotka, bolj bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje pravično. Niti približno pa ni pravično, da ta celotni prispevek prevalimo na delavska pleča. Ampak vse to so sekundarna vprašanja v odnosu do tega, kjer me pa zares čevelj žuli, in državljanke in državljane tudi. Kdaj lahko pričakujemo nek konkreten predlog dejanske ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? O časovnicah na tej točki res ne moremo špekulirati. Volitve so čez eno leto, če hočemo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izpeljati, jo moramo izpeljati zdaj.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Ministrica, izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Gospod Kordiš, verjetno ste me narobe razumeli. Niti slučajno nisem rekla, da je to kaplja v morje za nekoga, za nekoga pa ne. Govorim o tem, da je obvezni zdravstveni prispevek majhen delež v vseh prispevkih za socialno varnost in še manjši delež v vseh davkih, ki jih plačujemo. Govorim o vseh davkih, se pravi dohodnina, vse. Tam predstavlja majhen delež. Zato celotna progresivnost, regresivnost, proporcionalnost obdavčitve posameznika ni odvisna samo od OZP, pač pa je odvisna od vseh davkov. Zato menim, da je potrebno OZP podrobno pogledati in njegovo spremembo zelo pametno prevesti v celoten davčni sistem. To sem rekla.

Glede časovnice. Glede na to, da menim, da je potrebno to urejati v sklopu celotne davčne reforme oziroma reforme prispevkov, zdaj težko komentiram načrte, ki so, saj je ta zakon, sploh če bo davek v okviru dviga prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, stvar zakona o prispevkih za socialno varstvo. Imate pa prav, se strinjam, to je v bistvu neko zelo podrobno vprašanje, ali bo šlo za dvig na strani delodajalca ali na strani delojemalca ali na strani obeh. Do sedaj veste, da je tako premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot ta absolutni znesek OZP v celoti plačeval delavec, se pravi delojemalec. Je pa seveda možno premisliti o delitvi, o tem, da še naprej ta prispevek plačuje delojemalec, veliko opcij je odprtih, jasno. Ampak mislim, da je to stvar preračunov in stvar ocene, kakšen vpliv bo imela ta sprememba na celoten davčni sistem, na davčni primež in na efektivno obremenitev posameznikov.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Miha, želiš še besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru? Pa prosim, da eksplicitno kar v prvem stavku navedeš, da želiš to razpravo, da ne bo spet nesporazumov. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoča.

Želim, da Državni zbor odpre razpravo o odgovoru ministrice na perspektivo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pravite, gospa ministrica, da so potrebni preračuni in veliko modrosti v postopku ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ampak v resnici ne gre za neko marsovsko zapleteno davščino. Ta matematika je razmeroma enostavna. Kjer se nam zaustavlja, je politična volja. To je tudi razlog, zakaj predlagam, da se opravi splošna razprava Državnega zbora o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne manjkajo nam računi, manjka nam politična volja. Enako bi lahko rekli za zadnjih 30 let obstoja tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obdržal se je namreč ravno zaradi tega, ker so se investirani akterji, v prvi vrsti komercialne zdravstvene zavarovalnice, ki so iz njega bogatele, politično angažirale, so lobirale in si zagotovile obstoj. Te komercialne zdravstvene zavarovalnice so izstopile iz enačbe, s tem ko smo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nacionalizirali, še vedno pa ostaja dejstvo, da je to dopolnilno zdravstveno zavarovanje globoko krivično. Če ga ukinemo, prenesemo v obvezno, to pomeni, da bodo bogati plačevali več, delavski razred pa veliko manj. In tu je kleč, zakaj lahko v splošnem rečemo, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne premika nikamor – ker bi morali bogati plačati več.

Točno ta milijonarski lobi je krog in krožek, zbran okoli Ministrstva za finance in povezan z ministrom Boštjančičem. Ampak na srečo živimo v parlamentarni demokraciji, kjer imajo zadnjo besedo pri zakonskih spremembah poslanke in poslanci. Po mojem z nekaj trme, z nekaj iznajdljivosti in z nekaj, pa ja, nepopustljivosti lahko pripeljemo to ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pod streho še pred zaključkom tega mandata. Kako hitro se lahko stvari zgodijo, priča ravno nacionalizacija dopolnilnega zavarovanja z začetka tega mandata. Takrat, poglej ga, zlomka, očitno nikogar niso zanimali preračuni in številke. Ker če bi ga, potem se ne bi zgodilo to, kar se je – da ljudje s 7 jurji evrov plače na mesec plačajo samo 17 evrov ali pa 18 evrov, čistilka na minimalni plači pa 35. Če se je lahko spravilo pod streho čez noč krivično rešitev, zakaj zaboga se ne bi čez noč spravilo pod streho tudi pravične rešitve?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. O tvojem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Aleksander Reberšek, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani minister, oba sva gasilca, zato omogočimo še več za slovenske gasilce, vzpostavimo podlago za naše dobro delo na terenu. Postavil bom kar nekaj vprašanj, zato bom hitro prebral vse skupaj.

Nacionalni center civilne zaščite in trije podcentri. Matej Tonin je januarja 2021 podpisal pogodbo za izgradnjo centra v Ljubljani in treh podcentrov v Murski Soboti, na Kočevskem in v Sežani, zaključen je samo center za požare v naravi v Sežani. Kljukica.

Zanima me:

Kako je z obema podcentroma in nacionalnim centrom, v kateri fazi so projekti?

Ali lahko dobim kakšne konkretne časovnice?

Uprava za zaščito in reševanje je januarja prevzela 40 specialnih tovornih vozil in opremo za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Gre za projekt vašega predhodnika Mateja Tonina. Vozila so več kot eno leto stala na Rojah, zato je nujno, da se ta vozila čim prej dostavi na teren, da bodo ljudem v pomoč. Občine Nazarje, Braslovče in Žalec so dobile pozitivno oceno ob prijavi na javni razpis poziv za pridobitev specialnih vozil.

Ljudje na terenu ta vozila že nestrpno pričakujejo, zato me zanima:

Kdaj bodo specialna tovorna vozila tudi dejansko dobili?

Nekaj vozil je še prostih, kaj pa druge občine, recimo Prebold in Polzela?

Nekatere občine ne izpolnjujejo kriterijev, šest vozil pa je še prostih. Recimo Polzela po predhodni oceni vaše poplavne ogroženosti iz leta 2019 naj ne bi bila ogrožena, pa je. Ločica ob Savinji je del občine, ki je bil pod vodo, ogromno hiš in tudi poslovnih stavb. Vem. Bil sem tam, vem, kaj govorim.

Zanima me:

Ali se lahko te občine recimo še naknadno prijavijo?

Ker je škoda, če ta vozila ne bi šla na teren, in morate poskrbeti, da bodo.

Zavarovanje. Konec leta 2022 je bil sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin, skladno s katerim se breme plačila standardiziranih zavarovanj z občine prenese na državo. Pogovarjal sem se z nekaterimi gasilci in ti so mi rekli, da ste vi podpisali pravilnik, v katerega pa ni vključeno zavarovanje odgovornosti, kar je ključno. Se pravi, če bo gasilec na intervenciji poškodoval nepremičnino ali pa se bo zaradi njegove napake nekdo resno poškodoval, kdo bo za to odgovarjal?

Minister, prosim vas, da se pravilnik popravi in se uskladi z gasilci.

Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Prekopa-Čeplje-Stopnik, kjer smo imeli veliko srečo, da smo gasilski dom legalizirali še pravi čas, ker smo bili zaradi enega projekta v to prisiljeni, da smo dobili finančna sredstva, in smo tako legalizirali gasilski dom. Številna društva pa tega še vedno nimajo urejenega. Vem, da je to vprašanje za ministra za naravne vire in prostor, zatika pa se na Ustavnem sodišču.

Sprašujem vas:

Ali lahko kaj naredite na področju legalizacije gasilskih domov?

Moji kolegi se sedaj ne morejo prijaviti na en razpis, ker nimajo uporabnega dovoljenja.

Zanima me tudi:

Ali razmišljate o kakšnem razpisu za sofinanciranje obnov ali novogradenj gasilskih domov in objektov za zaščito in reševanje?

Vse več je društev, ki imajo gasilska vozila, ki presegajo gabarite starih gasilskih domov, kar pomeni, da je potrebna prenova, kar predstavlja velik finančni zalogaj – nižanje tlakov, dozidave, povečave vhodnih vrat. Zato bi bilo tukaj priročno, da bi ministrstvo našlo kaj denarja za razpise. Tipizacijo gasilskih vozil, v kateri so minimalni gabariti vozil predpisani, je sprejela Gasilska zveza Slovenije, v tem času pa ni bilo predvidenih nobenih sredstev za obnovo prostorov, vozila se sofinancirajo, prostori se ne. Ali razmišljate kaj v tej smeri? Imam še dve vprašanji, ki ju bom postavil v drugem delu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovani poslanec, za povsem korektno, jasno strukturirano in razumljivo vprašanje.

Sistem civilne zaščite v Sloveniji je eden najboljših, najmočnejših in najbolj stabilnih. Prav prostovoljne gasilke in gasilci pa smo najmočnejši in najbolj trden del tega sistema. Če samo omenimo za naše poslušalke in poslušalce, gledalke in gledalce, ta imenitni sistem ima že skoraj 160-letno tradicijo, združuje tisoč 341 društev, ki so organizirana prek zvez, in imamo v sistemu od približno 160 tisoč do 200 tisoč članov, če vključujemo tudi naše podporne in družinske člane.

Zdaj pa konkretne navedbe. Omenili ste nacionalne centre za civilno zaščito. Najbrž ni slučaj ali pa je srečno naključje, da si je center za velike požare prav danes v Sežani ogledal tudi evropski komisar gospod Serafin in bil nad tistim, kar smo tam zgradili s pridobljenimi sredstvi z razpisov, preprosto navdušen in zelo zadovoljen. Ta zgodba je torej dokončana, na nekaterih drugih področjih imamo pa še kar nekaj birokratskih ovir, ki se postopoma, a vendar zanesljivo in pospešeno odpravljajo. Nacionalni center je bil najprej v nekem drugem času načrtovan v Šentvidu. Tam se je v nadaljevanju ugotovilo, da zemljišč, ki so bila načrtovana, bi rekel, dobronamerno, vendar bolj birokratsko, za ta namen ni mogoče pridobiti. Zato smo skupaj s službami ta projekt preusmerili v občino Ig, kjer imamo že enega od pomembnih izobraževalnih centrov v tej državi in tudi spremljajoče objekte. Trenutno smo v fazi načrtovanja. V letošnjem letu se bo tam začela tudi gradnja tehničnopodpornih objektov, za katere je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, čakamo še na razpis in potem začetek gradnje. Ig ima svoje prednosti, ima pa mogoče tudi kakšno slabost, da tako kot Šentvid ali pa recimo Vrhnika, Postojna ali pa Domžale, ni tako idealno dostopen v primeru zaostrenih razmer.

Da smo precej zbirokratizirana država, nam kaže tudi umeščanje protipoplavnega centra Berek pri Murski Soboti. Tam občina ureja in popravlja prostorski načrt, ukvarja pa se tudi s protipoplavno študijo. Sredstva za to so in bodo rezervirana in zagotovljena. Ko se podlage vzpostavijo, pridobi gradbeno dovoljenje, začnemo z gradnjo. Podobno je tudi s centrom za žled in podnebne nesreče v Kočevju. Gradimo ta trenutek tudi v Pekrah, kjer se velika hala na tem kompleksu, ki je pomemben za zaščito in reševanje, že gradbeno obnavlja. V neposredni okolici se zdaj, ko je bil v preteklem mesecu sprejet prostorski načrt občine Maribor, pri katerem smo uspeli tudi nekaj pomagati, že začenja projektiranje poligona. Prav tako pa je bil kakšen dober mesec in pol nazaj namenu predan tudi poligon v občini Zagorje. Je pa poleg vseh teh zadev v sistemu pomembno tudi ustrezno financiranje. Z vso odgovornostjo trdim, da sofinanciranje še ni bilo nikdar in nikoli tako obsežno, namensko in bogato kot v obdobju te vlade. Kar pomeni, da sistem raste, se krepi in se razvija. Nekaj podrobnosti pa še v drugem delu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa.

Čeprav nič kaj konkretnega nisem dobil na začetku vašega odgovora, pa bi vendar res na vsa ta vprašanja, ki sem jih zastavil, prosil tudi konkretne pisne odgovore, lahko tudi na več straneh.

Tako kot ste sami pravilno ugotovili, podcenter Sežana, tam je kljukica in je zadeva zaključena, postopoma, zanesljivo se odpravljajo težave v ostalih podcentrih in tudi v nacionalnem centru ste rekli, nekih časovnic pa vendarle nisem dobil. 40 specialnih tovornih vozil, so bila zdaj eno leto na Rojah, to me zdaj tukaj zanima, tudi odgovor na to vprašanje. Polzela se recimo ni prijavila, po vaši karti ogroženosti naj ne bi bila ogrožena, pa vendar je v zadnjih poplavah Ločica ob Savinji, ki je del občine Polzela, tudi plavala. Zavarovanja se tudi niste dotaknili. Vključiti je treba osebno odgovornost, to je ključno, odgovornost gasilcev, in ta novi pravilnik bi bilo potrebno podpisati z vaše strani. Prav tako sofinanciranje gasilskih domov. Se bo našel kakšen evro za kakšne razpise? Kupujejo se gasilska vozila, ki so pa zdaj, bom rekel, praktično zunaj, ker jih ne dobijo v gasilske domove. Ali se lahko na vašem ministrstvu najde kakšen evro za to?

In še dve vprašanji od prej. Zadnje čase je veliko besed o financiranju vojske in nabavi opreme.

Zanima me:

Ali vaše ministrstvo razmišlja, da bi del evropskih sredstev namenilo tudi za recimo kakšna zaklonišča oziroma skladišča v sklopu gasilskih objektov?

Se pravi, da bi denar namesto v orožje šel recimo v večnamenske lokalne objekte.

Še eno vprašanje, dispečerji. Mimogrede, dispečerji v regijskih centrih za obveščanje še kar stavkajo.

Zanima me tudi:

Kaj boste naredili za ljudi, ki se vsak dan odzivajo na telefonski številki 112?

To so moja vprašanja. Kot sem rekel, verjamem, da ne morate na vsa odgovoriti, res vas prosim v pisni obliki za vse te odgovore na vsa ta moja vprašanja, ki sem jih danes zastavil.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Moj današnji opomnik je napisan na skoraj 10 straneh, ki vam jih bomo z velikim veseljem posredovali. Na področju zavarovanj je narejen velik korak naprej. Po kar daljšem času usklajevanj je bil pravilnik objavljen v januarju in velja velik, pomemben korak naprej. Omenili ste vozila, res je, Slovenija je na razpisu Evropske unije pridobila 40 vozil in 164 specialnih kotalnih kontejnerjev, ki so še posebej prilagojeni za reševanje ob naravnih nesrečah in poplavah. Na razpis vseh treh združenj se je prijavilo 34 občin. Že drugi teden komisija obiskuje vse te občine in pregleduje, ali imajo ustrezne prostorske, beri garažno-skladiščne, in kadrovske, kapacitete. Če bo kaj vozil ostalo, jih bomo seveda razporedili po naših regijskih centrih in tudi po tistih občinah, ki jih še želijo in jih imajo voljo upravljati, nad njimi so pa zelo navdušene tudi poklicne gasilske enote.

Omenil ste nabavo vozil. Moram pohvaliti ukrep te vlade, ki je davek na dodano vrednost z 22 % znižala na 5 %. Res je, na vozila se čaka dolgo, predolgo, na trgu ni konkurence, predvsem pa se mi zdi pomembno to, da razmislimo, kdo je dobil največ koristi od tega ukrepa. Kajti za toliko, kolikor je država znižala davek, so nekateri opremljevalci nadgradenj svojo storitev tudi povečali. Tako da opravljamo vsako leto tudi tako razpis za gasilske lestve kot tudi nekaj milijonov vreden razpis za gasilsko opremo. Vzorno sofinanciramo tudi Gasilsko zvezo Slovenije kot našo krovno organizacijo. Sredstva zanjo so se v lanskem letu povečala za več kot 10 %. Gasilski domovi so problem. Kdaj bo odločilo Ustavno sodišče na predlog svetnikov iz Državnega sveta, ne vem. Na vsak način bo potrebno počakati. Želimo si, da bi bila pa, tako kot je zakon predvideval, po nekaj letih omogočena normalna legalizacija. Kajti gasilke in gasilci te objekte potrebujemo, ne za nastanitev, ampak zato da se tam izobražujemo, da urejamo opremo in se pripravljamo za pomoč ljudem.

Vsem skupaj v sistemu hvala lepa pa Na pomoč!

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite postopkovno? Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Pravilnik, ja, kot ste rekli, ste podpisali. Ni vključeno zavarovanje odgovornosti, kar je ključno. Tukaj vas res pozivam, res, spoštovani minister, to bi bilo ključno, da se ta zadeva še uredi.

Če sem vas prav razumel – vem, da zdaj vi ne morete več odgovarjati, pa vendar – se lahko še določene občine prijavijo na razpis. Okej, bom prenesel tudi tistim, ki jih ta zadeva zanima.

In še nekaj. Na tem mestu tudi zahvala, ker se zavedate, da je pomembno, da gredo ta vozila na teren, da ne ostajajo na Rojah, tako kot so bila zdaj več kot eno leto na Rojah. Ta vozila morajo služiti našemu narodu in prav je, da se razdelijo tam, kjer je največja poplavna ogroženost.

Pozabila sva na dispečerje, kaj boste naredili za njih. Na to pa pričakujem, kot vse ostale odgovore, kot ste rekli, na več kot 10 straneh, v pisnem odgovoru, za kar se vam tudi že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Za slovenske gasilke in gasilce je potrebno ves čas delati. Slovenski gasilci namenjajo ogromno časa, pa ne samo za intervencije, ampak tudi za izobraževanje, tekmovanja. Spomnimo pa se dveh velikih intervencij, ena je bila požar na Krasu, druga pa so bile recimo nenazadnje poplave. Zato je zelo pomembno, da imamo gasilci svoje prostore, da imamo prostore, kjer bomo vadili, kjer bomo ves ta čas pridobivali znanje, da ga bomo, potem ko bomo dejansko rabili to znanje, znali dobro uporabiti. Ves čas si moramo prizadevati, sploh pa vi kot resorni minister, da gremo naproti našim 170 tisoč prostovoljnim gasilcem, ki delujejo prek tisoč 300 gasilskih društev v Sloveniji.

Tako kot smo počeli mi v času naše vlade, v PKP 7 smo slovenskim gasilskim društvom namenili 2 tisoč do 5 tisoč 500 evrov, v PKP 7. Z Zakonom o finančni razbremenitvi občin smo postavili neke temelje za odpravljanje zavarovanj, področja gasilskih zavarovanj, na vrsti ste še vi s tem pravilnikom. In podpisane so bile tudi pogodbe za izgradnjo nacionalnega centra civilne zaščite in hkrati tudi treh podcentrov. To je bilo podpisano leta 2021 in potem je na nek način kar težko gledati, da imamo štiri leta kasneje pa recimo samo v Sežani ta podcenter zgrajen. Lepo, tisoč tečajnikov na leto bo sprejel ta podcenter in želim si, da začnejo delovati tudi vsi ostali podcentri.

Sem pa zelo hvaležen in zelo ponosen, da smo v času naše vlade pod ministrovanjem Mateja Tonina sprejeli takratno zakonodajo, v času prejšnje vlade. In sicer da je vsak slovenski gasilec, ki je operativni gasilec 10 ali več let, deležen dohodninske olajšave. To pomeni, da nekdo, ki ima povprečno plačo, dobi še slabega jurja na leto več, in to je edino pravilno in pohvale vredno.

Spoštovani minister, še enkrat poziv, da, kolikor je le mogoče, ne pozabite na slovenske gasilce in za njih delate z dejanji. To od vas, ki ste gasilec, jaz kot gasilec tudi pričakujem.

V skladu s poslovnikom želim, da se o tej temi opravi razprava na eni izmed naslednjih sej.

Tudi jaz pozdravljam z gasilskim pozdravom Na pomoč.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Poslanka Sandra Gazinkovski, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu. Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani gospod minister, Slovenija sodi med države v Evropski uniji z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče, kar potrjujejo podatki Evrobarometra. Raziskava iz leta 2024 kaže, da se kar 65 % Slovencev počuti dobro pripravljene na izredne razmere, kar je največ med vsemi državami članicami. Ta delež občutno presega povprečje Evropske unije, ki znaša 48 %. Prepričana sem, da si laskavi naziv Republika Slovenija zagotovo zasluži in si ga je prislužila tudi zaradi učinkovitega in plodnega sodelovanja Slovenske vojske oziroma dežurnih helikopterskih enot Slovenske vojske v sistemu zaščite in reševanja in v drugih civilnih operacijah.

Glede na to, da se slovenska javnost prek medijskih objav seznani zgolj s posameznimi primeri sodelovanja dežurnih helikopterskih enot Slovenske vojske v intervencijah in tako nima celovitega vpogleda, vas prosim:

Ali lahko na kratko opišete oziroma predstavite podatke o skupnem številu vseh intervencij, v katerih so sodelovale dežurne helikopterske enote Slovenske vojske, in sicer od nastopa vašega mandata pa do današnjega dne?

Hvala lepa za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka, za vaše vprašanje, za vašo pobudo, pa tudi za vaše izjemno proaktivno in ažurno delo v Odboru za obrambo, ki pokriva prav to področje.

Res je, da stvari v tej družbi normalno delujejo in funkcionirajo, so velikokrat izpostavljeni ljudje, ki redko pridejo na naslovnice in prve strani časopisov, delajo, rešujejo, sodelujejo pa pomagajo pa vsak dan. Taka je nenazadnje tudi helikopterska enota Slovenske vojske, ki opravi največje število reševalnih prevozov v tej državi. Kako je sistem organiziran? Imamo dve postaji, dve matični letališči za reševanje, ena baza je na Brniku, druga je v Mariboru. Tam so helikopterji, moštva in posadka stalno pripravljeni, skupaj z našimi pripadnicami in pripadniki sodeluje tudi zdravstveno osebje in po procedurah za zagon helikopterja v roku 10 minut poletijo na pomoč ponesrečenim. Kako ta odzivni čas še izboljšati, še nadgraditi zaradi zahtevnih zakonskih in proceduralnih ovir, smo se prav v prejšnjem tednu tudi usklajevali z Ministrstvom za zdravje. Moram reči, da so dobri rezultati tudi plod tega sodelovanja.

Helikopterji Slovenske vojske predstavljajo tudi primer dvonamenske rabe. Še enkrat bom ponovil, pri načrtu oboroževanja in dodatnega opremljanja sil Slovenske vojske smo pri podjetju Leonardo že naročili šest večnamenskih helikopterjev, za te helikopterje je zelo pomembno, da imajo seveda tudi reševalni modul. Ta trenutek pa razmere obvladujemo z dvema helikopterjema, in sicer helikopterjem Bell 412 in helikopterjem Cougar. Oba sta nenamenska, imata modul nujne medicinske pomoči in seveda tudi inkubatorski modul, če je potrebno, oziroma prilagoditev tehnike, da omogoča tudi te prevoze. Povprečen čas letenja na intervenciji za reševanje je uro in pa 10 minut, odzivni čas, kot sva že omenila, 10 minut. Na Brniku je letalska posadka 100 metrov od helikopterja, zdravniška ekipa 200 metrov stran. Dajemo stoprocentni poudarek na helikoptersko reševanje. Iz navedenih razlogov do izpadov razpoložljivosti helikopterja za HNMP praktično nikoli ne pride. Imamo dva medicinska modula za helikopterje Bell in enega dvojnega za Cougar.

Prvič smo reševanje izvedli z vojaškim helikopterjem 28. decembra, inkubator je bil prvič prepeljan leta 2017, potrebe po helikopterskem reševanju pa so vsako leto večje. Imamo zadostno število izjemno požrtvovalnih in dobro usposobljenih pilotov. Helikopterske posadke Slovenske vojske so v času od 7. oktobra 2024 do 19. marca 2025 za potrebe reševanj v gorah poletele 47-krat, pri tem prepeljale 56 poškodovanih oseb in naletele 56 ur in 5 minut. Pri zagotavljanju helikopterskih nujnih medicinskih prevozov so posadke skupaj poletele na pomoč 173-krat, od tega so izvedle 41 sekundarnih prevozov med zdravstvenimi ustanovami in 131 primarnih prevozov s kraja nastanka nesreče, en prevoz inkubatorja. Pri tem so prepeljali 173 poškodovanih oziroma obolelih oseb in bili v zraku več kot 177 ur. V novembru 2024 so helikopterske posadke Slovenske vojske sodelovale tudi štiri dni pri gašenju požara na območju Završnice, kamor gasilci zaradi težke dostopnosti niso zmogli priti, in bili smo uspešni.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka, želite dopolnitev? Ne želite dopolnitve.

Potem pa gremo k zadnji poslanki, to je dr. Tatjana Greif.

Imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku ter ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru. Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, res sem večno zadnja na vrsti.

Žal je umeščanje energetskih projektov v prostor kljub izrecnemu in argumentiranemu nasprotovanju lokalne skupnosti in stroke brez ustreznih okoljevarstvenih študij in zakonskih regulativ postalo že utečena praksa. Za vetrno elektrarno Ojstrica je bil sprejet DPN, medtem ko je pritožba civilne pobude bila še odprta. Dan pred sprejetjem DPN je minister Kumer zatrdil, da bodo glede pritožbe še odločili, že naslednji dan pa se zgodi podpis DPN. Kot ste rekli, spoštovani minister Novak, ste podpisali uredbo, ker je bila zadeva v zatečenem stanju. V civilni iniciativi vas pozivajo, spoštovani minister, da to uredbo prekličete in da ne dopuščate, da prostorsko strategijo za OVE in za vetrne elektrarne kreirajo investitorji. Ljudje na Ojstrici se že od leta 2015 borijo proti vetrnicam, sprva so bili načrti za štiri vetrnice, 2017 jih je bilo osem, danes so tri. Dviguje se tudi nazivna moč, zdaj smo že pri 19,8 megavata, in to brez obveščanja javnosti. Ostro proti je Občina Dravograd, prebivalci so sprožili peticijo, nasprotuje stroka. Javno komunalno podjetje za vodo je izdelalo izvrstno študijo, ki nasprotuje, ki opozarja na nevarnosti. Občina Dravograd je šla v ustavno presojo, civilna iniciativa pa je sprožila postopek za upravni spor.

Na Ministrstvu za zdravje pišejo, da vetrne elektrarne povzročajo hrup, ki ima posebne lastnosti, da veljavna zakonodaja s področja hrupa ne ureja kazalcev hrupa za vetrnice, da mejne vrednosti kazalcev hrupa niso določene, da ni določeno ocenjevanje hrupa – nakar so dali zeleno luč. Ja kako?! Vse je šlo tudi mimo NIJZ. Na avstrijski strani istega hriba velja minimalni odmik tisoč 500 metrov, pri nas pa nimamo nobenih predpisov. Zdaj poteka predhodni postopek za posek.

Sprašujem:

Ali lahko zagotovite, da ne boste popustili očitnemu namenu investitorja, da se okoljska presoja enostavno zaobide?

Zdaj umeščate v prostor.

Zanima me:

Ali boste prisilno izvajali projekt, proti ljudem, jim vzeli dom, jih prisilno razlastili, posekali njihov gozd in jim vzeli zemljo?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ministra, imata časa pet minut, da skupaj odgovorita na vprašanje. Izvolita.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala, predsedujoča.

Hvala lepa spoštovani poslanki za postavljeno poslansko vprašanje. Hkrati tudi hvala lepa za razumevanje pri predhodnem poslanskem vprašanju, da smo se lahko dogovorili zaradi višje sile, da je odgovoril na celotno vprašanje minister Novak. Mi smo se pa dogovorili, da potem pisno pošljemo svoj odziv, in to smo potem tudi v nekaj dneh storili.

Kar se tiče vašega vprašanja, škoda, da niste v svojem poslanskem vprašanju natančno navedli, na kateri projekt. Tega ni v vašem poslanskem vprašanju. Mi danes umeščamo v prostor oziroma smo pobudnik vrste državnih prostorskih načrtov, v vašem poslanskem vprašanju nikjer ni omenjeno, da gre za vetrno elektrarno Ojstrica, da bi se lahko midva res natančno pripravila okrog tega projekta. Tako da žal lahko potem pisno pošljemo.

Ampak na ta splošni del, ki je bil večji del vašega vprašanja, na začetku zajet, pa vendarle lahko podamo, da pravzaprav vsi energetski objekti, ki jih država umešča, seveda potekajo skladno z državnimi prostorskimi načrti in morajo vedno biti skladni s strateškimi dokumenti države. V prvi vrsti mora biti vsak takšen projekt najprej skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, in ta projekt je bil skladen z nacionalnim energetskim podnebnim načrtom. Mora biti skladen z dolgoročno podnebno strategijo in ta projekt je skladen z dolgoročno podnebno strategijo. Mora biti skladen s strategijo razvoja Slovenije, mora biti skladen s prostorsko strategijo in z vsemi sprejetimi nacionalnimi akcijskimi načrti. Se pravi, najprej se pogleda, ali so pobude investitorja, v tem primeru gre za državno podjetje Dravske elektrarne Maribor, če so sploh skladne, pa vemo, da imamo na nacionalnem nivoju, in tudi na regionalnem, množico strateških dokumentov, ki jih mora ta dokument najprej uspešno prestati.

Potem seveda naše ministrstvo, ki je v večini primerov pobudnik državnih prostorskih načrtov, bom rekel, ne podpira energetskih projektov, če ti projekti ne prispevajo, prvič, k večanju deleža obnovljivih virov energije, ker je to nacionalni cilj, za katerega se je država Slovenija zavezala tako kot vse druge države članice znotraj EU, drugič, ne prispevajo k večji energetski varnosti. Mi vsi želimo povečati energetsko varnost in tudi to mora projekt nekako odkljukati. Mora se zmanjšati odvisnost od fosilnih virov, mora se zmanjšati odvisnost od tujine, od uvoza, projekt mora doprinesti koristi k izboljšanju sigurnosti oziroma zanesljivosti delovanja energetskega sistema na najširšem nacionalnem, regijskem in lokalnem nivoju. Skratka, veliko je teh kriterijev, ki jih mora projekt prestati, da pobuda sploh prestane osnovno načelo oziroma osnovno presojo. Šele potem se gre v realizacijo okoljskega poročila, okoljsko poročilo pa vemo, da je v naši državi zelo zelo zahteven postopek, kjer se presoja, ali je ta projekt skladen z našimi okoljskimi predpisi, ali je skladen ta projekt s prostorskimi predpisi, ali so vplivi na okolje sprejemljivi, in če niso sprejemljivi, se morajo zagotovo izvesti določeni kompenzacijski ukrepi.

Kolikor sem jaz seznanjen za ta projekt, je vse to bilo narejeno, vse to je bilo v preteklosti presojano, zagotovljeno, vsi ti postopki so potekali skladno z zakonodajo in jaz nisem obveščen, da bi bil kakršenkoli zakon kršen oziroma podzakonski predpis. Mi seveda vedno spodbujamo, tako kot na ministrstvu, pristojnem za prostor, da se investitorji v čim večji možni meri posvetujejo predvsem z lokalnimi skupnostmi, da gredo v neke vrste samooskrbne skupnostne projekte od spodaj navzgor, da se vključi v komunikacijo, ker največji relevantni deležniki je ravno lokalna skupnost. In v vseh teh postopkih seveda moramo predvsem skrbeti, da je javnost primerno vključena, da se spodbuja investitorje k rešitvam, zato da bodo vsi morebitni negativni vplivi, na primer prilagoditev trase daljnovoda, dodatni omilitveni ukrepi za naravo, za lokalno skupnost, vrsta teh ukrepov se mora izvesti, seveda vse na račun tega investitorja. Cilj je, da se vsi ti ukrepi izvedejo, zato da bodo najmanjši možni vplivi na okolje … / izkop mikrofona/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Malo vam je zmanjkalo časa.

Poslanka, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala.

To nekako ni bil odgovor na moje vprašanje, zato nadaljujem. Podobna slika kot na Ojstrici je tudi v Rogatcu in Žetalah, kjer se predvideva pet 220-metrskih vetrnic na Maclju, in domačini so ogorčeni. Pobuda Loga ne damo je zbrala več kot 500 podpisov peticije. Devet družin bo izgubilo svoja dvorišča in kmetijska zemljišča, kjer bo štirimetrski protihrupni zid, cesta se širi za 6 metrov za težko mehanizacijo. Štiri vetrne elektrarne, ki se jih lepo imenuje vetrni park na Paškem Kozjaku, v občini Vitanje se načrtujejo, tudi tu je upor domačinov. Za ČHE Kozjak Občina Maribor in Državni svet Republike Slovenije od DEM in Elesa zahtevata, da se ta projekt obravnava javno, da ga obravnava javnost. Upor je tudi glede PSE Šoštanj, jezero Družmirje. Lokalna skupnost je proti, Šaleško ekološko gibanje je zbralo peticijo, okrog tisoč 700 podpisov, in ta peticija se je izgubila. Investitor HSE, tako imenovani nosilec zelenega prehoda, je izgubil podpise in zato so jih zdaj ponovno zbrali. Policija zaslišuje organizatorje protestov, ki so napovedali shod občanov. Ponavlja se praksa iz Anhovega. A država kar dalje umešča objekte v prostor, sprejema DPN-je in ima ljudi za norce. Pehate prebivalstvo v agonijo.

Zakaj gojimo tradicijo zavajanja prebivalcev in dajemo prednost koristim investitorja? Netransparentno vodenje brez vključevanja javnosti je rak rana. Zakaj se izključuje javnost? Bivalno okolje ljudi je njihov dom, in njihove domačije, in njihova zemlja. To ni dobra energetska lokacija, kot se piše v raznih dokumentih.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa.

Menim, pa tudi tuje organizacije, neodvisne presoje, pravijo, da imamo v Sloveniji enega najbolj vključujočih postopkov presoje vplivov na okolje oziroma umeščanja v prostor. Kar nekaj dokazov govori v tem primeru. Mi smo uspeli v 35-letni zgodovini Slovenije umestiti tri vetrnice. Tri. Če bi bilo vse to, kar vi pravite, res, bi jih vedno bilo sto. Ker vse ostale države okrog nas – pa ne bom rekel, da pri nas veter piha bolj ali manj, ker je to zelo subjektivno, ampak vseeno želim povedati, da je okoljska zakonodaja prenesla iz evropskih direktiv in uredb tisto najbolj strogo previdnostno načelo pri umeščanju v prostor, tudi pri izdelavi okoljskega poročila. Zato se recimo v vsakem postopku priprave državnega prostorskega načrta izvede okoljsko poročilo in na podlagi tega se izvaja natančna presoja vplivov na okolje, od sprejemljivosti potencialnega plana v času gradnje, obratovanja, monitoringa, potencialne koristi, recimo v tem primeru negativnih vplivov, in tako dalje in tako dalje. Veste, okoljsko poročilo lahko gre od 500 strani navzgor, za en projekt, za en steber.

Marsikdaj se očita uradnikom ali tistim, ki se ukvarjajo s tem, da smo postali prebirokratizirana država, da imamo preregulirano dejavnost, ampak jaz tega ne menim na tem področju, ampak samo želim, da imamo različna mnenja o različnih stvareh. In jaz menim, da ne drži trditev, da država umešča energetske projekte brez vključevanja javnosti. Se pa strinjam z ugotovitvijo, da bi lahko bila boljša komunikacija investitorja v lokalnem okolju. Ampak ne verjamem, da je zdaj Vlada tista, ki je kriva, če je svobodna pobuda podjetnika, ki velja v celotnem evropskem prostoru enako, tista, ko podjetnik napačno ali neustrezno komunicira. Zato pa tudi verjetno v preteklosti vsi tisti investitorji, ki so tako komunicirali, niso uspeli projekta umestiti v prostor. Verjetno bo temu primerno tudi trenutno oziroma za naprej. Tisti, ki ustrezno komunicirajo, ki se vključujejo, ki razlagajo, ki želijo čim bolj vključiti najširše deležnike, se mi zdi, da pa imajo vsaj malo upanje, da ne rečem, da bi mogoče bila potencialna verjetnost večja.

Žal sem pokuril ves čas ministru, ampak je bilo pa nazadnje tako narejeno, da je pa kolega minister porabil ves čas. Tako da ste skozi dve poslanski vprašanji dobili po mojem najbolj celovite odgovore.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želiš postopkovno? Izvoli.

Nadaljevanje DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala.

V bistvu ne želim postopkovno, rekla pa bi, da ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: To pa ne, tukaj je lahko samo postopkovno ali pa ni besede. Takšna je procedura po poslovniku, tako da moraš ...

Nadaljevanje DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hotela sem zavrniti napačne ali zavajajoče trditve ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ne. Moraš zahtevati [postopkovno], Tatjana.

Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v petek, 28. marca 2025, ob 10. uri s poslanskimi vprašanji predsedniku Vlade ter v okviru glasovanj z odločanjem o predlaganih sklepih.

Prekinjam tudi 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Vsem želim lep preostanek dneva.

Nasvidenje!

(SEJA SE JE BILA PREKINJENA 24. MARCA 2025 OB 17.18.)