Ja, hvala spoštovana predsednica za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Gostinstvo je panoga, katero si v družbi ne moremo predstavljati in pravzaprav je tudi panoga, ki živi in nas spremlja v družbi že več kot 2 tisoč let. In gostinstvo ni samo panoga, kjer imamo ljudje možnost, da nekaj dobrega, kaj dobrega pojesti in spit, ampak tudi nudi storitev, storitev nastanitve in prebivanja. In pravzaprav je zaradi tega tudi gostinstvo temelj turizma in njegovega razvoja. Seveda je pa turizem tudi zelo pomembna in strateška gospodarska dejavnost v Sloveniji in zato je potrebno sprejemati ukrepe za njegov razvoj. In čeprav je Zakon o gostinstvu temeljni področni zakon, ki ureja gostinsko dejavnost in predpisuje pogoje, ki jih pač morajo izpolnjevati za izvajanje določene gostinske dejavnosti, je prav v sprejemu tega zakona, čeprav so nekatere dobre rešitve, največ polemik in nezadovoljstvo prav na tem, na tem delu, glede omejitve sobodajalstva in tudi prav na tem delu, čeprav so bile nekatere spremembe, niso bile te spremembe take, ki bi reševale to tematiko.

In zato tudi menimo, da je bil veto Državnega sveta upravičen. Kajti, z omejitvijo kljub številnim nasprotovanjem in nezadovoljstvom, še vedno posegamo v ustavno zagotovljene pravice do zasebne lastnine. Prav tako s tem omejitvijo ne rešujemo temelje, torej stanovanjske problematike in pravzaprav, kajti prav dvoličnost, je tudi izraža(?) dvoličnost Vlade, ki je najprej sprejela višji davek na najem stanovanj, sedaj pa z omejitvijo sobodajalstva nekako rešuje to stanovanjsko problematiko. In tudi smo mnenja, da bo prav zaradi te časovne omejitve močno prizadetih kar 90 odstotkov ponudnikov, ki predstavljajo 25 odstotkov vseh kapacitet v Sloveniji. Predvsem pa bo močno, zelo močno prizadeto podeželje, kajti podeželje je tisto, ki se najbolj ubada s pomanjkanjem, kratkotrajne sobodajalstva, kratkotrajne ponudbe.

In v kolikor so določene težave določenih področjih, po vseh v večstanovanjskih objektih v mestu, je potrebno to reševati na drugačen način. In kljub temu, da smo dali občinam možnost, da lahko nekako omeji kratkoročno oddajanje tudi v razponu 270 dni, menimo, da bi občina morala imeti možnost, da lahko tudi na določenih področjih, kjer ta problematika ni tako velika, omogoči najem tudi do 365 dni na leto. Predvsem je tudi tu problematika najem sobodajalstva v enostanovanjskih stavbah, ki ni tako pereča. Veliko ljudi na podeželju je obnovilo določene stare objekte in dalo novo življenje prav za namen sobodajalstva. In danes prav zaradi te omejitve, v kolikor bo ta zakon ponovno seveda sprejet, bo to onemogočeno. In že to, da je ključno vlogo pri tem zakonu odigralo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, je jasno, da gre bolj za politično agendo kot dejansko namen reševanja te problematike.

In prav zato, ker v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da določena časovna(?) omejitev najema za celotno območje Slovenije ne sledi cilju zmanjšanja stanovanjske problematike, ampak celo škoduje turizmu, predvsem pa podeželju in tisti, ki so v svoji hiši uredili turistično nastanitev in marsikatero stavbo rešili pred propadanjem, tega zakona ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Franc Medic bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Predstavniki ministrstev, lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi!

Naj najprej izrazim naše nasprotovanje kršitvi Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da morajo poslanci odločati o vetu Državnega sveta na prvi naslednji seji. Ta seja se je zgodila že zdavnaj, odločanja o vetu pa takrat enostavno ni bilo. Državni zbor torej ni ravnal skladno s 148. členom Poslovnika. Sicer smo v opoziciji že navajeni na sistematične kršitve Poslovnika v tem mandatu, tako da nas to niti ne preseneča več.

V Poslanski skupini Nova Slovenija smo skozi celoten zakonodajni postopek obravnave Zakona o gostinstvu opozarjali na številne probleme, ki jih zakon prinaša ljudem. Zahvaljujem se Državnemu svetu, da je z vložitvijo veta prepoznal vse težave tega predloga zakona, ki posega v zasebno lastnino in otežuje življenje številnih naših državljanov. Naj poleg vsega, kar smo že povedali v zvezi s tem predlogom zakona izpostavim zgolj še nekatera opozorila Združenja sobodajalcev, ki so po našem mnenju utemeljena. Zakon vnaša določilo, ki je svojevrsten unikum v našem pravnem redu in sicer časovno omejevanje dejavnosti. Tako isti zakon, ki določa, da mora imeti izvajalec registrirano dejavnost in zaradi oglaševanja dejavnost tudi vseskozi aktivno, hkrati pa na podlagi nekih podzakonskih aktov določa časovno omejevanje dejavnosti, privzeto na 60, lahko pa tudi celo na samo 30 dni. Tu se odpirajo tudi čisto praktične ekonomske dileme vzdržnosti celotnega plačevanja prispevkov. Medtem ko mu bo dejavnost na trgu administrativno omejena zgolj na mesec ali dva. V turističnih občinah so poglavitni razlogi za rast cen nepremičnin investicijski nakup oziroma nakupi za namen uporabe kot sekundarno bivališče oziroma po domače vikendi. Ob tem zelo majhen delež nepremičnin konča v ponudbi kratkotrajnih najemov, veliko teh nepremičnin ostaja praznih ali pa si jih lastniki pridržijo za lastno občasno uporabo. Časovno omejevanje dejavnosti samo po sebi ne more biti ukrep za zagotavljanje dolgoročnega bivanja, saj tega ni moč zagotavljati zgolj 305 ali 335 dni na leto. Tudi drugod po svetu se zgolj časovno omejevanje ponudnikov zasebnih nastanitev ni izkazalo kot ukrep stanovanjske politike, ampak kvečjemu protekcionistični ukrep v prid hotelirskega segmenta nastanitev. Vlada zasleduje cilj, da bi s sistematičnim dušenjem zakonite dejavnosti ponudnike prisilila k odpuščanju dejavnosti, preusmeritvi uporabe teh nepremičnin v dolgoročni najem, čeprav po sobodajalskem barometru 2025 združenja sobodajalcev kar 85 anketirancev pravi, da tega ne bi storili. Že samo izpostavljenost tveganja tako radikalnih sprememb časovnih pogojev prinaša veliko prepreko za vlaganja in pričakovanja donose iz dejavnosti, povsem nesprejemljiva je pa časovnica oblikovanja omejitev, saj rok 31. oktober za izdajo občinskega odloka pomeni, da bo ponudnik za pogoje opravljanja dejavnosti v prihodnjem letu izvedel šele dva meseca pred njegovim koledarskim začetkom. Za raziskovalne novinarje pa bi bilo zanimivo raziskati tudi povezave med tako imenovanimi nevladnimi organizacijami in predstavniki vlade, ki so bili ključni za oblikovanje določb tega zakona, ki se spravljajo na zasebno lastnino. Primer tega zakona je jasen znak, da so številne nevladne organizacije v Sloveniji samo podaljšek Vlade, tako kadrovsko kot tudi finančno. Ker zakon nesorazmerno grobo posega v pravico do razpolaganja zasebno lastnino, mu bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija - Krščanski demokrati tudi pri ponovnem glasovanju nasprotovali.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Socialnih demokratov, naslednja, v njenem imenu kolega Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala za besedo predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli Zakon o gostinstvu in se zavzeli za njegovo uveljavitev kljub izglasovanemu vetu. Prepričani smo, da zakon prinaša pomembne in dolgoročno koristne rešitve na področju kratkotrajnega oddajanja stanovanj, ki v zadnjih letih vse bolj vpliva na dostopnost stanovanj in kakovost bivanja v številnih slovenskih mestih ter turistično najbolj obremenjenih občinah. Izkušnje iz Ljubljane, Pirana, Maribora in drugih okolij jasno kažejo, da kratkoročno oddajanje, če ni ustrezno urejeno, spodbuja rast najemnin, zmanjšuje število dostopnih stanovanj za dolgoročne najemnike in spreminja vsakdanje življenje v soseskah. S tem zakonom, spoštovane in spoštovani predvsem postavljamo jasna pravila. Najemodajalci, ki želijo stanovanje oddajati prek spletnih platform, bodo morali dejavnost vpisati v register, pridobiti identifikacijsko številko in spoštovati časovne omejitve, ki jih zakon določa. To ni zgolj drobna sprememba, to je jasno sporočilo, da stanovanja niso luksuzna dobrina, s katero se brez omejitev trguje temveč predvsem dom. Dom, kjer ljudje živimo, kjer ustvarjamo družine, gradimo spomine in tkemo občutek varnosti. Pomemben del zakona je tudi določilo, da se za kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah zahteva soglasje etažnih lastnikov. To razumemo kot nujno varovalo za ohranitev kakovosti bivanja in miru v soseskah. Nihče si ne želi, da bi mu na drugi strani stene vsak teden menjavali goste, ki prihajajo in odhajajo ob vseh urah, pogosto brez občutka za sosede in skupna pravila. Zato je prav, da imajo etažni lastniki možnost odločanja, da se zahteva soglasje večine ter posebej soglasje tistih, ki živijo v obmejnih stanovanjih. To je vprašanje osnovnega spoštovanja sosedov in skupne lastnine. Seveda se zavedamo kritik, da zakon omejuje pravico do zasebne lastnine in gospodarske pobude, a treba je jasno povedati, Ustava ščiti lastnino in podjetništvo, hkrati pa določa, da se pravice uresničuje v skladu z javno koristjo. Pravica posameznika do zaslužka ne more in ne sme prevladati nad pravico soseda do mirnega doma ali nad pravico mladih do dostopnega stanovanja. Gre torej za tehtanje dveh legitimnih pravic, pri čemer smo Socialni demokrati prepričani, da zakon ravnotežje postavlja na pravi način. Dopušča kratkoročno oddajanje, a ga omejuje tako, da ne ogroža temeljev skupnega bivanja. Velika prednost zakona je tudi v tem, da daje glas lokalnim skupnostim. Občine bodo lahko same določile časovna obdobja, v katerih bo kratkoročno oddajanje dovoljeno, saj najbolje poznajo razmere na svojem območju in potrebe prebivalcev. Nekatere občine se soočajo z izrazitim pomanjkanjem stanovanj, druge z močnim turističnim pritiskom, tretje pa z drugačnimi izzivi. Prav je, da se ob državnem okviru upošteva tudi glas lokalnega okolja. Vemo, da zakon prinaša spremembe in bo zahteval prilagoditev tako od posameznikov kot od občin. Za to so predvidena predhodna obdobja in prehodna obdobja in mehanizmi za postopno uveljavitev rešitev. Pričakujemo tudi, da bo Vlada skrbno spremljala izvajanje zakona in po potrebi predlagala dodatne prilagoditve. A ključno je, da zakon kot celota začne veljati. Le enotna državna ureditev zagotavlja jasna pravila za vse, hkrati pa občinam omogoča, da jih prilagodijo svojim potrebam. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da kratkoročno oddajanje stanovanj samo po sebi ni grožnja, temveč lahko predstavlja priložnost za turizem in dodatni zaslužek posameznikov. Toda to mora biti urejeno tako, da ne škodi skupnosti. Turizem se mora razvijati v sozvočju z lokalnim okoljem in ne na račun prebivalcev, ki tam živijo. Zato zakon, ki uvaja register, časovne omejitve, soglasje etažnih lastnikov in pravico občin do določenega trajanja dajanja pomeni pomemben korak k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju. Spoštovane kolegice in kolegi, veto na ta zakon po našem mnenju ni upravičen. Z njim bi ljudem odvzeli varovalke, ki ščitijo njihov dom, dostopnost stanovanj in kakovost življenja v skupnosti. Še posebej pa nas žalosti, da je prišlo do veta, saj je zakon podprl tudi Ekonomsko socialni svet, kar daje njegovi ureditvi dodatno težo. Socialni demokrati zato nasprotujemo vetu in bomo podprli zakon v obliki, kot je bil sprejet. Glasovali bomo za zakon in s tem zaščitili pravice do doma, mirnega bivanja in dostopnih stanovanj ter omogočili, da se tudi turizem razvija na urejen, pravičen in trajnosten način. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala predsednica.

Lep pozdrav!

Stanovanje je osnovna človeška dobrina, zagotavljanje vseh vsem dostopnih javnih neprofitnih stanovanj pa javni interes, ki ne bi smel biti podrejen logiki dobička. Žal se je zlasti z razmahom spletnih platform za kratkoročno oddajo stanovanj pri nas zgodilo ravno to. Stanovanja, ki bi sicer morala služiti kot topel dom za lokalno prebivalstvo so se spremenila v kvazi hotele, namenjene nastanitvam turistov. Stanovanja so postala naložba, ki ustvarja profit za lastnike, medtem ko za lokalno prebivalstvo ustvarjajo vse bolj nestabilne stanovanjske razmere. Dvigujejo cene stanovanj in najemnine tržnih stanovanj in s tem krčijo dostop do bivališča za vse družbene skupine razen za najpremožnejše. Zlasti pa to prizadene socialno najranljivejše. Ti so se primorani seliti vse bolj na obrobja mest in naprej na podeželje, od koder se nato vsakodnevno vozijo v mesto na delo ali pa so prisiljeni v tržne najeme, kjer plačujejo oderuške najemnine za pogosto neprimerna in človeku nevredna bivališča. Profiti, ustvarjeni s kratkoročno oddajo stanovanj, so tako visoki, da jih lastniki pogosto reinvestirajo v nova stanovanja za kratkoročno oddajo. Desetletje popolne neregulacije tega področja je po eni strani pripeljalo do tega, da se v središčih mest celotna stanovanjska poslopja gradijo izključno za kratkoročno oddajo turistom.

Eden glavnih namenov novega zakona o gostinstvu je bil, da se kratkoročno oddajanje stanovanj začne regulirati in omeji do te mere, da se prepreči negativne vplive te dejavnosti na dostopnost stanovanj v mestih ter na gentrifikacijo in turistifikacijo slovenskih mest in vasi. S predlogom zakona se je prvotno predlagala omejitev dajanja nepremičnine v kratkoročni najem, ki bo 60 dni v letu za stanovanja v večstanovanjskih stavbah in 150 dni v letu za stanovanja v eno ali dvostanovanjskih stavbah. Občine bi lahko z občinskimi odloki čas oddaje podaljšale še za dodatnih 30 dni. Šlo je za ambiciozno ureditev, za katero v Levici menimo, da bi ob izvajanju ustreznih nadzorov dosegla zastavljene cilje. Z amandmaji sprejetimi tekom obravnave zakona pa so te določbe uperjene proti kratkotrajnemu najemu stanovanj močno razvodenele. Ne toliko zaradi tega, ker se bo regulacija kratkotrajnega najema izvajala samo v nekaterih občinah, ki se bodo znašle na vladnem seznamu občin, kjer je problem z dostopnostjo stanovanj, ki je povezan s tem številom turističnih nočitev v tej občini. Ampak zato, ker tudi v primeru, da občine pridejo na ta seznam, lahko od regulacije odstopijo za 270 dni na leto. Pri vsej zgodbi je najbolj absurdno to, da se je kot izgovor za določbe, s katerimi se celoten sistem regulacije kratkoročnega najema skoraj v celoti zaobide, navajalo ravno primere občin, kjer so učinki kratkoročnega najema že pripeljani do skrajnosti. To so občine, katerih jedra so skoraj v celoti izpraznjena. To so občine, kjer so nekateri premožnejši posamezniki pokupili celotne večstanovanjske hiše, kjer v enem stanovanju živijo, vsa ostala pa so namenjena kratkoročni oddaji, turistom. To so vasi in mesta, ki niso več toliko namenjena bivanju in življenju lokalnega prebivalstva, kolikor so namenjena dobičkarstvu z oddajo stanovanj Airbnb in servisiranju potreb turistov. Vendar tudi ta izvotlitev ni bila dovolj. Da že tako razvodenela regulacija kratkoročnega najema ne bi prišla v veljavo, so skupine, ki jim je v interesu nadaljnje ohranjanje statusa quo preko Državnega sveta, dosegle še odložilni veto. V Levici smo bili na koncu zakonodajnega postopka edini, ki smo še zagovarjali ostrejšo regulacijo. Zakon, ki je bil sprejet v tretji obravnavi, je žal največ, kolikor se v dani konstelaciji političnih sil danes da doseči. Čeprav je zakon senca prvotnega predloga, vseeno predstavlja vsaj minimalno možnost regulacije kratkoročnega najema, odsotnost katere je že več kot desetletje v javnosti prepoznana kot resen problem v tej državi s hudimi negativnimi učinki na dostopnost stanovanj. Zato bomo v Levici tudi v ponovnem odločanju zakon podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ponovno odločanje o Zakonu o gostinstvu pa bomo opravili jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade, Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, izvolite.

MATEVŽ FRANGEŽ (državni sekretar MGTŠ): Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

V predhodnih razpravah so nekateri poslanci omenjali Maria Draghija in njegovo poročilo o evropski konkurenčnosti. Kot veste, je Mario Draghi podal celo vrsto horizontalnih, kot tudi sektorskih priporočil za to, da Evropa ujame in nadoknadi inovacijski razkorak, poveča konkurenčnost svojih industrij in hkrati pospeši razogljičenje industrij ter poveča svojo gospodarsko varnost in zmanjša strateške odvisnosti. Pomemben del njegovih priporočil se nanaša na zmanjšanje administrativnih bremen.

In zato je pred vami novela Zakona o gospodarskih družbah. S to novelo usklajujemo nacionalno z evropsko zakonodajo. Predvsem prenašamo evropsko direktivo glede datumov, do katerih morajo države članice uporabljati zahteve glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnih pregledov v podjetjih glede trajnostnosti. Ta je bila objavljena 16. aprila letos, v nacionalni pravni red pa jo je potrebno prenesti do konca letošnjega leta. Cilj predloga zakona je razbremenitev gospodarskih družb regulativnih bremen tako, da se jim omogoči dovolj časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o trajnostnosti. Zato se s predlogom novele Zakona o gospodarskih družbah predlaga podaljšanje rokov za uveljavitev teh zahtev za dve leti. Rok za uveljavitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti se iz poslovnega leta, ki se začne letos, podaljšuje na leto 2027 za velike družbe, razen subjektov javnega interesa, s povprečnim številom zaposlenih v poslovnem letu na bilančni presečni dan, večjim od 500, ki so bili zavezani k poročanju o trajnostnosti v prvi skupini družb za poslovno leto, ki se je začelo v lanskem letu. Ocena števila teh zavezancev za poročanje o trajnostnosti v tej drugi skupini družb je približno 240 velikih družb. Rok za uveljavitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti se iz poslovnega leta, ki se začne v letu 2026, podaljšuje na leto 2028 tudi za vse srednje in majhne javne družbe, s katerimi, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu; ocenjujemo, da je takšnih zavezancev za poročanje v Sloveniji šest. Podaljšanje rokov za izvajanje navedenih obveznosti je potrebno tudi zaradi priprave in sprejetja uravnoteženih, sorazmernih in utemeljenih vsebinskih poenostavitev zakonodaje, torej direktive o poročanju o trajnostnosti, direktive o skrbnem pregledu in uredbe o taksonomiji. Za ureditev omenjenih poenostavitev je Evropska komisija pripravila ločen zakonodajni predlog. Izvajanje zahtev trajnostnega pregleda v novih in težkih razmerah je ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo gospodarske družbe, za njih izjemno stroškovno in administrativno obremenjujoče. Prizadeta je namreč konkurenčnost gospodarstva pod pritiskom zaradi visokih cen energije, tehnoloških novosti in naraščanja geopolitičnih napetosti, vključno s trgovinskimi vojnami. Zaradi zaščite konkurenčnega gospodarstva je zato potrebno prilagoditi zakonodajni okvir v smeri poenostavitev in razbremenitev gospodarskih družb.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagamo, da predlagani zakon podprete, s tem zagotovite pravno varnost, večjo predvidljivost in razbremenitev gospodarskih družb regulativnih bremen tako, da se jim bo omogočilo dovolj časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o trajnostnosti. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, kolegu Juriju Lepu, izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica.

Državni sekretar, kolegice in kolegi, lep dober dan še enkrat!

Odbor za gospodarstvo je na 38. nujni seji 4. 9. 2025 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, nujni postopek, EPA 2271/9. Odboru je bilo poleg predloga zakona posredovano še gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

V uvodni predstavitvi predstavnika predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da k predlogu zakona nima pripomb, predstavnica Državnega sveta pa je izpostavila ključne poudarke razprave državnih svetnic in svetnikov iz pisnega mnenja komisije ter povedala, da komisija predlog zakona podpira.

Razprave v nadaljevanju ni bil zato je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in ju tudi sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti. Odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah sprejme v predloženem besedilu. Hvala za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda in kolega Jurij Lep, ki je že pred govornico. Izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Ponovno hvala za besedo.

Spoštovani!

S spremembami Zakona o gospodarskih družbah, ki ga danes obravnavamo, Slovenija sledi eni najpomembnejših evropskih zavez na področju trajnostnega poročanja, a hkrati ravna pametno, odgovorno in sorazmerno. Evropska unija se je v zadnjih letih zavezala k prehodu v zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost. Eden ključnih korakov na tej poti je bil sprejem direktive o poročanju podjetij glede trajnosti. S to direktivo so bile v evropski zakonodaji prvič določene obveznosti za sistematično poročanje podjetij o vplivih na okolje, družbo in upravljanje s ciljem večje preglednosti in odgovornosti v samem poslovanju družb. A dejstvo je, da se, da se je od časa priprave te direktive svet bistveno spremenil. Geopolitična negotovost, vojna v Ukrajini, trgovinske napetosti, inflacijski pritiski, energetska kriza, Vse to vpliva na evropska podjetja in njihove zmožnosti. Za hitro prilagajanje novim regulativnim zahtevam. Temu se ni mogoče izogniti in odgovorna politika mora to tudi prepoznati. Zato je Evropska komisija v začetku letošnjega leta predlagala novo direktivo, ki ni namenjena opustitvi trajnostnih ciljev, temveč njihovi racionalizaciji, in prav v tem duhu je pripravljen predlog sprememb Zakona o gospodarskih družbah, ki ga danes obravnavamo. Gre za preudaren, tehnično natančen in vsebinsko pomemben ukrep, s katerim se za velika podjetja zamakne rok za prvo poročanje iz leta 2025 na 2027 in za srednje in manjše javne družbe pa iz leta 2026 na leto 2028. S tem dajemo gospodarstvu čas za prilagoditev, državi pa čas za uskladitve z evropsko zakonodajo, ki še nastaja. Ne gre za opustitev ciljev, temveč za razumno upravljanje z njihovim uresničevanjem.

V Gibanju Svoboda si prizadevamo za celovit pristop, verjamemo v trajnostno preobrazbo gospodarstva, a hkrati vemo, da moramo upoštevati tudi realne zmožnosti podjetij. Dilema ni gospodarska rast ali varstvo okolja, temveč kako omogočiti oboje hkrati. Zamik, ki ga predlagamo je odraz odgovornega ravnanja, ne pomeni opustitve okoljskih ciljev, temveč daje Evropski komisiji državam članicam, vključno s Slovenijo dodaten čas, da opravijo naslednje. Poenostavimo obstoječe standarde, izboljšamo podporno infrastrukturo, izdelamo jasne, sorazmerne in izvedljive smernice in predvsem s tem ne obremenimo podjetja, ki že danes delujejo v kompleksnem in zelo zahtevnem okolju. To je pametna poteza, ki ohranja strateško usmeritev Evropske unije, obenem pa zagotavlja prožnost in zmožnost prilagajanja. Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda zakon podprli. Naj bo to še en korak na poti v zeleno, a hkrati pametno prihodnost. Prihodnost, ker podjetja ne bodo izčrpana. Zaradi preobsežne birokracije, ampak opolnomočena za dejanske trajnostne premike v družbi. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, v njenem imenu kolega Franc Rosec, izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani!

Gre za kratek tehnični ukrep, ki preprečuje dodatno administrativno breme za več sto slovenskih podjetij. Zakon podaljšuje predhodno obdobje za prenos dveh evropskih direktiv v času, ko na ravni EU potekajo intenzivna usklajevanja v okviru tako imenovanega omnibus zakonodaje za razbremenitev gospodarstva. To ni odlašanje, temveč nujna prilagoditev, ki podjetjem omogoča večjo pravno varnost in predvidljivost. Slovenija mora tu delovati usklajeno z Evropsko unijo. Ob tem pa v Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da bo Vlada nadaljnje evropske zakonodajne pakete, ki bodo sledili, pravočasno in transparentno pripravljala. Spremljali bomo, ali bodo napovedane razbremenitve resnično dosegli podjetja, predvsem mala in srednja, kjer so učinki najbolj občutni, Zakon podpiramo, a z jasno zahtevo po odgovornem in pravočasnem delovanju v prihodnje.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu kolega Franc Medic, izvolite.