Hvala lepa za besedo, predsednica.

Ponovno pozdravljeni državni sekretar!

Direktiva 2022/2474 Evropska unija je bila v slovenski pravni red delno prenesena z novelo ZGD1M z dne 3. decembra 2024. V slovenski pravni red je bil prenesen 5. člen direktive, ki določa začetek uporabe obveznosti glede poročanja o trajnosti, ki določa obveznosti različno velikih gospodarskih družb, da pripravijo poročila o trajnosti. Predlog je takrat za gospodarske družbe prinesel več novih obveznosti glede priprave poročil. Ob tem je zelo povedno, da direktiva, ki je uvedla zeleno poročanje, v številnih državah še ni začela veljati, kar postavlja slovensko podjetje v slabši položaj. Cilj predloga zakona je torej podjetjem zagotoviti več časa in jim olajšati prilagajanje novim obveznostim glede poročanja o trajnosti. V Novi Sloveniji smo na strani vseh tistih, ki delajo in ustvarjajo. Dovolj je cepljenja za Ameriko in Kitajsko. Potrebno je odpraviti nesmiselne birokratske ovire in vrniti evropska podjetja med zmagovalce. S tem se strinja tudi Mario Draghi, ki mu je Evropska komisija naložila pripravo poročila o konkurenčnosti Evropske unije, ki pravi, da Evropa potrebuje veliko bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežne naložbe, če želi držati korak z ZDA in Kitajsko. Močno gospodarstvo potrebuje privlačno poslovno okolje. Ta vlada pa s svojimi ukrepi počne ravno nasprotno, zato je nujno potrebno pregled celotnega zakonodajnega okvira doma in v Evropski uniji. Celotna Evropska unija se trenutno sooča s padanjem gospodarske moči in selitvijo industrijske proizvodnje v države tretjega sveta. Pretirana birokracija in nespodbudno davčno okolje zavirata naš razvoj. Zeleno poročanje ne prinaša nobene rešitve, ki bi bila usmerjena v olajšanje poslovanja družb in izboljšanje poslovnega okolja. Uvaja skoraj izključno samo nove administrativne obremenitve ter različne nove zahteve za gospodarske družbe. Zdi se, da takrat, sprejete spremembe upoštevajo načelo Amerika je novela, Kitajska kopira, Evropa regulira. Zaradi trenutnih težkih razmer, kot so visoke cene energije, močna konkurenca in geopolitične napetosti, so podjetja strokovno in z administrativo močno obremenjena. Evropska komisija je zato aktivno pristopila k zmanjševanju administrativnih bremen za podjetja z direktivo 2025/794, zato predstavlja rok za prvo poročanje o trajnosti ob tem naj izpostavim še krščansko demokratsko jo subsidiarnosti, ki nas spodbuja k našim stališčem na tem področju. Subsidiarnost je v naših očeh poglavitno načelo reda družbe, ki se ga gradi od spodaj navzgor, kar lahko državljani rešijo sami v okviru družine, prostovoljnega sodelovanja, bolje ali enako dobro kot višje instance. Mejo ostanejo v pristojnosti državljanov. Država in občine ter tudi birokrati Evropske unije za reševanje težav le takrat, kadar jih posameznik ali manjše skupnosti niso sposobni rešiti sami. Subsidiarno zahteva, da večje skupnosti tudi na državni ravni začnejo ukrepati, kadar družbeno politične okoliščine presegajo zmožnosti posameznika ali manjših skupnosti. Menimo, da bi moralo od Evropske unije pričakovati samo tisto, česar posameznik, podjetje, skupnost ali država članica ne more sama dobro opraviti. Zamik obveznosti poročanja je sicer dober, še boljši bi bila pa odprava celotnega koncepta zelenega poročanja. Vlada priznava, da direktiva v številnih državah še ni začela veljati, torej države sploh še niso implementirale direktive. Naša vlada pa je že lani jeseni pohitela in naložila našim podjetjem, zelena poročila. Toliko o odnosu naše vlade do slovenskega gospodarstva. Poslanska skupina Nova Slovenija je kot edina poslanska skupina takrat glasovala proti. Sedaj svojo zmoto ugotavlja tako Evropska komisija kot posledično tudi Vlada. Tako kot že velikokrat se je tudi tokrat izkazalo, da bi morali poslušati Novo Slovenijo. Kljub temu, da gre zgolj za predstavitev oziroma za umik poročanja bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije predlog podprli. Bolje to kot nič.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Soniboj Knežak, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo ob obravnavi predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah 1M izhajali iz dveh preprostih načel, ki sta tako temelj našega programa kot koalicijske pogodbe. Prvi je pravna, jasno, za podjetja, drugi ohranitev ciljev trajnostnega poročanja. Predlog zakona pred nami krepi obe vrednoti. Predlog v slovenski pravni red usklajuje z direktivo 2025/794, torej podjetjem, ki še niso v prvem valu omogočili(?) dodatni čas, da se na nove obveznosti pripravijo kakovostno in z manj administrativnih stroškov. Gre za premišljeno tehnično prilagoditev, ne za vsebinski odmik od evropskih standardov trajnostnega poročanja. Zakonodajno-pravna služba je predlog temeljito proučila z vidika skladnosti z Ustavo ter nanj nima pripomb. To nam daje pomembno zagotovilo, da je rešitev natančno oblikovana in normativno čista.

Kaj to pomeni v praksi? Podjetja iz druge in tretje skupine bodo poročala po novih pravilih dve leti pozneje, za poslovna leta od 2027 oziroma od 2028 naprej, prvi val zavezancev pa ostaja v veljavi. To ustvarja enakomernejši prehod, čas za prilagoditev informacijskih sistemov in notranjih kontrol ter zmanjša tveganje površnih ali formalističnih poročil, ki so bila doslej velikokrat prepogosta. S tem se slovensko gospodarstvo usklajuje tudi z evropskim naporom za znižanje administrativnih bremen in večjo predvidljivostjo za MSP. Socialni demokrati smo v tej tematiki dosledni, podpiramo transparentnost, primerljivost in odgovornost podjetij do zaposlenih, okolja in skupnosti, hkrati pa vztrajamo pri sorazmernosti obveznosti in realnih časovnicah, zato bomo Socialni demokrati predlog podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker tudi amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Sedaj pa zaradi nepredvidenih in objektivnih okoliščin prekinjam tudi sejo Državnega zbora. Sejo bomo nadaljevali ob 13. uri in 30 minut, ob 13. uri in 30 minut.