Dobro jutro, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora.
Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.
Vse prisotne prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O VZPONU SKRAJNE DESNICE V EVROPI "NIKOLI VEČ".
Predlog deklaracije je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu deklaracije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem besedo predstavnici predlagatelja magistrici Urški Klakočar Zupančič, izvolite.
MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.
Kako povedno - vidim, da kar celotne opozicije, skoraj celotne, skoraj celotne, ne, morem biti natančna, ni tukaj. Morda se kdo pa prepozna, v deklaraciji namreč.
Letos obeležujemo 80. obletnico od konca 2. svetovne vojne, najbolj strahotne morije v človeški zgodovini, ki je zahtevala 70 milijonov življenj. To obdobje bi nam moralo služiti kot opomin in spomin; opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade naša skupnost, če sovražni govor, diskriminatorna propaganda in nasilje prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. A kljub temu vse do danes nacizem in fašizem nista izginila, nasprotno, preživela sta in žal vse močnejša sta. Tako so v zadnjem obdobju v Evropi skrajna desnica ter neonacistična in neofašistična gibanja dobili največji zagon in največ privržencev od konca 2. svetovne vojne. Zadnje čase z veliko skrbjo spremljamo ponoven vzpon ideologij sovraštva, razdvajanja, ustrahovanja, hujskanja, poniževanja, iztrebljanja in tudi trgovanja s smrtjo. Tudi v Sloveniji nismo povsem varni pred temi pojavi. Vse več je namreč sovražnega govora, ki mu moramo odločno reči ne, saj je to prvi znanilec nasilja in spodkopavanja demokracije ter ustavne ureditve države. Zato moramo narediti vse, da Slovenija ostane nosilka in zagovornica najpomembnejših vrednot sodobne civilizacije, kot so mir, človekove pravice, človekovo dostojanstvo, demokracija, svoboda, solidarnost in humanitarnost. V zadnjih letih se je na volitvah v številnih evropskih državah zgodil velik zasuk v desno. Tudi na zadnjih volitvah v Evropski parlament so skrajno desne stranke dosegle rekordni uspeh in prejele največje število poslanskih sedežev doslej. To postaja vseevropski trend, pri čemer se vračamo v obdobje pred več desetletji, ko so vladale skrajno desne stranke, s prihodom nove ameriške administracije pa je to postal ne zgolj evropski, ampak globalni trend. Celo v novicah ste v zadnjih dneh lahko prebrali, kaj vse se dogaja v Združenih državah. Ne moremo in ne smemo zgolj mižati, pogledati stran, se pretvarjati, da skrajno desnega ekstremizma ni. Nobena država na to ni imuna, tudi naša ne, zato bi lahko bila tudi Slovenija naslednja na vrsti, kjer bi lahko nastale tovrstne spremembe. Tako se tudi v Sloveniji dvigajo sile, za katere smo bili še pred desetimi leti prepričani, da jih nikoli več ne bo. Desni populisti in skrajneži v Sloveniji in po Evropi delujejo po istem principu: zanikajo in potvarjajo zgodovino, zanikajo in potvarjajo resnico, širijo dvom, iz dvoma raste sovraštvo in sovraštvo razkraja skupnost.
Glede na navedeno dogajanje po Evropi, ko se je ponovno začel bliskovito širiti skrajno desni ekstremizem po Stari celini, sem pripravila in skupaj s poslanskimi kolegi v zakonodajni postopek vložila deklaracijo o vzponu skrajne desnice v Evropi, naslov katere se glasi Nikoli več, s čimer poudarjam, da se zgodovina, povezana z 2. svetovno vojno in vzponom nacističnega in fašističnega režima, ne sme ponoviti -
nikoli več. Besedilo deklaracije glede te skrb vzbujajoče tematike pošilja jasno in odločno sporočilo tako našim državljanom in državljanom kot tudi celotni Evropi, da si v Sloveniji nikakor ne želimo, da bi naša država sledila temu evropskemu trendu. Deklaracija je sestavljena iz več kot 35 vsebinskih točk, med drugim vsebuje tudi nabor ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti na tem področju, tako na ravni Slovenije kot na ravni EU. Deklaracija je izpostavljena tudi skrb, ker nekatere konservativne in tako imenovane desnosredinske stranke, zaradi privlačnosti ekstremističnih desničarskih zahtev in obljub vse bolj prevzemajo skrajno desna stališča in retoriko ekstremističnih strank, s čimer legitimirajo njihove nevarne politike, s tem pa se te politike vse bolj selijo v družbeno sredino oziroma politični mainstream. V aktu je poudarjen tudi skrb vzbujajoč podatek, da so nekateri poslanci trenutnega sklica Državnega zbora - ne gledam nikamor posebej - in nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije osebno povezani in v rednem stiku s pripadniki skrajno desnih skupin, gibanj in organizacij. V sklepnem delu pa deklaracija poziva predstavnike vseh političnih strank, da se poenoteno odzivajo na pojav in širjenje skrajno desnih ideologij po Evropi ter da v skrajno desnih političnih strankah oziroma organizacijah ne iščejo zaveznikov glede na lastne politične interese in ambicije in da se od njih javno distancirajo ter jih potisnejo na rob političnega prostora. Tragična preteklost Evrope bi morala služiti kot moralni in politični navdih za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, z ustvarjanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, rasne, verske in druge manjšine, ter nenazadnje z zagotavljanjem evropskih demokratičnih vrednot za vse. Zgodovina pa se ne sme ponoviti nikoli več. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Predlog deklaracije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Terezi Novak, izvolite.
TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala.
Odbor je kot matično delovno telo na 32. redni seji 10. septembra obravnaval predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi z naslovom Nikoli več. V uvodu je predstavnica predlagatelja podala dopolnilno obrazložitev k predlogu deklaracije ter predstavila razloge za pripravo predloga deklaracije in njeno vsebino. Nato so mnenje o predlogu deklaracije podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica pojasnila, da poslanska skupina podpira namen deklaracije, izraziti nasprotovanje neofašističnim in neonacističnim skupinam. Kljub temu pa se ne more strinjati z njeno formulacijo. Po njenem mnenju besedilu predloga deklaracije manjka uvid, da so Evropska unija in Nato oziroma liberalna Evropska politika glavni krivci za ponoven vzpon desnega ekstremizma. Po mnenju poslanke so politične elite nezmožne naslavljati resnične težave svojih volivcev, ki so, zaradi nezadovoljstva lahka tarča desnega populizma. Poleg tega predlog deklaracije Evropske unije v Evropsko unijo omenja kot zagovornico miru, medtem ko njeno postopanje pri vojni v Ukrajini in Gazi kot tudi ob drugih prilikah po njenem mnenju kaže ravno nasprotno. Po njenem mnenju je tudi Evropska unija s takšnim ravnanjem kot tudi s pasivnostjo pri določenih vprašanjih sokriva za nastalo situacijo. Predlog deklaracije tako po mnenju poslanske skupine ne naslavlja vzrokov za porast skrajnih desničarskih gibanj, temveč samo posledice, zato predloga deklaracije ne bodo podprli. Poslanec Poslanske skupine Svoboda je poudaril, da fašizem in nacizem v Evropi nikoli nista bila premagana. Opozoril je na past potvarjanja in relativizacije zgodovine, ki se jo poslužujejo skrajni desničarji. Menil je, da fašizma in nacizma nikakor ne gre enačiti s komunističnim povojnim nasiljem, ker je bil slednji odgovor na morijo, ki so jo zanetile desne sile. Poleg tega povojno nasilje ni bilo le značilnost slovenskega prostora, ampak je do njega prihajalo po vsej evropski celini. Dodal je še, da levega ekstremizma nikakor ne gre enačiti z desnimi skrajneži, saj zagovarjata povsem nasprotne vrednote ter izrazil podporo predlogu deklaracije. Predstavnica predlagateljev je pojasnila, da je ponovna krepitev desničarskih skrajnežev realni izziv družbe, saj je mogoče prepoznavati vzporednice z vzponom fašizma v Nemčiji, ki je vodil do II. svetovne vojne. Izrazila je zaskrbljenost nad dejstvom, da posamezni slovenski politiki gojijo stike s skrajnimi desnimi skupinami ter javno pozivajo k oboroževanju. Tudi sama je kritična do določenih ravnanj Evropske unije, vendarle pa je ta v svojem bistvu demokratična zveza, ki temelji na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, na vrednotah, ki so izšle iz pogorišč, povojne Evrope. Izrazila je še obžalovanje, da se razprave niso, kot tudi danes, udeležili člani opozicije, ter menila, da je njihova odsotnost precej povedna.
Po končni razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin Svoboda in SD in o predlogih za amandmaje odbora teh dveh poslanskih skupin. Odbor je sprejel amandmaje ter predlog deklaracije v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Prehajamo, torej Vlada pri tej točki ni najavila časa niti obrazložitev mnenja za razpravo, zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jonas Žnidaršič, izvolite.
JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovani kolegi in kolegice!
Letos, 9. maja, smo obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne, enega najtemnejših obdobij v zgodovini človeštva. Vojna, ki je zahtevala več kot 70 milijonov življenj, je povzročila neizmerno trpljenje in za seboj pustila opustošena mesta ter vasi. Ta tragedija ni bila le posledica vojaškega ali političnega spopada, temveč tudi vzpona skrajno desnih ideologij, nacizma in fašizma, ki so s sovraštvom in nestrpnostjo spodbudile spiralo nasilja. Ta spirala napadalnosti je na koncu pripeljala do sistematičnega pobijanja posameznih narodov, etničnih skupin, političnih nasprotnikov in družbenih manjšin. Na te zgodovinske izkušnje se moramo vedno znova spomniti, še posebej danes, ko smo ponovno priča vzponu skrajno desnih političnih gibanj in strank, ki ogrožajo naše temeljne vrednote, kot so mir, svoboda in demokracija. Prav zato je predlog deklaracije, ki opozarja na širjenje neonacizma in neofašizma, še toliko pomembnejši. Evropa se ponovno sooča z naraščanjem radikalnih gibanj, ki zlorabljajo demokratične institucije, širijo sovražni govor, netijo strah pred drugačnostjo in ustvarjajo nove delitve med ljudmi. Z relativizacijo in potvarjanjem zgodovine želijo zmanjšati pomen poraza točno teh ideologij po drugi svetovni vojni in razvrednotiti pomen vseh tistih političnih ter narodnoosvobodilnih gibanj, ki so se uspešno zoperstavili nacizmu in fašizmu. Med drugim tudi pogumnega in požrtvovalnega boja slovenskih partizanov proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju. Vzpon skrajne desnice danes spodbuja več dejavnikov: negotove politične in gospodarske razmere doma in po svetu, geopolitične napetosti, zaostrena globalna konkurenca, trgovinski spori ter vse večja draginja, vse to med ljudmi vzbuja strah in negotovost za prihodnost. K temu je treba dodati še dolgo prisotno migrantsko vprašanje in rastoče nezaupanje državljanov v politične institucije ter v projekt evropske integracije. Na te stiske ljudi skrajno desne stranke ponujajo navidezno preproste odgovore, največkrat s prelaganjem krivde na tujce, migrante in druge manjšine. Največja nevarnost takšnega populizma je v tem, da ljudi prepričuje, da je varnost mogoče doseči s sovraštvom, izključevanjem in nasiljem do vseh tistih, ki so drugačni. Pravi odgovor na takšne zavajajoče obljube pa ni v ustvarjanju novih delitev in sovraštvu, temveč v učinkovitem reševanju težav, s katerimi se ljudje v resnici soočajo. Zato moramo na te stiske odgovoriti z ustreznimi socialnimi in ekonomskimi politikami, ki temeljijo na načelu družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Ljudem moramo zagotoviti dostopna stanovanja, stabilno zaposlitev, pošteno plačilo za opravljeno delo ter učinkovite in dostopne javne storitve. Le tako bomo ljudem resnično zagotovili socialno in ekonomsko varnost ter okrepili zaupanje v demokracijo in vladavino prava. To je edini in najboljši odgovor na skrajno desne ideologije in nevarne populistične obljube, ki ne prinašajo drugega. Kot nasilje in izključevanje.
Sprejem deklaracije je za to več kot simbolno dejanje. Je jasno politično sporočilo, da morajo vse zmerne politične sile v Evropi združiti moči in preprečiti, da bi se v opustošenje celine ter neizmerno trpljenje tudi še kdaj ponovila. Ta zaveza vključuje tudi zaščito temeljnih vrednot, na katerih je bila zgrajena Evropska unija., demokracije, vladavine prava, prostega pretoka ljudi in blaga ter socialnih in ekonomskih pravic.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog deklaracije podprla.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktorica Tatjana Greif, izvoli.
DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.
Spoštovani zbor!
V Levici ocenjujemo, da predlog deklaracije, ki ga danes obravnavamo ni zmožen odgovoriti na resnične izzive, pred katerimi stojimo kot družba, niti doma niti v Evropi. Strinjamo se z obsodbo in zgodovinsko vlogo antifašizma kot temeljnega civilizacijskega dosežka, a hkrati bi si želeli, da bi deklaracija razumela, kaj je zmaga v drugi svetovni vojni dejansko prinesla. Druga svetovna vojna ni predstavljala le oboroženega upora proti nacifašizmu, temveč tudi željo po socialni revoluciji. Ravno država blaginje, socialnih pravic, moč ljudskih gibanj in državljanske participacije pri odločanju, to so glavne in najpomembnejše pridobitve zmage v drugi svetovni vojni. In seveda zmaga antifašizma.
Žal živimo v času rehabilitacije fašizma in nacizma, dveh monstrznih režimov, slonečih na totalitarizmu, popolni kontroli družbe, ideologiji množičnega terorja, policijske represije, vse s ciljem absolutne moči, slonečih na nacionalizmu, imperializmu, rasizmu in ksenofobiji. Antifašizem se med Slovenci pojavi med prvimi v Evropi. Bodimo ponosni, da nam je zapisan v gene. Jasno mora biti, kaj je leta 1943 in leta 1945 poraženo: fašizem in nacizem. Zmagal je antifašizem, antifašizem kot zgodovinska pridobitev, ki se danes potiska ob rob. Zaprt v partizanske reminiscence, je antifašizem danes kulturni fenomen, politično afirmacijo pa raje pušča ob strani, tako pravi zgodovinarka doktor Mateja Ratej.
Pri tem predlagatelji deklaracije naredijo enako napako, kot jo dela demokratični establishment v zadnjih 30 letih. Pozabljajo, da je varovalka pred vzponom desnice socialna država, pravična pravna država. Pri tem se lahko delno strinjamo z ugotovitvijo problema. Besedilo sicer obsodi skrajno desnico, toda hkrati spregleda glavno vprašanje: kako so prav evropske neoliberalne elite in Nato pakt soudeleženi pri ustvarjanju kriz, ki jih deklaracija zgolj opisuje?
Evropska unija se v dokumentu predstavlja kot garant miru in sodelovanja. Toda ali lahko temu verjamemo, ko gledamo na vojno v Ukrajini, kjer se konflikt načrtno ohranja na plečih prebivalstva tuje države ali pa na izraelski genocid v Gazi, kjer Evropska unija ni zmogla niti ene obsodbe, kamor pošilja na tone smrtonosnega orožja za genocid v Gazi, kjer mirno gleda, kako umirajo sestradani otroci, ženske, kako se pobija ljudi v vrsti za kruh. Govorjenje o spoštovanju človeškega življenja je v takem kontekstu nekako prazno. Deklaracija svari pred tujim vmešavanjem v demokratične odnose, a povsem ignorira, da so prav jedrne države Evropske unije desetletja vdirale v demokracijo in gospodarstvo držav v razvoju. Koliko članic je sodelovalo pri razsulu Libije in pri obnovi trgovine z ljudmi? Koliko jih je podpiralo islamistične milice v Siriji, ki zdaj vstopajo v diplomatske odnose in brišejo pravice žensk? Besedilo se na nevaren način spogleduje tudi z diskurzom desnice o migrantih, brez da bi priznalo, da so prav evropske intervencije in konflikti glavni vzrok migracij. In kar je najhuje, deklaracija popolnoma spregleda osnovno dejstvo: Evropska unija je kapitalistična tvorba, ki gradi na izkoriščanju ljudi, delavcev znotraj in zunaj svojih meja, na neokolonializmu. Ravno zaradi tega se krepi populizem in nestrpnost. Ko se je Grčija uprla varčevalnim ukrepom trojke, je Evropska unija nemudoma posegla in kaznovala narod do te mere, da še danes nimajo osnovnih javnih storitev. Ko pa Madžarska duši LGBT skupnost, ko baltske države omejujejo materni jezik svojih manjšin, ko Poljska prepove splav, tam Evropska unija ni ukrepala. Ta dvoličnost je škodljiva. Govori se tudi o evropski identiteti. A kaj to sploh je? Zdi se, da gre zgolj za leporečje deklaracij, ki zakriva realnost, imperialistično politiko navzven in socialno brezbrižnost navznoter. Vojna iz ljudi izvleče najgrozovitejše, nasilje, morijo, sovraštvo, a tudi najplemenitejše herojstvo, solidarnost, upor, pogum. Dokler se bijejo vojne v Ukrajini, v Gazi, v Afriki in drugod, brez pravičnega miru, sploh kjerkoli na obzorju, ljudje pa so vse bolj v strahu, vse dotlej je Evropa zgolj nemi opazovalec. Ključno je, ali imamo dovolj poguma reči: dovolj, dovolj je bilo fašizma.
V Levici smo v koaliciji predlagali popravke, da bi v deklaracijo jasno opozorili na imperialistično in šovinistično politiko jedrnih držav ter da bi v ospredje postavili socialno in materialno blaginjo prebivalcev. A nismo bili slišani. Deklaracija tako vse težave zavrača izključno na skrajno desnico in zamolči. Odgovornost evropskih voditeljev in evropskih elit. Težave pa je potrebno reševati v jedru. Naša naloga ostaja, da zahtevamo resnično mirovno in solidarnostno politiko, politiko, ki se ne bo bala kritike elit in pritiskov elit, ki bodočih generacij ne bo izročala neskončne konflikte v vedno nove vojne, ampak bo gradila na miru, enakopravnosti, blaginji in svobodi vseh ljudi. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo poslanka Eva Irgl, izvolite.
EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
To ni desničarska politika, ampak fašizem. Samo gnoj od človeka je sposoben bolezni otrok izrabljati za politično propagando. Zgodovina pozna enega izmed takih, nadel si je ime Hitler. Ni na svetu dovolj alkohola, da bi vas spremenil v možatega, plečatega moškega z izjemno moškostjo. Ni ga na svetu psihiatra, ki bi vas pozdravil. To je le nekaj izjav, ki so jih izrekli funkcionarji tako z levega kot desnega političnega pola. Vsem izjavam je skupno, da bodisi načrtno podpihujejo sovraštvo, tudi če po definiciji ne sodijo v sovražni govor, ampak še vedno v polje svobode govora ali pa žaljivo posegajo v integriteto in dostojanstvo posameznika. Njihov izključni namen pa razvrednotenje in ponižanje. To vsekakor ne sodi v javni diskurz, še posebej pa je to problematično, če prihaja takšen nivo komunikacije od najvišjih predstavnikov države. Takšne izjave namreč vodijo lahko v agresijo, v sovraštvo, v nadvlado enega nad drugim, v spiralo negativnih čustev in negativnih dejanj, ki pripeljejo tudi do najbolj tragičnih koncev, kar so nam dogodki v zgodovini že večkrat pokazali na najstrašnejše možne načine. Vsi mi bi morali biti prvi zgled primerne komunikacije in obnašanja tako do funkcije, ki jo opravljamo, kot do vsebin, ki jih v ta prostor prinašamo. To ne pomeni, da nisi oster v razpravah, ko je to potrebno. Pomeni pa, da ohranjaš dostojen nivo komunikacije in spoštljiv odnos do sogovornikov, ne glede na to, ali se v političnih prepričanjih z njimi strinjaš ali ne. Naj bom jasna. Uvodne izjave, ki so bile izrečene iz desnega in levega pola politike so povsem nesprejemljive in nedopustne. V takšnih zgodbah in v takšnih izjavah stranke Demokrati ne boste našli. Demokrati namreč v politični prostor prinašamo drugačen način političnega delovanja. Namesto žaljivk in podpihovanja sovraštva vzpodbujamo kulturen in spoštljiv dialog, namesto razdvajanja in širjenja strahu ponujamo sodelovanje, pogovor in politično širino. Ne gledamo na svet kot na boj dveh polov, želimo soustvarjati okolje, kjer je dobrodošla večplastnost pogledov, medsebojno poslušanje in želja po iskanju najboljših možnih rešitev v dobro Slovenk in Slovencev. Tudi to je namreč možen način političnega delovanja, za katerega sama verjamem, da lahko spremeni Slovenijo in vzdušje v državi na bolje. Dovolj je polarizacije, ki hromi naše potenciale, dovolj je obmetavanja z našimi in vašimi, dovolj je enostranskega gledanja na stvari, dovolj je delitev, dovolj je razvajanja, ker, kot že rečeno, izrečene in zapisane besede imajo navadno tudi posledice. Že pred časom sem poudarila, da nas ujetost v žaljivo in sovražno atmosfero že dolgo, predolgo vleče navzdol, širina, raznolikost pogledov, pripravljenost na skupno iskanje najboljših rešitev pa nas lahko popelje navzgor. Sama namreč globoko verjamem, da neizogibno prihaja čas, ki bo presegel politiko skrajnosti ter bo v našo lepo Slovenijo prinesel prepotrebno povezanost, sodelovanje in nujno potrebno ravnovesje. Vsak izmed nas se lahko vpraša sam pri sebi, kaj mu je pravzaprav bližje, kaj bolj odzvanja v njem in s čim se bolj poveže - z napadanjem, razdvajanjem, podpihovanjem sovraštva, razvrednotenjem, omalovaževanjem, kar je danes, glede na tudi prej navedene izjave, bolj kot ne prevladujoči način politične komunikacije, ali pa nam je bližje sodelovanje, povezovanje v okolju, v katerem živimo in ustvarjamo, sprejemanje različnih mnenj, podpiranje drug drugega. Demokrati si želimo, da naš politični prostor ne bi bil več tako močno polariziran. Delamo na tem, da bi država bila resnično servis ljudem in da s svojimi ravnanji in delovanjem ustvarjamo vzdušje veselja, povezanosti, sodelovanja in zaupanja. Skozi zgodovino, tudi ne tako dolgo nazaj, smo lahko videli, kaj pomeni, ko politika določene vsebine in dogodke uporablja in celo zlorablja, tako z ene kot z druge strani, za še dodatne delitve in ločevanja. To nas kot družbo slabi, krepi pa pozicije moči v skrajnostih tako na levi kot na desni, in skrajnosti nikoli niso dobre, saj vodijo v radikalizacijo, ostre ideološke rešitve oziroma ostre ideološke delitve, čemur smo priča tudi danes, pa poudarjajo razlike med nami namesto skupnih vsebin in vodijo v konflikt. In če želimo pogledati v zgodovino razdvajanja, jo najdemo lahko že zelo dolgo nazaj v zgodbi recimo o babilonskem stolpu. Zgodba nam pove, da je bilo naravno stanje ljudi biti povezan in biti uspešen. Zato so lahko dosegli velike stvari. Nato pa so se jeziki pomešali in nas zapeljali v strah drug pred drugim, v sovraštvo drug do drugega in v vojne drug z drugim. Zavedajmo se, da razdeljenost ni naravno stanje človeštva, temveč načrtna poteza za moč in kontrolo nad ljudmi. In to lahko končamo. V demokraciji imamo izbiro in dejansko lahko izberemo z odločitvijo, da na poti razdeljenosti, žaljivega in sovražnega komuniciranja v političnem prostoru ne želimo sodelovati. Gre za zavestno odločitev vsakega posameznika, vsakega politika in za odločitev družbe kot celote. Stopimo skupaj, sodelujmo, iščimo rešitve v dobro državljanov in nehajmo kot politiki razbijati že tako številčno majhen slovenski narod. Ni težko naštevati, česa vsega je dovolj, začnimo raje naštevati, kaj lahko skupaj naredimo, da bo bolje. Vendar se moramo za to najprej zavestno odločiti, da se bomo začeli med seboj pogovarjati in ne žaljivo obkladati.
Ker deklaracija izhaja iz dogodkov v zgodovini in katere sporočilo je namenjeno javnosti, ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pojasnimo naslednje. Fašizem je delal na delitvi narodov. Nacizem na delitvi ras, komunizem na delitvi družbenih razredov. Vsi so torej delili. Delitve, podpihovanje sovraštva ter žaljiva komunikacija pa nikoli in v nobenem primeru niso del rešitve, ampak vedno del problema. In tudi današnja predlagana deklaracija, čeprav ima na deklarativni ravni v svojem jedru lahko dober namen, pa izraža resne dvome o politični doslednosti in spoštovanju načela enake obravnave različnih mnenj in pogledov. Ustvarja namreč ozračje, kjer se lahko zelo lahkotno manipulira s pojmi, zaradi nejasnih definicij. Ohlapnost pojmovanj v deklaraciji ne pripomore k povezovanju, ampak razlike v prostoru le še dodatno poglablja. Če v simbolno tako pomembnih vsebinah ni jasno definiranih pojmov in zgodovinska dejstva niso objektivno prikazana, to odpira prostor zlorabam, kar pa posledično vodi v dodatno razklanost, v sovraštvo, v grozodejstva. Obenem je omenjena deklaracija ideološko enostranska. Popolnoma namreč ignorira vse pojave ekstremizmov in skrajnosti, ki prihajajo iz levega pola, kar nakazuje, da gre za čustveno manipulacijo, ki naj bi v ljudeh sprožila občutek zaznave, kdo je slab, kdo dober, kdo ravna pravilno, kdo narobe, kdo je pravi in kdo ni pravi. Deklaracija torej še dodatno poglablja dualističen način razmišljanja, ki pa ga demokrati želimo v dobro Slovenije preseči. Slovenija je namreč veliko več kot le delitev na največjo opozicijsko in največjo koalicijsko stranko, torej na tisti dve stranki, katerih izjave so bile naslovljene v uvodu. Slovenija potrebuje odmik od pretirane polarizacije in konstantnega konflikta dveh polov. Slovenija potrebuje zrelo in odgovorno politiko, ki bo v družbeni prostor prinesla ravnovesje, vizijo razvoja in ključno podstat. Ta pa je sprememba načina, ne govorimo o vrednostnem sistemu, ampak načina političnega delovanja. Premik od razdeljenosti v sodelovanje in od ideološkega boja na eni in drugi strani v politiko, ki bo iskala najboljše možne rešitve za vse Slovenke in Slovence in ne samo za vaše ali naše. ...Poslanci stranke Demokrati obsojamo vse oblike ekstremizma. Obsojamo vse politike delitev in sovraštva. Obsojamo vse totalitarne in avtoritarne režime. Poslanci stranke Demokrati ne pristajamo na žaljivo in sovražno komunikacijo. Ne podpiramo neprimernega obnašanja na funkcijah. Ne podpiramo politike manipulacij in podpihovanja za namene podžiganja političnih strasti. Ne pristajamo na politične zlorabe za ohranjanje oblasti. Ne pristajamo na takšen način delovanja v politiki, ki na primer na eni strani hiti z ustanavljanjem orožarskega holdinga, obenem pa prav nič ne hiti s pomočjo otrokom z redkimi in neozdravljivimi boleznimi. Ne pristajamo na enostransko prikazovanje situacij in dejstev, kar je žal osnovna podmena tudi danes obravnavane deklaracije. Močno pa podpiramo politiko dialoga, politiko sodelovanja, politiko spoštljive in odprte komunikacije z zavedanjem, da je družba večplastna in da je raznolikost mnenj nujna.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Skrajni čas je, da premaknemo zavest političnega delovanja v prebujenje in novo energijo, če se lahko tako izrazim. Ne s prepovedmi in onemogočanji, ampak z zgledom lahko najdemo pot ven. Vprašajmo se, kam smo z delitvami prišli v vseh teh letih samostojne države? Že 20 let in še kakšno leto več sem v Državnem zboru, ves čas sem kot poslanka aktivno zastopala svoje poglede, vendar pa sem vedno vztrajala pri spoštljivi in ne žaljivi komunikaciji. Poslanci stranke Demokrati torej obsojamo vse oblike ekstremizmov, vendar poudarjamo, da so ti prisotni tako na eni kot na drugi strani političnega spektra. In pričakovali bi, da bi predlagatelji omenjene deklaracije to tudi upoštevali, in vanjo jasno zapisali. Tako pa je izgubljena še ena priložnost po povezovanju naroda, saj je deklaracija ideološko enostranska in žal razlike tako le še poglablja, namesto da bi jih zmanjševala. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo doktor Martin Premk, izvolite.
DR. MARTIN PREMK (PS Svoboda): Hvala spoštovana podpredsednica.
Kolegice in kolegi!
Če je zaradi grozljive izkušnje z nacističnim in fašističnim režimom med drugo svetovno vojno po letu 2045 obstajal vseevropski in vse svetovni antifašistični konsenz, da fašizma in nacizma ne bi smelo biti več, se je to v zadnjih letih korenito spremenilo. Ta konsenz namreč izginja oziroma sploh ne obstaja več. In če tako neonacizmi, fašizmi, desni ekstremizmi postanejo samo še ena od političnih izbir, potem se moramo vprašati, ali smo obsojeni na ponovitev zgodovine. Nacifašizem se je že zgodil, lahko se zgodi še enkrat, ampak tega pri nas ne bomo dopustili. Ta mračni del zgodovine se ne sme ponoviti nikoli več. Preteklost sicer svari, kaj se lahko zgodi, če demokracije razpadejo in na njihovo mesto na to stopijo razno razni avtoritarni režimi, ampak kljub temu je mednarodna skupnost že kar nekaj časa kotel, v katerem vre in upamo lahko, da ta vroča zmes, ki jo kuhajo nekateri, predvsem desni ekstremisti, avtokrati in posamezniki, ki želijo vladati mimo demokracije, se ne bo razlila in pahnila sveta spet v tragedijo sovraštva, nasilja in načrtnega uničenja določenih skupin prebivalstva.
Letos obeležujemo, kot je bilo že omenjeno, okroglo obletnico od konca največje morije v zgodovini človeštva, ki je terjala milijone nedolžnih žrtev in ki sta jo povzročila ravno nacizem in fašizem, a človeštvo očitno izgublja kolektivni spomin, ne samo, da ga izgublja, nekateri želijo ta spomin ljudem celo izbrisati in zato lahko otopelo opazujemo spet vzpon skrajno desnih ideologij in nenazadnje v tem času lahko opazujemo vojne zločine in celo genocid. Prvi korak pri reševanju vsakega problema pa je spoznanje, da ta problem obstaja in dejstvo je, da neonacizem in neofašizem na stari celini še obstajata, nikoli nista niti umrla in se krepita tudi v 21. stoletju in sta še kako prisotna od zagona od konca druge svetovne vojne do danes. Zato je zadeva zaskrbljujoča in zahteva odziv.
Danes obravnavana deklaracija tudi poudarja, da vzpon skrajne desnice ni zgolj problem Evrope, ampak tudi v Sloveniji obstajajo skrajno desne ekstremistične skupine gibanja in organizacije, ki širijo sovraštvo, nasilje in tako predstavljajo tveganje za varnost, vladavino prava in demokratični ustroj družbe. Nenazadnje smo julija lani v centru Ljubljane doživeli izhod zamaskiranih desničarskih skrajnežev, ljudi so privezovali za ulične svetilke, ni nenavadno, da se v Sloveniji uporabljajo nacistične pozdrave, da se uničujejo partizanski spomeniki, celo kolegi poslanci bi izbrisali vse partizanske spomenike in kot vemo, incidenti se dogajajo tudi v naši soseščini. Na Hrvaškem Thompson skupaj z nekaterimi našimi politiki prepeva o klanu Srbov Jesenovcev, o Stari Gradiški, Italiji iz Italije imamo posnetke neofašističnih skupin, tulijo o slovenski, o italijanski Istri, italijanski Dalmaciji, ponarejajo zgodovino, na Madžarskem imamo zemljevid Velike Madžarske, ki zaseda tudi slovensko ozemlje in nenazadnje v Avstriji. Štajerska je izbrala dachsteinsko pesem za himno, ki opeva tudi naše ozemlje in nenazadnje smo imeli manifestacijo nacističnega nasilja prav letos poleti na Peršmanovi domačiji, ko je policija izvedla nasilno racijo nad antifašističnimi Slovenci. In to so nekateri desni politiki, naši celo navdušeno pozdravili. Ampak avstrijska policija ni tepla, ni aretirala teh ljudi, ker bi bili komunajzarji, protestanti, demokrati, katoliki, karkoli, homoseksualci, heteroseksualci. Avstrijci so izganjali nasilje nad tem ljudem zgolj zato, ker so bili Slovenci. In nekaterim je bilo tukaj pri nas, so bili nad tem celo navdušeni. Ker seveda v skladu z nacistično ideologijo so gospodarji in so sužnji, so manjvredni. In za tiste Slovence, tiste desničarske politike, ki so to akcijo na tem simbolnem kraju grozovitega nacističnega načina, ki so bili navdušeni nad to policijsko akcijo, smo nekateri Slovenci pač manj vredni.
In nenazadnje, saj imamo pozive, kako bi nas Slovence linčali, obešali na bencinske pumpe in kaj jaz vem kaj še vse. Zato naj bo jasno, ni noben antifašizem, ni problem, zagotovo pa je problem fašizem. In fašizem ni stvar preteklosti, fašizem je tukaj in zdaj. In očitno je antifašizem danes obravnavan kot grožnja. Tisti, ki pa so problem, ki bi širili nasilje in sovraštvo, pa so v porastu in se jih nekako sprejema. Očitno živimo v nekem norem svetu, kjer solidarnost terja pojasnila, nasilje pa dobi vsakršno opravičilo.
V današnjem vse bolj nepredvidljivem in nestrpnem svetu ni nič več samoumevno. In ne smemo si domišljati, da se kaj takega ne more ponoviti več tudi pri nas, da se ne more ponoviti fašizem in nacizem. Ampak Slovenci poznamo zgodovino zatiranja in poznamo tudi zgodovino, kaj je, če smo tiho ob takem zatiranju. Prav zato ne smemo tiho gledati, kako se strah in represija širiti v naši soseščini. In zato je čas, da povemo jasno: fašizem se ne bo ponovil, ne pod našim okriljem in ne pod našim imenom. Lahko bomo rekli vsaj to, da nekateri nismo bili tiho, če se to slučajno spet zgodi, ampak bomo naredili vse, da to tudi preprečimo. Kajti, politika je tista, ki naj ljudem zagotavlja mir, blagostanje in varnost, ne pa da je politika tista, ki širi sovraštvo, nasilje, ki prej ali slej pripeljeta do vojne, ropanja in genocida. In zato tudi v politiki ni kar nekega uravnoteževanja in enačenja vse je isto, vsi so isti. Ne, enim zadevam je treba odločno reči ne. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.
DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci.
Kljub temu, da delamo skupaj že več kot tri leta, ste nas z besedilom te deklaracije presenetili. Presenetili ste nas z delitvijo na tiste, ki so pravi in smejo misliti in na tiste, ki ne smejo misliti in izražati svojih mnenj. Namesto da bi slovenski parlament obsodil vse tri totalitarne režime in ne le fašizma in nacizma, medtem ko komunizem pravzaprav v zadnjem času kar poveličujete, se boste danes ukvarjali z novo deklaracijo, ki ima en namen, to je obsoditi in sankcionirati drugače misleče. In to, to je nevarno. Ob dejstvu, da je Slovenija edina evropska država, ki so jo tlačili vsi trije najhujši totalitarizmi. med katerimi je ravno komunizem pri nas povzročil največ gorja. Saj veste, vsi po drugi svetovni vojni. Bo sprejem Deklaracije ponovno pokazal zaslepljenost, bom pa rekla, skrajne levice, ki ne želi pogledati resnici v obraz. Nekdanji predsednik SAZU, pokojni Jože Trontelj, je rekel: "Nacizem in fašizem ne bosta nikoli oprana krivde za drugo svetovno vojno, za strahotno gorje, ki sta ga povzročila številnim narodom, za milijone žrtev, ki so padle v spopadih, bile pomorjene v taboriščih ali medvojnih likvidacijah. Dejstvo pa je, da je v vojno stopil še tretji totalitarni sistem, komunizem, z novimi grozodejstvi." Ker slovenska levica vseh teh dejstev, kljub dokumentiranim ugotovitvam ne zmore sprejeti v DZ, torej nismo sposobni tudi sprejeti deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu. Zato tudi obeležitev 23. avgusta kot vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritativnih režimov v Sloveniji ostaja bolj na simbolni ravni. Slovenija doslej o teh vprašanjih ni bila sposobna opraviti temeljite razprave. Ustavno sodišče je bilo edino, ki je v letih 1992, 1995 in 1998 na deklarativni ravni jasno povedalo, da je Republika Slovenija ustavna demokracija, torej država, v kateri je ravnanje organov oblasti pravno omejeno z ustavnimi načeli ter s človekovimi pravicami in svoboščinami. A vseeno nam do danes ni uspelo pokopati mrtvih. Predloga resolucije o podpori resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu torej nismo bili zmožni sprejeti. Očitno pa boste sprejeli deklaracijo o vzponu skrajne desnice, ki namenoma govori izključno o desnem ekstremizmu, desnem populizmu in torej skrajnih desničarjih. Če bi bil vaš namen dober in pravi, bi potem morali govoriti o vse skrajnosti, torej tako o levem in o desnem ekstremizmu. Mar verjamete, da levega ekstremizma med nami danes ni? Obsodba zgolj skrajne desnice, ne pa tudi levice, pomeni še en skrajno enostranski in diskriminatorni pogled na našo postpreteklo zgodovino in navsezadnje tudi na našo sedanjost. V Sloveniji imamo vendar več primerov delovanja tudi skrajne levice, vendar o tem ne govorimo, torej je to odraz spoštovanja ustavne in parlamentarne demokracije. Ta tekst, mislim. Kulture miru, svobode, visokih standardov človekovih pravic, v čemer ali k čemur dejansko v deklaraciji pozivate.
V Sloveniji očitno nimamo skrajno levih strank, gibanj in skupin, imamo pa skrajno desne ekstremistične skupine, gibanja in organizacije, ki po ugotovitvah deklaracije pa predstavljajo tveganje za državno varnost vladavino prava. Predlog deklaracije gre tako daleč, da govori o osebni povezanosti nekaterih poslancev Državnega zbora in nekaterih slovenskih poslancev Evropskega parlamenta, s pripadniki skrajno desnih neonacističnih skupin, gibanj in organizacij. Bodite junaki in povejte tukaj na glas njihova imena. Gre za poziv torej k utišanju desnosredinskih strank in gibanj, kar je temeljno vodilo, žal, tudi vaše vlade. Namesto da bi se pred koncem mandata ukvarjali z vsakdanjimi problemi ljudi, izvajate še naprej ideološki boj in delitev naroda.
NSi smo konservativna stranka in kaj to pomeni? Mi cenimo dostojanstvo vsakega človeka, močno cenimo konservativci svojo družino, konservativci gojimo ljubezen do domovine, torej Slovenije. Cenimo človeške lastnosti, kot so delavnost, zvestoba, poštenost, vljudnost, spoštujemo zakone in red. Spoštovani, kaj je na tem slabega? Odgovorite si sami. v NSi zavračamo vse skrajnosti, torej leve in desne, ki družbo delijo in senzibilizirajo otroke in mladino za sovražni govor, grožnje in nasilje, ki ga je vse več. Zaradi tega ob vašem tekstu enostavno ne moremo biti tiho. Obsojate vse in vsakogar, ki ne misli tako kot vi. Koalicija, kdo pa ste vi, da lahko obsojate drugače misleče, da nam celo ukazujete, kaj je prav misliti in kaj ni prav misliti. Zaradi tega je besedilo te deklaracije žaljivo za vsakega dobro mislečega državljana te države. Vaš predlog torej je delitev slovenskega naroda. Predlagateljica deklaracije in koalicija, biti konservativen ne pomeni biti ekstremist. Čas je, da tudi vi to sprevidite in da prenehate deliti slovenski narod na vaše in na naše. V Novi Sloveniji zaradi tega v nadaljnji razpravi ne bomo sodelovali, predlogu deklaracije pa bomo seveda odločno nasprotovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Malček se prosim umirite v dvorani. Vem, da zdaj temperatura malo narašča.
Sledi namreč splošna razprava poslank in poslancev o predlogu deklaracije, pa mislim, da je predlagateljica dvignila roko. Izvoli.
MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.
V bistvu ne vem sploh, kaj naj rečem, ko sem to poslušala, ker zdaj ne vem, ali se morda oni vidijo v tem, v tej deklaraciji. Če se kdorkoli vidi v tej deklaraciji, če se kdorkoli tukaj spoznal, in to sem jaz nekako razbrala zdaj iz tega iz tega stališča Poslanske skupine Nova Slovenija, to mene zelo skrbi. Ker tak govor, kot smo ga zdaj poslušali, lahko samo pomeni, da se je nekdo noter zaznal. In to je res hudo, to je res hudo. Seveda zdaj Poslanska skupina SDS tukaj ni - kolegica me je majčkeno izzvala, da naj povem, kateri so tisti poslanci, ki sodelujejo s skrajno desnico, s skrajnimi gibanji, s skrajnimi neofašističnimi, neonacističnimi gibanji. Jaz imam tukaj en kup materiala, res tudi slikovnega in ga ne bi želela zdaj kazati, ker ni prijeten, res ni prijeten, imam pa seveda tukaj imena. In ni pa, ni pa prijetno, da bi zdaj to kazala, začenši z vrhom določenih poslanskih skupin. Zdaj, kolegica Eva Irgl je seveda predstavila stališče blazno spravljivo, blazno spoštljivo. Spoštovana kolegica je ženska - to lahko rečem, a ne? Izhaja iz vrst Poslanske skupine SDS, to tudi lahko rečem. Spoštovana kolegica Eva Irgl. Jaz se ne spomnim, da bi bila kdaj žrtev tako sramotnih osebnih opazk, kot smo bile, lahko rečem, nekatere ženske, ki sedimo tukaj, tudi ženske v koaliciji. Nikoli. Nikoli, mislim, da niti ne takrat, ko je izstopila, ni bila. In seveda zdaj to leporečenje o spoštovanju in tako naprej in sprejemanju, jaz to podpiram, spoštovanje in sprejemanje podpiram. Ampak veste kaj? Ali mi lahko spoštujemo ali pa, oziroma tako bom rekla, kako smo mi lahko strpni do skrajne nestrpnosti? To je Evropa storila med oziroma pred 2. svetovno vojno. Kolega Martin Premk, ki je zgodovinar in ki mislim, da je edini kompetenten nam tukaj razlagati, kaj točno se je vse dogajalo, bo lahko potrdil - upam, boste sami potem povedali -, kako zelo je bila Evropa, zahodna Evropa, strpna do Hitlerja. Kaj se je zgodilo? Vsi vemo, kaj se je zgodilo. Do nacizma in fašizma ni strpnosti. To je meja in te meje se ne sme nikoli več prestopiti. Nikoli, spoštovana kolegica. In jaz seveda pričakujem, da se boste tudi oglašala, ko bodo letele hude besede morda na vaše kolegice poslanke. Mi imamo tri oziroma dve sta proti, dve sta žrtvi ženski, etične postopke, ki se ne morejo končati. Etične postopke, kjer sta žrtvi ženski, ki sta bili napadeni grobo osebno, zato ker sta ženski, ki se ne morejo končati zaradi nesodelovanja opozicije na kolegiju predsednice, da bi lahko izrekli vsaj opomin. Jaz seveda pričakujem, da se boste takrat oglasili. Če se boste še kaj? Ne boste se okej, v redu. Dobro. Pa saj je v redu, glejte, jaz sprejemam tudi to, jaz pravzaprav pozdravljam to spoštovanje in sprejemanje, kot sem rekla. Žal, pri meni je pač tako, da je meja, ni spoštovanja do popolnoma nespoštljivih, ni. Ni spoštovanja do tistih, ki so zagrešili grozodejstva. Ni spoštovanja do tistih, ki še zdaj izvršujejo grozodejstva. Ni in ni pogovorov. Veste, videla sem eno, eno sporočilo naše poslanke na Facebooku, ko se je odzvala na to, da vsi poslanci potem, ko zapustimo mi to dvorano gremo skupaj na kavo in se trepljamo po ramenih. Ne, ne gremo vsi skupaj na kavo in se ne trepljamo vsi po ramenih. Je tako? Ja. Zaradi tega, ker ni spoštovanja do nespoštljivih in ni strpnosti do nestrpnosti. Zaradi tega, ker ne želimo, da se zgodi še kaj takega, še enkrat, kar se je zgodilo med II. svetovno vojno in kar se pravzaprav dogaja tudi zdaj, pred našimi očmi na telefonih. Pa imamo tukaj poslance, ki hodijo in se in se mastijo za polno mizo v Izraelu so s, kako naj rečem, posebni gostje izraelskega predsednika, ki je obtožen hudih grozodejstev proti človeštvu. Ali bomo spoštljivi ali bomo spoštljivi? Človeka, ki bi moral iti pred Mednarodno kazensko sodišče, ali spoštujemo mednarodne institucije? Spoštovana Eva Irgl, ali spoštujete mednarodne institucije, če jih spoštujete, ali spoštujete tudi tega poslanca, ki hodi k človeku, ki bi moral iti pred mednarodno sodišče? Nekaterih stvari ne morem sama, pa morda še kdo drug spoštovati. Ne morem. In ne morem biti strpna do tistih, ki so tako nestrpni, da se pogrezajo v svojo lastno greznico. Ne vem, morda je pa vseeno res. Zanimivo je recimo, da ravno tisti, ki so hudo nestrpni do vas niso. Le zakaj? Le zakaj? Ja, še nekaj bi omenila. Pravijo, da nismo v deklaracijo vključili vseh skrajnosti. Kaj pa katolicizem, ta tudi ni vključen, kriv je pa za milijone smrti, ne samo v Evropi. Kriv je za milijone smrti po celem svetu. Katolicizem, nismo ga vključili. In vseh tistih totalitarnih ideologij, ki danes, ki so živele, ampak danes neposredno še ne kažejo, vsaj pa upam, da ne bodo, še ne kažejo svojih zob tako kot se dvigata nacizem in fašizem. In ne dvigata se daleč stran od nas. Sprašujem spoštovane nepovezane poslance, kaj pa pravite o tem, da imamo v Trstu napisano smrt usranim Slovencem na našem konzulatu? Ali bomo strpni? Kaj pravite o tem, da so na Peršmanovi domačiji izvedli racijo nad antifašističnim taborom, ali bomo strpni? Kaj pravite o velikem zemljevidu Orbanove Madžarske, ali bomo strpni? Kaj pravite o obisku Thompsonovega koncerta, ali bomo strpni? Bodimo strpni. Ja, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Jaz ne bom. Ja, jaz ne bom. Do takih ravnanj ne. Zakaj? Zaradi tega, ker so zavržna. Ne samo, da so zavržna, so tudi kazniva dejanja, zaradi tega, ker povzročajo, ker povzročajo posledice, ki so lahko izjemno, izjemno hude, ne samo na ravni naroda, ne samo na ravni etnične skupine, ampak na ravni človeštva, človeštva. Do nekaterih stvari se je treba opredeliti v življenju, veste. Zadnjič sem gledala oddajo, Marcel je imel nekega politika na stolu in ta politik se je kar naprej izmotaval in izmotaval, ker ni želel nič povedati, nič povedati. Najboljše je biti tak, ne opredeliti se do ničesar povedati nič naj biti všečen in se potem in potem govoriti, kako smo spoštljivi in povezovalni, vsi bomo sodelovali. Ja, jaz se strinjam s tem, ampak strinjam se s sodelovanjem s tistimi, ki so pokazali, ki so pokazali, ne samo govorili v življenju prave vrednote, prave vrednote, civilizacijske vrednote, če hočete, tiste, ki so, ki smo jih pravzaprav, ki smo jih pravzaprav si izborili skozi zgodovino. Tako da ja, Chamberlain je šel v Nemčijo, je rekel, da je zmagal, da je v bistvu pravzaprav zmagal, da je, da je pravzaprav sklenil dogovor s Hitlerjem, ne vemo, kaj se je zgodilo. Ali bomo strpni. To se naj vpraša vsak sam. Včasih je treba v življenju imeti jasna stališča. Toliko za enkrat, hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa predlagateljica.
Sedaj pa, kot rečeno, prehajamo v splošno razpravo poslank in poslancev.
Prva se je k besedi priglasila Janja Sluga, izvolite.
JANJA SLUGA (PS Svoboda): Najlepša hvala.
Veste, danes imamo ponovno na svojih klopeh temo, o kateri me veliko ljudi od časa do časa sprašuje, pa zakaj se vendarle o teh stvareh ponovno in še vedno in vsakič znova pogovarjamo. In tudi sama sem se zamislila nad tem, ali se je res treba. Pa vendarle, ko spremljamo, kaj se dogaja po svetu, ko spremljamo, kaj se dogaja v Sloveniji in ko spremljamo, kaj se dogaja v tej dvorani, v tej dvorani, tudi danes po predstavitvah stališč, si rečemo, moramo se o tem pogovarjati. Zakaj? Zato ker so te stvari izjemno nevarne, nevarne. Na dan, ko je bila na matičnem delovnem telesu današnja deklaracija potrjena, je v Celju potekal en dogodek, ki sem se ga potem v večernih urah tudi sama udeležila in to je bil dogodek ob 80. obletnici vrnitve izgnancev, celjskih izgnancev, tistih, ki so bili izgnani ob drugi svetovni vojni. In zgodbe, ki so jih pripovedovali, so bile tako pretresljive, da jih enostavno ni moč kar zlagoma sprejemati. In te zgodbe bi moral slišati vsak, ki bi moral zdajle v tem trenutku sedeti na teh praznih stolih v tej dvorani. Vsak. In tisto, kar je še posebej pretresljivo so tudi pričevanja zgodovinarjev, ko smo se prisotni na tem dogodku spraševali kako je mogoče, da je bilo toliko ljudi izgnanih v Srbijo, v Bosno, na Hrvaško, Nemčijo, vsepovsod. Veste kako? S pomočjo vohunov in s pomočjo domačih izdajalcev. S pomočjo domačih izdajalcev. Dajmo se vsi skupaj zamisliti nad temi besedami. Zato, ker to, kar vidimo danes, ta primerjanja visokih političnih predstavnikov, ki obujajo spomine, in ki poveličujejo nekatere poteze, ki so se dogajale v zgodovini, od obešanja Mussolinija do primerjanja s Hitlerjem, to je nevarno. Ta skrajna desna retorika, to v bistvu sprejemanje ali pa celo poveličevanje neonacizma, fašizma, ta splošna sprejetost fotografiranja z neonacističnimi skupinami, govorjenje o tem, da ko se o teh stvareh pogovarjamo, v bistvu omejujemo svobodo govora. Še enkrat, to je nevarno. Strinjam se s predsednico Državnega zbora, kdor se je danes v tem papirju prepoznal, ne bi smel sedeti v tej dvorani. Ne bi smel, res ne. In zaskrbljujoče je ravno to, da je tega toliko, toliko, da postaja to del našega vsakdana in del nečesa, kar je postalo normalno. Da tega niti več ne zaznavamo, če nismo posebej pozorni, da tega naši otroci ne zaznavajo zato, ker se v šoli niti o tem ne pogovarjajo več. To je zaskrbljujoče. To je zaskrbljujoče. Že samo v Celju, v Starem piskru ob teh izgnancih so se odvijale tako strašne zgodbe, ki pa jih tudi naši otroci ne poznajo. In zato je treba o tem govoriti. To, kar se danes dogaja v svetu, kjer poslušamo neke izgovore zakaj to ni genocid, zakaj je to sprejemljivo, kako bomo še dobavljali orožje tem in onim, to je nesprejemljivo. Mi smo resnično prestopili črto. Popolnoma enaki dogodki so vodili do svetovnih vojn, do množičnih pobijanj. In mi to jemljemo za normalno, ne sme biti normalno, ne sme biti. Vsak dan se moramo o tem pogovarjati, vsak dan moramo na to opozarjati, sprejemati moramo take deklaracije, kjer je treba opozoriti na to in vse, kar je v naši moči, moramo storiti, da take stvari preprečimo.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Naslednja se je k besedi priglasila Andreja Rajbenšu, izvolite.
ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.
Ko bom danes govorila o deklaraciji, nikoli več ne bom govorila toliko o preteklosti, ampak predvsem o prihodnosti, o tem, v kakšni Evropi, v kakšni Sloveniji želim živeti. Prav tako govorim o tem, da je demokracija krhka. In da je sovraštvo raste najbolj takrat, ko mu politiki to dopuščamo in odpiramo vrata. In to je tudi razlog, da se bom v svoji razpravi predvsem obračala na kolege iz desnice, ki pa nobenega seveda tukaj ni. Torej, kolegi iz desnice, ali se sploh zavedate, da se z vsakim vašim opravičevanjem skrajnih desnih skupin odrekate vrednotam, ki so temelj naše države. Ali resnično mislite, da je demokracija združljiva s poveličevanjem nacističnih in fašističnih simbolov? Pravite, da je antifašizem zločin. Pa kaj se vi sploh kdaj poslušate? Brez antifašizma danes ne bi bilo Slovenije takšna kot je. Brez partizanskih bojev bi danes govorili tukaj nemško ali pa italijansko. In to, kar počnete vi, je pljuvanje po grobovih lastnih prednikov. In to je resnični zločin, ne antifašizem, zločin, ker se na tak način odrekate temeljnim slovenski, torej temelj državnosti. In ali resnično mislite, da je mogoče zanikati vse grozote, ob katerih je umrlo na milijone ljudi, med njimi seveda tudi vaši predniki?
Če se ustavim malo ob sovražnem govoru in pa svobodi govora. Povejte mi v opoziciji, ko govorite o svobodi govora, ali v resnici resnično mislite svobodo govora ali svobodo žaljenja? Svobodo, da človeka označite za manj vrednega? Je to svoboda govora? In začne se vedno enako pri manjših skupinah - Romi, migranti, istospolni. In potem bo prišlo tako daleč, da bo zato nevarno za vsakogar, ki bo mislil enostavno drugače. In to ni več svoboda govora, to je normalizacija sovraštva. Kaj bi rekli, če bi bili tarča takšnega sovraštva vi ali vaša družina, kolegi iz opozicije? Če bi recimo vaš otrok bil tisti, ki bi ga v šoli zmerjali zaradi, ne vem, nacionalnosti, barve kože, jezika? En primer bom dala. Recimo, da bi živeli v Švici, bi šli tja delat vi z vašo družino zaradi česa, zaradi tega, in bi tam plačevali davke, bi se nekako integrirali. Vaš otrok bi šel v šolo in bi prišel otrok iz šole in bi rekel, mama, oče, meni so pa danes rekli Scheiss-Jugo. In seveda se zdaj vprašate zakaj Scheiss-Jugo, saj nisi niti jugo, torej Jugoslovan, niti Scheisse, torej drek. Ampak tako se govori, tako se dela. In bi takrat tudi govorili o svobodi govora, če bi bili na drugi strani? In ko vas poslušam že tri leta in pol tukaj v Državnem zboru, pri mnogih razpravah ali mnenjih, ki jih imate, se sprašujem, kje so vaše krščanske vrednote. Je poniževanje sočloveka res del vašega evangelija? So sovraštvo, manipulacije, laži nekaj, kar bi Kristus res blagoslovil? Zakaj ta dvojna morala? Ne razumem vas, zakaj ta dvojna morala.
Deklaracija Nikoli več je zame dvoje, je opomin in zaveza. Opomin, kam lahko pademo, če bomo dovolili sovraštvu, da prevlada in pa tudi zaveza, da bo strpnost, sočutje in pa sprejemanje različnosti, da bomo postavili nad delitvijo in nad nasiljem. In če danes ne bomo rekli "dovolj je", jutri mogoče ne bomo več mogli, zato je odgovor lahko samo nikoli več. In spoštovani, jaz vem, na kateri strani stojim, zato bom deklaracijo podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Doktor Martin Premk, izvolite.
DR. MARTIN PREMK (PS Svoboda): Hvala lepa.
Pa najprej mogoče o tisti ogabni, že stokrat ponovljeni laži, da je komunizem Slovencev Slovencem povzročil največ gorja. Največ gorja pa seveda tudi največ človeških žrtev, sta Slovencem povzročila nacizem in fašizem. Ampak saj tudi dobro vemo, zakaj taka laž, zakaj se taka laž stokrat in stokrat ponavlja. Ker je to v bistvu cilj skrajne desnice - izenačevanje vseh teh ideologij, komunizma, nacizma in fašizma. Ah, saj vsi trije so bili enaki, ne, komunizem je bil najhujši od vseh treh ideologij in ja, saj z nacizmom in fašizmom torej sploh ni nič narobe, važno, narobe je samo nekaj s komunizmom. In kam smo danes že prišli s takimi lažmi, s takimi potvarjami? Da se zdaj že okoli govori, da je bil Hitler komunist. Ampak režimi so bili taki in drugačni in izraz "totalitarni" se uporablja za režime ne za ideologije. In ja, so bili tudi socialistični totalitarni režimi, komunistični totalitarni režimi, klerikalni totalitarni režimi, ampak mi tukaj se z našo deklaracijo nismo hoteli vračati v preteklosti, čeprav se z izkušnjami iz preteklosti, povsem iz 2. svetovne vojne, lahko učimo. Mi smo z deklaracijo želeli ostati v današnjem času in z njo omejevati ideologije, ki so sami po sebi, ki so same po sebi nasilne, zločinske in širijo sovraštvo, in to sta seveda nacizem in fašizem. Zato v deklaraciji ni ne nekega levega ekstremizma ne katoliškega ekstremizma, ne islamskega ekstremizma, ne marsikaterega drugega ekstremizma, ampak smo s konkretnim smo navedli samo ekstremizem, nacistični in fašistični ekstremizem ali skrajno desničarski ekstremizem, zato, ker že v svojih osnovah širijo nasilje sovraštvo in želijo vojno in pobijanje in ropanje in genocid. Za to smo se, za to smo se odločili, za to deklaracijo. Navedli smo vam nešteto primerov iz sedanjosti. Zakaj je taka deklaracija potrebna? Našteli ne samo iz Slovenije, tudi iz naše okolice, iz Evrope. In kot je bilo že rečeno, pred II. svetovno vojno so si nekateri zatiskali oči, čeprav so dobro vedeli, kam lahko nacistični režim pripelje. Vsaj mi tukaj si ne bomo zatiskali oči, ker kot rečeno, smo prepričani, da mora politika ljudem zagotavljati mir, varnost in blagostanje, ne pa jih voditi v nasilje, sovraštvo ali celo v vojno. In to - kolegice sicer ni več -, če nekdo odločno nasprotuje nasilju, sovraštvu ali vojni, ni, da je proti drugačnemu mišljenju, ampak ima tudi on pravico do svojega mišljenja in do svojih vrednot, da kaj takega noče dopustiti.
Pa še nekaj za na konec. Sicer tudi Nepovezanih poslancev ni več, pa sem jih hotel vprašati, ker en citat so pa pozabili. Predsednik Vlade je "opravilno nesposoben". Zdaj, ali je to sovražni govor ali je to žaljiv govor ali je to zgolj diagnoza, neka? Če je to diagnoza, bi pa prosil enkrat za pojasnilo, na kakšnih kompetencah je nastala? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Zdaj magistra Dejana Kaloha ni v dvorani. Želi predlagateljica še kaj povedati? (Da.) Izvoli.
MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.
Ja, dobro ste povedal, spoštovani kolega Premk. Seveda, najlažje je izpisati si nekaj dovtipov in jih potem tukaj nametati, sam pa ne znaš pred svojim pragom pomesti. In tukaj bom rekla ravno to, kar sem poslušala od skupine Nepovezanih poslancev. Ali veste, ne vem kaj je pravzaprav slabše: tisti, ki so odkriti zagovorniki tako zavržnih ideologij, kot so, kot sta nacizem in fašizem, ali tisti, ki z njima sodelujejo, odkrito ali prikrito ali pa so tiho in v imenu sodelovanja, to opravičujejo? Ponovno, ne moremo biti strpni do nestrpnosti. Ne moremo biti spoštljivi do nespoštljivosti. Strpnost, kaj pravzaprav to je? Škoda, res, da ni Nepovezanih poslancev več noter, veste. Strpnost in spoštljiv dialog ne pomeni, da se oseba, ki je osebno napadena, prav velikokrat s te strani ne more braniti. Strpnost pomeni, da ti spoštljivo lahko poslušaš argumente, ki izhajajo nekako recimo iz nekega verskega prepričanja. Argumente, ki izhajajo iz nekega drugega kulturnega razvoja, argumente, ki izhajajo iz nekega drugačnega zgodovinskega dogajanja. To pomeni, da ti kot morda zelo zaprisežen katolik lahko poslušaš argumente muslimanov. To je strpnost. Ali pa recimo ti kot nek zagovornik neke kulturno umetniške smeri lahko poslušaš nekoga iz druge smeri. To je strpnost, strpnost pomeni, da ko odpremo neko vsebinsko temo, da smo sposobni poslušati argumente in protiargumente. Zdaj, jaz vam bom povedala recimo pač tisto, kar sem v življenju največkrat videla in to so primeri iz sodišča. Strpnost pomeni, da ko prideta stranki pred sodišče, da lahko spoštljivo poslušata stališča enega in drugega pri nekem, recimo civilnem sporu, to je strpnost. Tako da malo preroško mogoče, ampak najbolj se bojim teh strpnih na naslednjih parlamentarnih volitvah. Koliko bodo strpni do izrazito nestrpnih? In tudi na tem mestu se bom navezala še na besede kolega Premka, ja, komunistični režim je bil slab, slab režim, povzročil je ogromno gorja, tudi veliko žrtev. Mislim, da ga ni sedaj v dvorani, ki ne bi obsodil komunističnih, če lahko temu tako rečem, zločinov. Večkrat je bilo že javno povedano, večkrat so bila izrečena tudi javna opravičila, jaz iz druge strani še nisem slišala opravičil. In seveda se strinjam z vami, tisto, ko ste rekli, laž ponoviš stokrat, laž ponoviš stokrat, postane resnica. Vemo kdo se je posluževal takšnih, takšnih tehnik in vemo kdo je bil utemeljitelj tega, te skrajne propagande, to je bil gospod Goebbels. Skrbi me, skrbi me, da ne bomo zmogli dovolj poguma in bomo v imenu tako imenovane strpnosti trpeli vzpon teh dveh ideologij. In ko se bomo zavedali, kaj se dogaja, bo že prepozno. Zato je toliko bolj pomembno, da neprestano opozarjamo na to in da se proti temu tudi zelo aktivno borimo. Morda se zdaj na koncu navežem še na stališče Levice, ki moram reči, osebno ga razumem, sem jih slišala in lahko razumem njihovo nekako nezadovoljstvo z Evropsko unijo in pa Zvezo Nato. Obe bi morali biti, to se pravi, obe, če bom rekla tako, pogojno instituciji bi morali biti garant miru, pa vidimo, kaj se dogaja v Evropi, ko ne zmore Evropa niti poenotiti stališč glede tragedije, ki se dogaja v Gazi in vas razumem, ampak nekako si ne znam predstavljati, kaj drugega bi pa sploh lahko bilo garant miru v Evropi. Evropska unija je zrasla s pogorišča druge svetovne vojne ravno za to, da se takšne tragedije ne bi več zgodile. Ali bo to svojo tisto prvo in osnovno nalogo opravila, ne vem, jaz si želim, da bi jo, res si želim, da bi jo. Pa morda še to, da se vrnem malenkost še k strpnosti, kaj to tudi pomeni. To pomeni, da a priori ne zavračaš nekega človeka zato, ker je migrant, zato ker je musliman, zato ker je homoseksualec, zato ker je samska ženska, ki si želi imeti otroke. To je strpnost in to je civilizirana družba.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, zahvaljujem se vam, da ste tukaj, da ste pokazali svoj obraz in svojo hrbtenico do kolegov tukaj, ki pa puščajo vedno prazne klopi, ko pridemo do takih tem, bom pa rekla samo, če ste se spoznali v tej deklaraciji, če ste spoznali, da v vas nekako tli želja po simpatiziranju z idejami fašizma in nacizma, prosim, preberite si zgodovinske učbenike, prosim poglejte si kakšen zgodovinski dokumentarec, prosim preizprašajte svojo vest, morda še ni prepozno. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
To je bil sklepni del razprave, v katerem je dobila besedo še predstavnica predlagatelja predloga deklaracije, magistrica Urška Klakočar Zupančič.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora morda še kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da interesa ni, zato zaključujem splošno razpravo.
K dopolnjenemu predlogu deklaracije ni bilo vloženih amandmajev.
Glasovanje o predlogu deklaracije v celoti bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo NA 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer magistrici Tini Seršen, državni sekretarki na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, izvolite.
MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Najlepša hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je novela zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon, ki ne pomeni le prenosa evropske zakonodaje v naš pravni red, temveč tudi bolj odgovorno načrtovanje novih elektrarn v prihodnje. Gre za zahteve, ki jih moramo kot država članica uresničiti, a hkrati gre tudi za priložnost, da razvoj OVE projektov usmerimo premišljeno, odgovorno, v dobro ljudi in okolja. Predlog zakona v našo zakonodajo prinaša sicer le nekatere določbe novelirane evropske direktive o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, saj jo v slovenski pravni red prenašamo s kar štirimi zakoni. Zakon uvaja pomembne novosti, jasna pravila glede kartiranja območij za razvoj sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer dajemo poudarek umetnim in grajenim površinam. Pregledne postopke, kjer bo javnost vključena na vsakem koraku. Jasnejša pravila pri presojah vplivov na okolje, ki zagotavlja hitrejše postopke, a ob tem ne zmanjšujejo okoljskih standardov ali standardov vključevanja javnosti. Varovanje občutljivih območij, kot so zaprta odlagališča, kjer presoja vplivov na okolje ostaja obvezna ter širitev možnosti prostorskega umeščanja OVE naprav z elaboratom OVE na objekte, ki so namenjeni proizvodnji in oskrbi energije na splošno, ne le na objekte za proizvodnjo elektrike, kot je veljalo do sedaj.
Spoštovane poslanke in poslanci! Okoli tega zakona je bilo izrečeno veliko dvomov in neresnic, zlasti glede vključevanja javnosti in okoljskih presoj. Naj bo jasno, javnost bo vključena na vseh ključnih korakih, od kartiranja območij do priprave tematskih akcijskih programov ter sprejemanja uredb. Prav tako ne drži, da se za OVE projekte ukinja presoja vplivov na okolje, nasprotno. Za pospešena območja bo že predhodno izvedena celovita presoja vplivov, posamezni projekti pa bodo presojani glede na skladnost s sprejetimi pravili in ukrepi. Gre torej za večstopenjski transparenten proces, ki zagotavlja, da bodo OVE naprave umeščene na za to najbolj primerna območja, izven varstvenih režimov, izven Nature 2000, izven vodovarstvenih pasov ter v primerni oddaljenosti od naselij.
S tem zakonom Slovenija jasno odgovarja na očitke, da na področju vetrnih in sončnih elektrarn ni dovolj jasne usmerjevalne strategije. Vzpostavljamo jasen okvir, kjer bo država s strokovnimi podlagami in ob aktivnem sodelovanju javnosti določila najbolj ustrezne lokacije. Investitorji ne bodo več iskali rešitev sami, temveč bo vnaprej znano, kje so možnosti za izvedbo projektov največje in pogoji najustreznejši. Tistim, ki pozivajo za Slovenijo brez obnovljivih virov energije, pa odgovarjamo: OVE so za Slovenijo razvojna nujnost, omogočajo nam energetsko neodvisnost, omogočajo nam zmanjševanje odvisnosti od uvoza, prinašajo poceni elektriko za vse, prinašajo bolj zdravo okolje za vse in predvsem so pomoč planetu in del našega boja proti podnebnim spremembam. Obnovljivi viri energije so naš nacionalni interes in v korist prihodnjim generacijam.
Predlog zakona je pripravljen strokovno in temelji na evropskih pravilih, zato vas vabimo, da zakon podprete. Najlepša hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.
TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Spoštovani!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval novelo zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Predstavnica predlagatelja iz obnovljivih virov.
Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudarila, da se s predlogom zakona v prvi vrsti prenašajo določbe direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, ki se nanašajo na kartiranje območij OVE, določitev območij za pospešeno uvajanje OVE, določitev posebnosti presoje vplivov na okolje in preveritev na območjih za pospešeno uvajanje OVE, ter v nadaljevanju podrobneje predstavila poglavitne rešitve po posameznih omenjenih področjih.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je med drugim opozorila, da je po njihovem mnenju direktiva prenesena mestoma selektivno in pavšalno ter ločeno od sistemske ureditve, brez ustreznih utemeljitev, kar onemogoča preglednost pravnega reda in s tem ogroža pravno varnost. Namen navedene direktive je sicer olajšati postopke umeščanja in pridobivanja dovoljenj za obnovljive vire energije, pri čemer so predvidene predvsem izjeme pri presoji sprejemljivosti na naravo in presoji vplivov na okolje. Te izjeme so določene le ob izpolnjevanju pogojev oziroma varovalk, ki jih direktiva prav tako določa, iz predlaganih rešitev predloga zakona pa ustrezna vključenost takih varovalk po mnenju ZPS ni razvidna. Izpostavila je, da je na podane pripombe predlagatelj posredoval obširna pojasnila, ki v določeni meri pojasnjujejo izpostavljene odprte dileme in služijo k boljši utemeljitvi predlaganih rešitev.
Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija predloga zakona ne podpira. Komisija opozarja, da predlog zakona ne naslavlja strateških opredelitev na področju energetike in ne vzpostavlja celovitega pravnega okvira za umestitev energetskih objektov v prostor, ki bi omogočil nemoten potek postopkov. Komisija meni, da je aktivno vključevanje lokalnih skupnosti v proces umeščanja energetskih objektov ključno za krepitev zaupanja in legitimnosti odločanja.
V razpravi je bilo s strani Poslanske skupine SDS izpostavljeno, da nasprotujejo predlogu zakona. Poudarili so, da so že ob sprejemanju osnovnega zakona, torej in prve novele, med drugim opozarjali, da se popolnoma izpušča pomemben del OVE, in sicer hidroenergija. S pospešenim umeščanjem v prostor se po njihovem mnenju brez soglasja lokalnih skupnosti in prebivalstva dela škoda. Podobno mnenje je bilo izraženo s strani Poslanske skupine NSi in podana ocena, da predlog zakona postavlja v ospredje interese investitorjev pred interesi lokalnih skupnosti in državljanov. S strani poslanske skupine pa je bila izražena podpora predlogu zakona in ob tem med drugim izraženo mnenje, da gre pri tem zakonu za določeno nerazumevanje nekaterih deležnikov, ki nasprotujejo njegovemu sprejetju, saj je krovni zakon, ki naslavlja OVE, to je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in torej ne Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, katerega novela je predmet obravnave sedaj. Poudarjeno je bilo, da torej ta novela zakona ustvarja podlago za nekoliko bolj definirano kartiranje ter določitev prednosti prednostnih območij za uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, torej območij, ki so v osnovi že degradirana ali na drugi način primerna za morebitno postavitev naprav iz OVE. Ob tem je bila izražena zaskrbljenost, da se o povečanju rabe električne energije in opuščanju fosilnih virov energije že v osnovi nasprotuje postavitev postavitvi naprav iz OVE, ob tem pa se ne pove, kakšne bi bile pa alternative. Na nekatere pripombe iz razprave se je odzvala predstavnica predlagatelja ter med drugim ponovno izpostavila, da je ključni cilj predloga zakona prenos direktive za spodbujanje energije iz OVE, kar pomeni, da s tem Slovenija ne uvaja nekih parcialnih rešitev, kar se tiče posegov v okolje. Omenila je, da je Slovenija znana po izredno visokih standardih, kar se tiče varovanja okolja, v okviru katerega je vključeno tudi zdravje ljudi. Poudarila je, da se je predlagatelj potrudil maksimalno upoštevati pripombe zainteresiranih deležnikov, vendar pa na nekatere pavšalne pozive, naj se prepreči praktično kakršenkoli nadaljnji razvoj OVE Sloveniji, predlagatelj ne more pristati.
Po razpravi je odbor sprejel osem amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prva ima besedo Poslanska skupina Levica in kolegica Nataša Sukič, izvolite.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsednica.
Lep pozdrav vsem skupaj! Predlog zakona, ki ga obravnavamo danes, je potreben zaradi uskladitve zakonodaje z novo direktivo glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov in v ničemer ne izključuje sodelovanja javnosti pri prostorskem umeščanju naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. Tako nam je bilo razloženo ob začetku sprejemanja predloga zakona. Ko so prišle prve pripombe civilnih iniciativ, da se s tem zakonom izključuje javnost nam je bilo ponovno zagotovljeno, da se z zakonom zgolj in samo prenašajo evropske direktive in da se javnost nikakor ne izključuje, saj njeno vključenost določajo zakoni s področja urejanja prostora, varstva okolja in tako naprej. Vse, kar se z zakonom dela je, da se javnost vključuje v fazi določanja akcijskih območij in ne v projektni fazi. Potem je na zakon dala mnenje Zakonodajnopravna služba Državnega zbora, ki je zapisala, da je direktiva prenesena mestoma selektivno in pavšalno. Prenesena je ločeno od sistemske ureditve kot posebna ureditev brez posebne utemeljitve takega prenosa pri čemer gre za večje posege v zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in varstva okolja. Da iz zakona ni razvidno na kakšen način bo zagotovljeno spremljanje in nadzorovanje okoljskih vplivov izvajanja načrtov in programov. Da se med drugim dovolj zgodaj ugotovijo nepredvideni škodljivi vplivi in sprejmejo ustrezni sanacijski ukrepi. Da predlog zakona izven sistemske ureditve določi poseben način določanja kroga organov, s katerimi se je treba posvetovati, ki temelji na prostem preudarku in ne opredeli javnosti, s katero se je treba posvetovati ter ne zagotovi ustreznega dostopa do pravnega varstva. Da je sodelovanje javnosti in pridobivanjem mnenj resorjev predvideno zgolj za prenovo akcijskega programa, za potencialno prednost na območju OVE in za posodobitev kartiranja območij OVE, ne pa za njuno prvo določitev. Da predlog zakona sodelovanje javnosti pri pripravi akcijskega programa za potencialno prednost na območju OVE ureja ločeno od veljavnega sistemskega okvira, vendar brez posebne obrazložitve potrebe po takem nesistemskem urejanju in področja ne uredi celovito. Tako nista opredeljena vsebina in namen posvetovanja, niso določena merila in kriteriji za opredelitev organov, s katerimi se je treba posvetovati, temveč o tem odloča ministrstvo. Z amandmaji na odboru se je iz zakona črtala določba, da minister s seznamom določa organe in nevladne organizacije, s katerimi se posvetuje pri pripravi programa. Ni šlo za prenos direktive. Težko je tudi razumeti, da je bil namen te določbe zagotoviti večjo vključenost javnosti. Z amandmaji s sprejetimi na odboru se je ta določba črtala. Zakon pa se je tehnično izboljšal. Po obravnavi na odboru smo bili tam, kjer smo začeli. Z zakonom se prenaša evropska direktiva in javnost se ne izključuje. Samo zaradi jasnosti se z amandmaji vloženimi na sejo Državnega zbora v predlogu zakona jasno določa. Prvič, da sodelovanje javnosti in udeležencev pri urejanju prostora pri pripravi akcijskega programa za potencialno prednost na območju OVE poteka skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora v delu, ki se nanaša na pripravo in sprejetje akcijskega programa za izvajanje strategije prostorskega razvoja Slovenije. In da mora upravni organ, ki vodi postopek sprejemanja pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE, zagotoviti sodelovanje javnosti pri pripravi pravil in ukrepov, ki se uporabljajo na območjih za pospešeno uvajanje OVE z objavo osnutka predpisa ali akta, izvedbo javne razprave in omogočanjem pripomb v skladu z Zakonom o urejanju prostora. V Levici bomo amandmaje vložene na sejo Državnega zbora podprli. Samemu sprejemu zakona pa ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je poslanska skupina Nepovezanih poslancev, v njenem imenu doktor Anže Logar, izvolite.
DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsednica.
Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Novelo, ki jo predlagatelj utemeljuje predvsem z nujnostjo prenosa evropske direktive. Dovolite, da takoj na začetku pojasnim stališče poslancev stranke Demokrati. Zavedamo se nujnosti zelenega prehoda in strateškega pomena obnovljivih virov energije za prihodnost Slovenije. Podpiramo cilje, ki nas vodijo k večji energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju, vendar pa pot do tega cilja ne sme biti tlakovana s slabimi, nepremišljenimi ali celo lobističnimi nameni. Poslanci stranke Demokrati se ne moremo strinjati z metodologijo in instrumenti, ki jih za dosego tega cilja ponuja predlagani zakon. Naše prepričanje je, da mora biti zakonodajni okvir za tako pomembne posege v prostor in okolje pravno dovršen, sistemsko usklajen in družbeno sprejemljiv. Ker predlog novele tem kriterijem ne zadostuje, ga v naši poslanski skupini ne bomo podprli.
Svojo odločitev utemeljujemo na treh ključnih strokovnih pomislekih. Prvič, vlada je predlog vložila po skrajšanem postopku, kar je primerno za manj zahtevne uskladitve, obravnavana materija pa to zagotovo ni. Gre za kompleksne rešitve z resnimi vplivi za pravni red, okolje in lokalno samoupravo. To potrjujejo tudi številna kritična mnenja, ki so bila predložena v postopku, od Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta do reprezentativnih združenj občin in civilne družbe. Vztrajanje pri skrajšanem postopku v luči tako obsežnih in tudi, roko na srce, utemeljenih pomislekov kaže na pomanjkanje posluha za nujnost poglobljene strokovne in javne razprave, kar pod to koalicijo ni presenečenje.
Drugič, mehanizme odprave obvezne presoje vplivov na okolje za posamezne projekte na tako imenovanih območjih za pospešeno uvajanje OVE. Predlagatelj trdi, da je varovalka zagotovljena s celovito presojo vplivov na okolje na strateški ravni, torej pri sprejemanju akcijskega programa, vendar strateška presoja težko nadomesti presojo konkretnih vplivov specifičnega projekta na točno določeni lokaciji. Zanašanje zgolj na postopek preveritve v fazi gradbenega dovoljenja je vprašljiva, še posebej, ko gledamo sago, ki se dogaja in se je dogajala z umeščanjem kanala C0 nad ljubljanski vodonosnik.
In tretjič, predlog zakona kljub nasprotnim zagotovilom predlagatelja de facto zmanjšuje vpliv lokalnih skupnosti na urejanje lastnega prostora. To je vzpostavila oziroma to je izpostavila tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predlogu odrekla podporo. Izraženi so bili resni pomisleki, da predlagane zakonske rešitve ne vzpostavljajo ustreznega ravnovesja in bi lahko v praksi postavile interese investitorjev pred interese lokalnih skupnosti ter njihovih prebivalcev. Verjamemo, da je treba okrepiti vlogo lokalnih skupnosti in javnosti, zagotoviti visoke okoljske standarde in zaščititi javni interes. Ker predlagani zakon v svojem jedru ostaja nespremenjen, ker še vedno ogroža pravno varnost, niža okoljske standarde in postavlja interese investitorjev pred interese ljudi, ga poslanci stranke Demokrati ne moremo podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanec Teodor Uranič, izvolite.
TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Spoštovani!
Energetska prihodnost Slovenije temelji na trajnostnem, preglednem in učinkovitem razvoju obnovljivih virov energije. V tem kontekstu novela zakona vzpostavlja celovit in pregleden pravni okvir, ki omogoča pospešeno uvajanje novih energetskih projektov, hkrati pa zagotavlja visoke standarde varovanja okolja, pravno varstvo ter aktivno vlogo občin in javnosti v vseh fazah prostorskega načrtovanja. Uskladitev z evropskimi smernicami in standardi je ključna za uspešno energetsko tranzicijo. Z urejanjem kartiranja in določitvijo območij za pospešeno uvajanje projektov se zagotavlja, da razvoj poteka strateško učinkovito in trajnostno. Posodobitev kartiranja ob pripravi tematskega akcijskega programa zagotavlja ažurne podatke, ki so temelj za kakovostno in načrtovano uvajanje novih projektov ter omogoča, da se energetski potencial v Sloveniji razvija skladno z dolgoročnimi strateškimi cilji države. Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije so oblikovana tako, da poenostavijo postopke za projekte fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav, hkrati pa ohranjajo visoko raven varstva okolja. Posegi, skladni z določenimi pravili in ukrepi, so izvzeti iz predhodne presoje vplivov, medtem ko so zaščitena območja, kot so Natura 2000 in druga ekološko pomembna območja, varovana pred posegi, razen na umetnih ali grajenih površinah, kjer vplivi niso škodljivi. Tak pristop omogoča hiter in učinkovit razvoj obnovljivih virov energije brez ogrožanja naravnega okolja, kar je ključno za trajnostni razvoj Slovenije.
Novela ohranja vsa obstoječa upravna dovoljenja in obveznosti prostorskega izvedbenega načrtovanja, tako na občinski kot državni ravni. S tem se zagotavljata stabilnost in predvidljivost za investitorje ter pravno varstvo vseh udeležencev. Hkrati zakon ohranja participativen in transparenten proces odločanja, kar omogoča, da so občine in javnost aktivno vključeni v vse faze načrtovanja in izvajanja projektov, kar krepi družbeno sprejemljivost in zaupanje v razvoj energetike.
Energetska neodvisnost Slovenije ni le strateški cilj, temveč nuja za zagotavljanje trajnostne rasti, gospodarskega razvoja in podnebne varnosti. S celovitim pristopom, ki vključuje strateško kartiranje, pospešeno uvajanje projektov in skrb za okolje, novela pomembno prispeva k doseganju teh ciljev. Omogoča hitro, učinkovito in družbeno sprejemljivo realizacijo projektov obnovljivih virov, kar bo imelo neposreden pozitiven vpliv na energetsko stabilnost države, zmanjšanje emisij in spodbujanje zelenega gospodarstva. Zaradi vseh navedenih razlogov v Poslanski skupini Svoboda v celoti podpiramo sprejetje novele zakona, saj verjamemo, da bo zakon pomembno prispeval k energetski neodvisnosti Slovenije, k trajnostnemu razvoju, izpolnjevanju evropskih podnebnih ciljev ter k hitrejši in učinkovitejši realizaciji projektov obnovljivih virov energij, kar je ključno za prihodnost naše države in za prihodnje generacije. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Franc Rosec, izvolite.
FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovani!
Pred nami je predlog zakona, ki naj bi v naš pravni red prinesel evropsko direktivo o obnovljivih virih energije.
Vlada pravi, da gre za nujnost, ker za implementacijo zamujamo. Ampak dovolite, da povem jasno, ta zakon ni tehničen, ni nedolžen in še najmanj ni takšen, da bi mu lahko rekli, da je dober.
Najprej, Zakonodajno-pravna služba, naša lastna strokovna služba je opozorila, da je prenos direktive opravljen pavšalno in selektivno, da so določbe nejasne, nedorečene in necelovite. Če že na tem mestu dobimo rdeč alarm, se moramo vprašati, kako naj potem ljudje zaupajo v tak zakon? Če je strokovna podlaga šibka, bo tudi izvajanje šibko in mi bomo imeli več sporov kot rešitev.
Drugo, lokalne skupnosti in ljudje, ta zakon jih postavlja na stranski tir. Občine bodo imele manj besede pri odločanju, prebivalci manj pravnih sredstev za zaščito svojega okolja. Svojega prostora in svojega doma. Vse to pomeni, da bodo veliki investitorji dobili odprta vrata, ljudi pa zaprta usta.
Tretje, okolje, narava, govorimo o zakonodaji, ki naj bi bila zelena, v resnici pa omogoča obvoze okrog presoje vplivov na okolje. Namesto da bi krepili varovala, jih razlahjujemo, namesto da bi vnaprej preprečili konflikte, jih ustvarjamo. To ni pot, ki bi jo Slovenija potrebovala.
Naj omenim tudi plavajoče elektrarne. Lepo se skliče plavajoče sončne elektrarne, ampak vprašajmo se, kdo bo prevzel odgovornost za vpliv na pitno vodo, na ekosisteme, na krajino. Brez jasnega soglasja lokalne skupnosti tega ne moremo in ne smemo graditi, pa tega strokovno ni. Ta zakon v praksi ne pomaga malim investitorjem, ne pomaga ljudem, ki bi radi na svoje strehe postavili panele, ne pomaga občinam, ki bi rade same vlagali obnovljive vire. Pomaga pa velikim igralcem. In to je bistvo. In ravno zato ga širša javnost ne podpira, ne podpirajo ga lokalne skupnosti, ne podpirajo ga niti civilne iniciative, ne podpirajo ga niti strokovnjaki s področja prava in okolja. Spoštovani, to ni zakon za ljudi, to ni zakon za Slovenijo, to je zakon za lobije. Slovenija potrebuje Zakon o obnovljivih virih, to je res, a potrebuje ga takšnega, ki bo zeleni prehod naredil pravičen, ki bo spoštoval prostor, naravo in ljudi, ki bo jasno napisal pravila in ne odpiral vrat pravnim luknjam, ki bo res gradil prihodnost, ne pa novih problemov.
V Slovenski demokratski stranki tega zakona ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Sledi Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj, izvolite.
MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica.
Spoštovani!
Danes obravnavamo zakon, s katerim želi koalicija v naš pravni red prenesti določbe evropske direktive o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Direktiva od držav članic zahteva kartiranje potencialnih območij, določitev prednostnih območij za pospešitev uvajanja naprav ove in hkrati prinaša izjeme pri presoji vplivov na okolje. Rok za prenos je 21. maj 2025, nekatere določbe pa bi morale biti prenesene že do 1. julija 2024.
Predlagane rešitve so na prvi pogled tehnične, a imajo zelo resne posledice za naše okolje, lokalne skupnosti in energetsko prihodnost Slovenije. Zakon določa, da bodo prednostna območja za pospešeno uvajanje sončnih in vetrnih elektrarn predvsem umetne in grajene površine. Postopek je zasnovan tako, da se najprej izdela kartiranje, nato akcijski program, v katerem se določi območja za pospešeno uvajanje OVE, in šele nato se preverja vpliv na okolje. Pomembno pa je, da se na teh območjih presoja vplivov na okolje v večini primerov ne bo izvajala, razen če se ob izdaji gradbenega dovoljenja ugotovi, da je to potrebno. V praksi to pomeni bistveno omejitev varovalnih mehanizmov, ki so bili do zdaj zagotovilo, da posegi v prostor in naravo ne škodujejo okolju, naravnim vrednotam in lokalnim skupnostim. Čeprav zakon izključuje območja Natura 2000 in nekatera druga varovana območja, je jasno, da se bo pritisk na prostor bistveno povečal. V Poslanski skupini Nova Slovenija menimo, da je nujno pospeševati uvajanje obnovljivih virov energije, toda ob tem ne smemo spregledati širše slike. Slovenija nikoli ne bo mogla v celoti zagotoviti zadostne količine električne energije zgolj iz sonca in vetra, zato smo že pri prejšnjih novelah opozarjali, da je napačno osredotočati se samo na ta dva vira. Slovenija ima velik, a še vedno neizkoriščen potencial v vodni energiji, pa tudi v lesni biomasi, geotermalni energiji in novih tehnologijah, ki se razvijajo. Prav tu bi morali iskati rezerve in trajnejše rešitve za stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo, koalicija pa nam danes ponuja zgolj parcialno rešitev, ki se omejuje na sončne in vetrne naprave. To pomeni, da Slovenija energetsko prihodnost gradi na dveh virih, ki sta vremensko odvisna, nezanesljiva in v primeru vetrnic celo v precejšnjem konfliktu z javnim mnenjem in strokovnimi opozorili. Če k temu dodamo še dejstvo, da je zaupanje vlagateljev v sončne elektrarne zaradi nestabilne in nepredvidljive energetske politike te Vlade vse manjša, potem je jasno, da takšne usmeritve niso dobra podlaga za resno energetsko politiko. Finančne posledice zakona prav tako niso zanemarljive. V letih 2025 in 2026 naj bi za pripravo strokovnih podlag in akcijskih programov porabili skoraj milijon evrov iz sklada za podnebne spremembe. To je denar, ki ga bomo vsi državljani plačevali skozi prispevke. Ob tem pa zakon ne daje nikakršnega zagotovila, da bomo s tem res zagotovili večjo energetsko varnost ali konkurenčnejše cene električne energije - lahko bi rekel prej ne kot ja.
Temeljni program Nove Slovenije je jasen: naš cilj je varna oskrba z energijo, okolju prijazno pridobivanje in raba energentov ter primerne in konkurenčne cene za gospodinjstvo in gospodarstvo. To pomeni, da moramo ob sončni in vetrni energiji nujno razvijati tudi druge vire, še posebej vodno energijo, ki je v Sloveniji praktično zastonj vir, a je njen potencial še vedno premalo izkoriščen. Zavedamo se tudi pomena povezovanja ekoloških in ekonomskih interesov ter uvajanja novih tehnologij, ki bodo dolgoročno bolj stabilne in učinkovite.
Spoštovani, v Novi Sloveniji ocenjujemo, da predlagane rešitve niso uravnotežene in ne prinašajo tistega, kar Slovenija v resnici potrebuje, to je zanesljiva, trajna in raznolika energetska oskrba, zato smo do predloga zakona zadržani, predvsem pa jasno povemo, energetske prihodnosti v Sloveniji ne moremo graditi samo na soncu in vetru. Potrebujemo širši pogled, več poguma za dolgoročne rešitve in odgovorno politiko, ki ne bo prelagala teže energetske krize na ramena državljanov in občin. Poslanska skupina Nova Slovenija zato tega predloga lobističnega zakona ne bo podprla.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jani Prednik, izvolite.
JANI PREDNIK (PS SD): Lep pozdrav vsem!
Omenjen zakon je v javni razpravi vzbudil mnogo dvomov in strahov. Obstajala je precejšnja bojazen, da pri kartiranju in umeščanju novih projektov OVE po novem ne bo več potrebno resno upoštevati želje in potrebe lokalnih skupnosti. To bi bila velika napaka in žalitev naših državljanov. Na veliko srečo lahko potrdimo, da ta zakon ni tako grob in prevzeten. Slovenija potrebuje smiselno in učinkovito umestitev ove v svoj prostor zaradi svoje energetske varnosti in zaradi poštenega prehoda v nizkoogljično družbo. Zakon uvaja kartiranje primernih območij, določitev območij za pospešeno uvajanje OVE, poenostavitev postopkov tam, kjer so tveganja majhna ter jasnejšo vlogo akcijskih programov in strateških okoljskih presoj. Vse to so koraki, v pravo smer. Hkrati pa jasno poudarjamo naša pričakovanja. Slovenija mora izkoristiti moč svoje narave, Sonce, vodo in veter, vendar ne na račun najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, naravnih virov in zavarovanih območij. Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo prednostno umeščanje, umeščanje na degradirane urbane in industrijske površine, strehe in parkirišča ter na obstoječe umetne grajene površine tudi znotraj varovanih območij kadar to res ne ogroža narave. Pri kmetijskih zemljiščih pričakujemo jasne varovalke, kje so agrofotovoltaike smiselne in kje niso, ter preprosta, preverljiva merila, da se rodovitnost tal ne poslabša in da je kmetijska raba resnično ohranjena. Naša usmeritev je tudi poštena porazdelitev koristi. Podpiramo rešitve, ki omogočajo skupnostne sončne elektrarne, zadružno lastništvo, lokalno samooskrbo in pravičen delež koristi za občine ter prebivalce, zlasti na območjih, ki gostijo večje projekte. Pri hitri poti na pospešenih območjih pričakujemo transparentna, vnaprej znana pravila, ki vključujejo pregled kumulativnih vplivov, jasne pragove za presojo in redno spremljanje v vplivnem obdobju. Če monitoring pokaže, da so vplivi večji od pričakovanih, morajo biti predvideni popravni ukrepi in kjer je potrebno, zaostritev pogojev. Zavedamo se tudi zmožnosti občin, zato želimo, da država občinam pri kartiranju, posvetovanjih in prilagajanju lokalnih aktov nudi konkretno pomoč, strokovne podlage, orodja in vsaj osnovno finančno razbremenitev. Na področju omrežja pričakujemo usklajeno načrtovanje, kjer se pospešeno umešča v proizvodnjo, naj se istočasno načrtujejo in izvajajo ojačitve, omrežja, pametne rešitve ter hranilniki. Skratka, podpiramo zakon in cilje, ki jih ta zasleduje, a ob tem jasno izpostavljamo našo rdečo nit: energetski prehod mora biti demokratičen, prostorsko pameten in naravi prijazen. Slovenija naj iz OVE zgradi varno in pravično prihodnost, ki spoštuje kmetijska zemljišča, naravne vire za varovana območja in zlasti ljudi, ki na teh območjih živijo.
PREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 23. 9. 2025, ki je objavljen na e-klopi.
In sicer v razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. In sprašujem ali želi kdo razpravljati? (Da.) Ja, vidim, da interes je, zato pričenjam prijavo. Prijava poteka.
Prvi se je k besedi prijavil Tomaž Lah, izvolite.
TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Spoštovana, hvala za besedo.
Nekako moram najprej reči takole, ko sem zdaj poslušal tudi stališča poslanskih skupin. Po eni strani se mi zdi, da, ne vem, ali nismo pogledali kaj in kako je bilo ob sprejemanju tega zakona na samem odboru, torej Odboru za infrastrukturo. Po drugi strani se mi zdi, da so nekateri spregledali, da se ne pogovarjamo danes o krovnem Zakonu o obnovljivih virih v Sloveniji, ker krovni zakon je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike. Ta je pa samo za pospešeno uvajanje. Se pravi, bi na nek način lahko rekel s preprostimi besedami stranski zakon. V oba zakona je treba prevesti seveda in implementirati zahteve direktive. V tem zakonu o katerem se danes o njem pogovarjamo je tega precej manj, kot pa bo v krovnem zakonu, ki pa še prihaja, ki ga še nimamo v obravnavi v Državnem zboru. Se mi zdi, da je tukaj prišlo do ene precej bistvene že neke zmešnjave. In zato bi to tudi želel povedati, da bo tudi javnost vedela. To ni krovni zakon o obnovljivih virih. Tam so zajeti vsi obnovljivi viri, katerikoli so že, bom rekel, deklarirani dandanes. Tukaj je pa za pospešeno uvajanje nekaterih obnovljivih virov, zato tudi hidroenergije v tem zakonu ni. Hidroenergija v Sloveniji že precej dobro izkoriščena v primerjavi s soncem, da se v primerjavi z vetrom sploh ne pogovarjamo. Upam, da vsi se zavedamo, da trenutno stanje v Sloveniji je, da imamo tri vetrne elektrarne, tri. Ne da bi bil zdaj glih največji zagovornik vetrnih elektrarn, ampak vseeno se mi zdi, da tisto, kar me moti, mogoče bom rekel tudi kot energetika, je to, da na deklarativni ravni smo vsi Slovenci, pa tudi vse stranke izredno podpiramo obnovljive vire. Ko pa je treba v zakonih zagotoviti neke ukrepe, s katerimi bi pač do čim večjega obsega proizvodnje iz obnovljivih virov v Sloveniji prišli smo pa vsi proti ali pa jih je mnogo proti. Mislim, da je bilo jasno povedano skozi tudi postopek sprejemanja na odboru, pa tudi danes s strani predlagatelja, torej s strani Vlade oziroma predstavnice Vlade s strani državne sekretarke, kaj ta zakon dejansko zajema in da ne izpušča čisto nobenih varovalk. Iz vidika presoje, ne z vidika presoje vplivov na okolje, celovite presoje vplivov na okolje in ostalih, torej vseh postopkov preden se za neko območje izda sploh dovoljenje oziroma preden sploh nek objekt potem pride. Malo mi je tudi nenavadno, da nekateri izpostavljate investitorje. Nekdo celo omenil lobistični zakon in tako naprej. Jaz mislim, da to niti slučajno ne drži. Namreč, država mora zagotoviti normativni okvir znotraj katerega se bo lahko pospeševalo umeščanje objektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov v prostor. Tukaj smo v Sloveniji pač zelo šibki in imamo še marsikaj za postoriti. In ena od delnih rešitev je ravno ta zakon. Država mora spodbuditi, mislim, vzpostaviti spodbuden regulatorni okvir. Investitorji so pa potem tisti, ki pač izvajajo te projekte. Tako da tu ne vidim pa res nobenega, da bi se koga favoriziral ali karkoli, ker vsak investitor bo lahko pod temi pogoji to tudi delal.
Morda je malo prišlo tudi do težave zaradi tega, ker je tudi mogoče Zakonodajno-pravna služba malce nerodno uporabila neke izraze, mislim, o pavšalnem in selektivnem implementaciji direktive. Seveda dejansko implementacija evropske direktive o obnovljivih virih v tem zakonu je selektivna, ker samo en del sodi v ta zakon, ostali deli implementacije te direktive sodijo v drug zakon, ki sem ga na začetku povedal, torej krovni Zakon o obnovljivih virih. To je zakon, ki je bil sprejet leta 2021, že je v tem parlamentu, junija, ne, pa se sedaj dopolnjuje, spreminja, pravzaprav niti ne tako hudo vsebinsko, ampak z napredkom od leta 2021 pa do danes, pa glede na nove stvari v evropski direktivi. To je čisto preprosto. In čisto nič drugega ni tu zadaj.
Tako, da v bistvu, ko tako nekako včasih nekatere poslanske skupine zelo populistično omenjajo nekatere zadeve ali pa jih celo zdaj še vedno omenjate, pa so že bile vmes razčiščene. To me mogoče najbolj moti, ker je bilo pojasnjeno, ampak se še vedno govori, kot da ni bilo pojasnjeno. Jaz sem dobil dovolj pojasnil tekom postopka sprejemanja zakona, ne. Po drugi strani pa mislim, da tukaj v Državnem zboru moramo malo razmišljati tudi o tem kaj sprejemamo, kakšne ukrepe sprejemamo oziroma kakšen normativni okvir sprejemamo na dolgi rok. Zato, ker tisto, kar smo na drugi strani deležni, bom rekel, seveda tudi upravičeno mogoče s strani državljanov, ne želimo visokih cen energije, kaj šele elektrike, ampak če ne bomo danes poskrbeli, da bomo čez 15, 20 let imeli dovolj elektrike, potem ne bomo imeli takrat nizkih cen, ker je to nemogoče. Če bo premalo, bo draga. Kdo je za to zadolžen? Država, politika, ne, in meni se zdi pač neprimerno, da se na takih zadevah čisto populistično, bom rekel, sklicujemo na neke stvari, pa kar preslišimo tisto, kar je bilo pa v postopku sprejemanja zakona že popolnoma jasno pojasnjeno.
Torej, še enkrat, zakon ne preprečuje nobenih vplivov vseh deležnikov, civilne družbe, občin, lokalnih skupnosti, kogarkoli na postopke, na postopke sprejemanja teh aktov, ki so tudi v zakonu predvideni, uvaja pa oziroma želi pomagati v tem smislu, da bi se opredelila neka območja, recimo prednostna območja, kar mislim, da je ravno tudi v prid tudi tistim, ki so strogi pri umeščanju v prostor, e vem, od civilne družbe naprej in tako dalje, ker če se najprej en del preko tega načina ovrednoti, bo potem lažje pridobivati gradbena dovoljenja za konkretne projekte. Seveda, v tem primeru so pa postopki tudi ustrezno opredeljeni, da, če si v enem postopku že nekaj naredil, ne rabiš še v drugem enkrat ponavljati, ker se po drugi strani vsi pritožujemo, kako so naši postopki dolgi, kompleksni, kako je treba ne vem kaj vse petkrat delati in podobno, ne?
Na koncu bi še samo povedal, da so bili vloženi tudi nekateri amandmaji. V Poslanski skupini Svoboda amandmaje podpiramo in sicer s strani vseh predlagateljev, torej koalicijski amandmaji so plus en amandma SDS, vse amandmaje bomo v poslanski skupini podprli in podprli bomo seveda tudi zakon. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Andrej Hoivik, izvolite.
ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica.
Spoštovani kolegi in kolegice!
Torej, kot je bilo že iz stališč poslanskih skupin obrazloženo, imamo danes pred sabo novelo Zakona o umeščanju naprav, ki zagotavljajo izkoriščanje energije tako imenovanega zelenega prehoda.
In morda nadaljujem, kjer je končal kolega Lah. Prav zanimivo je, da je ta zakon pred tem krovnim zakonom v proceduri. Sicer izgovor Vlade je, da je to potrebna direktiva, zaradi katere bomo plačali penale, če jih po skrajšanem postopku ne umeščamo. Ampak vedno se lahko pogovarjamo kot članica Evropske unije, da so direktive, ko gre za takšne dikcije, nezavezujoče. To ni uredba, to je direktiva, usmeritev. In seveda, če ima Vlada oziroma če ima država sposobno vlado, lahko te direktive implementira tudi na svoj način, kar se gre ta Vlada, Golobova vlada, pa je zavestno kršenje pravic do odločanja v postopkih, ko gremo v te velike infrastrukturne projekte. To je bilo že primarno narejeno s prvim krovnim zakonom. Nenazadnje poglejmo na Družmirsko jezero, kjer ste direktno v zakon zapisali, da se fotonapetostne naprave lahko postavijo tako na Družmirskem kot Velenjskem jezeru, pred na primer štirimi leti pa plebiscitarno oziroma z veliko večino so ljudje rekli na referendumu, sicer pod neko drugo vlado: smo proti umeščanju naprav na jezera, morja in tako naprej. In poglejte, ta vaša politika, ki se je zdaj greste s to novelo, je korak v smer tistega zmanjšanja 90 odstotkov CO2 do 2040, kar pa bo propad za našo državo. To nas vodi v propad. Upam, da ste tudi iz vladne koalicije včeraj poslušali njegove nagovore v Združenih narodih, predvsem predsednika Trumpa, ki je pokazal usmeritev ZDA, ki je pokazal resnico tega, tega takšnega zelenega prehoda, ki ga vi zavestno zagovarjate. In strinjam se, kot je rekel kolega Lah, veliko ljudi podpira zeleni prehod, veliko ljudi je za obnovljive vire energije, vendar pa se ne zavedajo, da so ti potem obnovljivi viri energije lahko postavljeni pred njihovo dvorišče. In takrat pa se to navijanje za ta tako imenovani zeleni prehod konča. In v Poslanski skupini SDS seveda podpiramo debirokratizacijo, podpiramo, da se postopki čim hitreje izpeljejo, tudi včeraj smo imeli en podoben zakon, to je bil Zakon o splošnem upravnem postopku, kjer smo želeli preprečiti nadaljnjo birokratizacijo, vendar ne v smeri, kjer bodo lokalne skupnosti, občine, župani prikrajšani, da izrazijo svoje mnenje. Oziroma izrazijo ga že lahko, vendar vemo, ko imamo v zakonu zapisano, da se bo pospešeno umeščalo v prostor nek projekt, nek infrastrukturni projekt, in tukaj gre le za sončne in vetrne potenciale, potem seveda lahko župan le obmolkne, hkrati pa lahko tudi dobi od vrha vlade kakšen poziv, poglej, raje se tukaj ne vtikaj v to, če ne tvoja občina ne bo dobila nove ceste in tako naprej. To je bilo v Svobodi zdaj že večkrat tudi javno izpostavljeno, kar je zelo žalostno. In seveda, jaz sem mnenja, da moramo slediti politikam Evropske unije, ne pa mižati in kar zaradi tega, ker bomo pač sankcionirani, skozi vrata nositi takšne predloge na mizo, ki pomenijo kršitev Aarhuške konvencije, nenazadnje pomembne konvencije, ki velja tudi za Republiko Slovenijo, z omnibus zakonom, ki gre za, bom rekel tudi, kot že omenjeno prej, lobiste, ki jih trenutno tudi pooseblja sam predsednik Vlade doktor Robert Golob. Sam bom nasprotoval temu predlogu zakona, podprl bom naš amandma, ki nekako rahlja to možnost, da se bodo lahko tudi krajevne skupnosti ali pa lokalna samouprava dala v ta postopek in sprejemala svoje odločitve, ki se bodo tudi upoštevale. Seveda pa samega zakona, ki je nadgradnja tistega, primarnega zakona, ne bom podprl. Hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Jožef Jelen, izvolite.
JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoča, hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem. Spoštovana državna sekretarka.
Ja, nekako smo že kar priča v tem mandatu pod vodstvom Vlade Roberta Goloba nekako favoriziranju določenega vira električne energije, v tem primeru fotovoltaike in tudi vetrnih elektrarn. Jaz bi se strinjal z mojimi razpravljavci predhodnimi, da gre tu za izredno lobistični zakon, a ne. Vemo, da je bilo tu en kup pripomb na ta zakon in ne vem sploh, kdo ga tako izrecno podpira. Podpirajo ga samo določeni lobiji in seveda predstavniki Gibanja Svoboda. Mi smo, tako kot je rekel predhodnik gospod Lah, mi smo tak stranski zakon sprejeli že leta 2023, 7. 7., na 41. izredni seji Državnega zbora, v katerem smo območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, nekako tudi dorekli, na katera zemljišča, na katera območja se lahko te naprave umeščajo. To so predvsem strehe večjih objektov, urejena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območje cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi. Tako da tudi v tem zakonu tudi obveza, da se za te proizvodne naprave obvezno namesti že na novogradnjah, rekonstrukcijskih delih in stavbah, katere so večje od 1000 m2. Tako da jaz ne vem, kako je z realizacijo tega dela zakona, kot pravite, stranskega zakona. In zdaj greste še na kmetijska zemljišča in na jezera. Vemo, da je problem kmetijskih zemljišč v tem, da pač nekako Slovenija je še daleč od tega, da bi bila prehransko samooskrbna. Ne vemo, kakšne so posledice in vsestranske zadeve, katere pridejo iz tega, pač, če se ta agrofotovoltaika namesti na kmetijska zemljišča. Ni še bilo nekih resnih študij, nimamo raziskav in vemo, da smo pač priča tem podnebnim spremembam. Vemo, da v zadnjem času je kar nekaj teh neurij bilo, med njimi tudi toča. In vemo, kaj se je zgodilo s sončnimi elektrarnami na področju Slovenske Bistrice, kjer je bilo uničenih ogromno teh sončnih elektrarn. In lahko si predstavljate, kaj bi bilo, če bi to bilo na kmetijskih zemljiščih in vso to steklo potem na poljih, kako bi potem to sanirali.
Zdaj, kar se pa tiče tega, kot je že bilo rečeno, za Družmirsko jezero in Velenjsko jezero, tu nasprotujejo lokalne skupnosti, lokalne skupnosti in civilne iniciative, tako da gre tudi tukaj za en tak primer prakse v katerega se tudi umešča nek vir financiranja. Vemo, da na Družmirskem jezeru se pač želi ta projekt financirati pač iz teh sredstev za prestrukturiranje Savinjsko Šaleške regijske regije, te premogovne regije in se favorizira HSE, kateri bi gradil to sončno elektrarno na tem jezeru. Tako da to je bil tudi sklep Mestne občine Velenje, da temu nasprotujejo in tudi to je dokaz, da se v tem zakonu in nasploh pod to Vlado nekako ne upošteva mnenje lokalnih skupnosti.
Ne vem zakaj se tudi tako favorizira to vetrno in sončno elektrarno, ker pa vemo, da imamo strašno veliko tega vodnega potenciala, hidro potenciala. Imeli smo primer toče, imeli smo primer vseh teh dejavnikov, ki sem naštel in seveda tudi poplav. Vemo, da bi se s poplavno varnostjo oziroma z izgradnjo teh hidrocentral lahko zagotovila tudi poplavna varnost do ločenih delov. Vemo kakšen problem je bil pred leti na področju Posavja, v Krškem, pa so se tam zgradile nekaj hidroelektrarn in sedaj skoraj ne slišimo, da bi na tem področju bil kak problem. Vemo za probleme na reki Muri in tudi tam je nekako bogokletno reči, da bi se zgradila kakšna hidroelektrarna, pa vemo, da jih imajo Avstrijci okoli 30 na svojem ozemlju, v Sloveniji pa niti ene. In tako da ne vem zakaj, tako kot je že rekel moj predhodnik Andrej, zakaj je ta stranski zakon pred krovnim zakonom. To se pač gre za določen del, tako kot sem rekel, da je ta zakon. Da je ta zakon lobističen in da se pač favorizira določene določene proizvajalce oziroma določene te lobije kateri bodo pač gradili.
Bilo je rečeno tudi, da Slovenija rabi električno energijo tudi v prihodnje, ampak žal fotovoltaika pa vetrna elektrarna nista zanesljiv vir oskrbe. Zanesljiv vir oskrbe. Vemo, kaj je, v tem trenutku je najbolj zanesljiv vir oskrbe elektrika iz Krškega in tudi iz Termoelektrarne Šoštanj. Kar se tiče pa vetra in sonca, imajo pa velik problem v evropskih državah, nekaterih, vemo tudi Nemčija, kakšno elektriko mora uvažati, da lahko pač potem oskrbuje svoje svoje, svoje gospodarstvo in ljudi. Ali je ta elektrika čista ali ni, ko jo uvažajo, je pa seveda drugo, tako da jaz, da zaključim, amandma Slovenske demokratske stranke bom podprl, seveda temu zakonu, stranskemu zakonu pa bom nasprotoval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Mislim, da se je k besedi priglasila državna sekretarka, izvolite.
MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Najlepša hvala.
Večkrat je bilo zdaj slišati o lobističnem zakonu, pa bi želela se vsaj dve zadevi izpostaviti v zvezi s tem.
Prvo kot prvo, v preteklih letih smo večkrat poslušali pozive, da naj država usmerja investicije v nove proizvodne naprave tam, kjer je najmanj konfliktov. To je ta zakon, spoštovani poslanci, ta zakon ureja to, da se investicije usmerja in investitorje usmerja na območja, ki jim rečemo prednostna območja, kjer je najmanj konfliktov, tako z vidika narave, kot z vidika okolja, kot z vidika naselij. In tukaj je pred vami. Zelo težko je tudi poslušati očitek o lobističnem zakonu, pa za pa poslušati sklic na govor predsednika Združenih držav včeraj, ki ga ne moremo drugače razumeti kot trženje lastnih produktov, od katerih je njegova družina ali prijatelji poslovno odvisni. Seveda, da želi, da Evropa opusti podnebne cilje zaradi tega, ker vam želi prodajati svojo drago nafto in zemeljski plin zato, da Evropa ostane uvozno odvisna, zato da to zelo drago plačuje, ker in to vse seveda plačujejo državljani, da se razumemo, in kaj je alternativa, alternativa so zastonj domači viri, ki jih lahko proizvedemo sami po praktično nič ceni. Tako da sklicevati se na Trumpov nagovor včeraj v Združenih narodov je naravnost smešno. Glede na to, da vemo kakšni so njegovi poslovni interesi.
Pa poglejmo številke, kaj Amerika dela v Trumpovem letu, torej v letu 2024. Amerika je v Trumpovem letu novo na novo zgradila 42 gigavatov kapacitete vetra na Zemlji, torej on tako imenovanega ontion vetra in sončnih elektrarn. To je skoraj 5 procentov svetovne kapacitete, ki je bila lani dodana na področju vetra in skoraj 10 procentov nove kapacitete, svetovne, ki je bila lani dodana na soncu. To dela Amerika. Nekaj je kar predsednik, ki je poslovno povezan, seveda govori, vam pridiga, vi pa to vzamete naprej, pa rečete, tako mora tudi Slovenija. Nekaj drugega je pa, kaj država dejansko dela, Združene države Amerike. In Združene države Amerike na polno, na polno investirajo v obnovljive vire energije na področju sonca in vetra. To kažejo uradne statistike. Pa poglejmo še naše sosede, ker ste se spraševali, spoštovani poslanci od kod ta vnema za sonce in veter. Lanskoletne številke za Madžarsko. Lani so Madžari prebili 20 odstotkov domače proizvodnje iz sonca iz vetra, lani so Poljaki prebili 25 odstotkov domače proizvodnje iz sonca iz vetra, lani so Hrvati prebili 20 odstotkov domače proizvodnje iz sonca in vetra. Kje je Slovenija bila lani? 3,6 procenta. Samo toliko, da se razumemo, kdo zaostaja pa kdo kaj forsira, ker očitno, se pravi, smo to že večkrat poslušali, če vse vzhodne evropske države tako masovno investirajo v proizvodnjo domače elektrike in sonca in vetra, pol ne vem zakaj poslušamo še vedno po treh letih tukaj očitke o nekih lobističnih zakonih.
Čeprav zakon ničesar ne ureja v zvezi z agrofotovoltaiko, vseeno naj vas potolažim, da je v drugih evropskih državah agrofotovoltaika že več kot deset let prisotna, za to obstajajo bogate izkušnje o tem, kaj dejansko pomeni. Kar se tiče plavajoče sončne elektrarne, ki naj bi se gradila na Družmirskem jezeru, naj povem, da je bila prepoznana kot ključen razvojni projekt v strategiji o izstopu iz premoga, ki je bila sprejeta pod prejšnjo Vlado, torej pod vlado, ki jo je vodila SDS. In kar se tiče hidropotenciala lahko ponovno, kar je že sicer tudi spoštovani poslanec Lah povedal, hidropotencial je v Sloveniji skoraj v celoti popolnoma izkoriščen ali pa se nahaja na območjih z visokimi tveganji. To, kar poslušamo z vaše strani. O tem, kako bomo uničevali naravo in okolje naš neizkoriščen hidropotencial obstaja na takih območjih, ki imajo visoka tveganja. Medtem ko sončni in vetrni potencial še zdaleč v Sloveniji ni izkoriščen kar za tri Slovenije ga imamo pa, kot sem prej omenila, samo na 3,6 odstotka domače proizvodnje nam prispeva, tako da ga lahko še bistveno več izkoriščamo. Da pa smo ta mozaik različnih virov domače oskrbe in povečanja neodvisnosti že sestavili pa vam lahko tudi povem, da je vlada lani sprejela novo nacionalno energetsko in podnebno strategijo, kjer si lahko ta razmerja in prispevek posameznih domačih virov, ki nam omogoča energetsko neodvisnost v prihodnjih desetletjih tudi sestavili. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Kaj je replika? Izvolite.
ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala za besedo.
Poglejte, spoštovana državna sekretarka, izgleda nisem bil razumljen, ko sem citiral gospoda Trumpa, ko je včeraj imel impozanten govor. Najbrž ste ga vi vzeli iz konteksta, potem levih medijev, ki so ga nabijali, kako nasprotuje klimatskim spremembam oziroma zanikovalec. On je lepo dejal, da se gre s tem prehodom v zeleno revolucijo, da je to napačna pot. Zagotovo sam pozna tudi te podatke, ki ste jih vi navajali o več giga močeh vetrnih elektrarn, ampak poglejte ZDA, poglejte to gmoto, tudi sam sem bil na primer v Kaliforniji, v Arizoni, kjer je območje, kjer se lahko postavijo sončni paneli, pri nas pa nimamo na primer puščave. Pri nas pa moramo onesnažiti Družmirsko jezero, pa Velenjsko jezero, najbrž tudi, kjer je območje turizma, kjer je območje tudi, da lahko ljudje plavajo v teh dveh jezerih oziroma vsaj v Velenjskem jezeru in mi tam postavljamo foto napetostne naprave oziroma fotovoltaiko. In o tem sem govoril. Moramo pogledati tudi danosti. Nenazadnje tudi na Odboru za evropske zadeve velikokrat rečemo oziroma imamo poročila, da se Slovenija nadpovprečno segreva v primerjavi s preostalim svetom ali pa z Evropo. Potem pa pogledamo pač, kaj Arso v resnici napiše in napiše, zaradi svojih geografskih danosti, zaradi Alp, zaradi morja, zaradi Panonske nižine in Krasa. In te danosti moramo upoštevati, ko govorimo, potem o omnibus zakonih o umeščanju fotovoltaike in vetrnih elektrarn v Sloveniji. In najbrž je razlog, da imamo samo tri vetrne elektrarne. Če bi imeli stabilen vir vetra, če bi imeli stabilne vire, bi imeli morda že 300 vetrnih elektrarn, kot jih ima na primer Nizozemska ali pa Norveška in tako naprej. In o tem sem govoril. Torej, ne prosim zdaj zlorabljati vaših besed v to, da napadate predsednika Trumpa. Jaz sem samo dejal, kaj je on povedal, zagotovo so zadaj, tudi tega ne bom zanikal, interesi ZDA. Ampak spoštovani, sam to govorim pa kot posameznik, sem pa raje odvisen od nafte in zemeljskega plina iz ZDA kot pa od teh redkih kovin iz Kitajske, ki se bodo, zaradi tega norenja v zeleni prehod mnogokrat in veliko podražile v naslednjih letih in desetletjih in takrat pa bomo imeli velike težave, velike izzive, če bomo tako hiteli v to odvisnost tako imenovanih OVE energij.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.
Magister Janez Žakelj, izvolite.
MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica.
Tako kot sem že v stališču poudaril, bi še enkrat povedal, da v Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je nujno pospeševati uvajanje obnovljivih virov energije. Toda treba je pa gledati širšo sliko. In Slovenija zagotovo nikoli ne bo mogla v celoti zagotoviti svojih potreb po elektrike s sončno in vetrno energijo. Zato smo že v prejšnjih novelah opozarjali, da je napačno se osredotočiti samo na te vire, ne pa upoštevati tudi neizkoriščene potenciale, vodne vire. Tukaj govorimo tudi o črpalni elektrarni in še o drugih, pa lesno biomaso, geotermalno energijo in nove tehnologije. Tukaj gospa Tina Seršen govorite o NEPN. Glejte mi smo na celi črti oziroma koalicija. Zdaj ste na oblasti že tri leta in pol in bi pričakoval, da se boste osredotočili na tiste stvari, ki bodo dejansko zagotovile čim večjo strateško neodvisnost Slovenije od tujih virov energije. In jedrska energija. Kje je? Lahko še enkrat povem, kar sem že, da je za nas najboljša opcija glede energetske neodvisnosti doseganje podnebne nevtralnosti, varianta z OVE in jedrsko energijo. In nekje je bil omenjen primer Nemčije in Francije, Nemčija, Nemčija je vložila 700 milijard evrov v OVE in je minimalno zmanjšala CO2 izpusta in ima drago elektriko. Francija pa bistveno drugače, se pravi, veliko zmanjšanje izpustov in ugodne cene elektrike.
Jaz se zdaj ne bi osredotočil na Trumpa, z marsičem se tudi z njim ne strinjam. Lahko pa gledamo Draghijevo poročilo in zdajšnjo, pred kratkim je imel Draghi o položaju Evropske unije kar nekaj, kar nekaj besed in je povedal, inovacije v napredne tehnologije. Evropa zaostaja in ne smemo se slepiti, kar se velikokrat smo, da je Slovenija kar dobra v okviru Evrope. Ja, mogoče je dobra, ampak v okviru, če primerjamo svetovno naš položaj, položaj Evrope se slabša, je slab in se še slabša. Tukaj govorimo predvsem o Kitajski, o Ameriki, tudi Indiji in drugih, drugih velesilah.
Druga stvar je razogljičenje, ki podpira rast, ki podpira rast. Glejte, ne brezglavo razogljičenje, ampak tisto, ki bo upoštevalo vse, vse nove tehnologije in bo omogočalo tudi naši industriji, da bo na podlagi tega rasla. Ne pa recimo, kar se zdaj dogaja, da v bistvu je plin v Ameriki štirikrat cenejši, elektrika več kot dvakrat cenejša za podjetja. Mi pa pričakujemo, da bodo naša podjetja ali pa evropska podjetja širše gledano konkurenčna in da bodo konkurirala z ameriškimi in kitajskimi podjetji.
In še ena stvar, ki jo je Draghi omenil, krepitev gospodarske varnosti. In tukaj spet govorimo, povejte mi, koliko imamo surovin, ki omogočajo, ki omogočajo nadomestilo sončnih elektrarn, ne samo gradnjo, ko bo treba to razgraditi, kako bomo te stvari nadomestili? Da o vetrnih elektrarnah niti ne govorimo.
In zdaj, kolega Lah je rekel, ne pogovarjamo se o krovnem zakonu. Res je, da ne, pa se mi zdi žalostno. Po treh letih in pol se pogovarjamo ponovno in bom rekel o lobističnem zakonu, o vetru in soncu. In kolega Lah je rekel, nisem zagovornik vetrne energije. Ja, zakaj pa, zakaj pa potem sprejemate zakon, postranske zadeve s katero se ne strinjate. O drugih energijah pa ne slišimo nič. Jaz ne vem, ali se v ozadju res toliko dogaja, da bomo praktično že zdaj neodvisni ali je kakšen drug razlog in tukaj za kakšen drug razlog, veste kaj, mislim, da je to lobističen zakon, ker ne bo manjši in investitorji s tem zakonom ne bodo nič na boljšem. Gre za velike investitorje, ki imajo interes, da bodo gradili in bodo prodajali. Že zdaj pa naša omrežja pokajo po šivih.
Zdaj pa govorite, da ni - kako je že kolega Uranič govoril? - zagotavljanje visoke ravni presoje in sodelovanja lokalnih skupnosti. Ja, kje vi to vidite? Jaz vidim v skrajšanem postopku, ki je kao, se zelo mudi, vidim predvsem to kritično mnenje Državnega sveta, kritično mnenje Zakonodajno-pravne službe, kritično mnenje vseh nosilcev lokalnih funkcij, se pravi ZMOS, SOS, ZOS, vseh skupnosti občin. Lokalne skupnosti. Spoštovani kolegi iz koalicije so potisnjene na stran, so potisnjene na stran. Dobro, zdaj, če pravite, da je to demokracija, pa da bom jaz, da me boste obsodili skrajnosti, da sem skrajen, še enkrat povem. Sem za, sem za čiste vire energije, vendar tiste, ki podpirajo rast in tiste, ki jih bomo pač uskladili z lokalnimi skupnostmi. Drugače ne gre.
Zdaj pa, zmanjšuje se mehanizem presoje na okolje, ni potrebno, razen na strateški ravni. Zdaj, kolega Uranič, ne vem kje ste vi videli, da se izboljšuje te stvari, seveda se izboljšuje za investitorje in predlog definitivno zmanjšuje vlogo lokalnih skupnosti in polna usta so vas bila in so vas še, kako poslušate druge, dejstvo pa je, da skušate s tem zakonom izključiti lokalno skupnost, izključujete stroko s tem, ko skrajšujete postopke in obravnavate stvari, ki so vam v interesu, ne govorimo pa o širši sliki, ki bi dejansko zagotovila našim državljanom in podjetjem cenejšo energijo in varno energijo, dostop do energije.
Zato seveda bomo v Novi Sloveniji temu zakonu nasprotovali.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati pri tem členu in amandmaju? (Ne.) Če ni interesa, potem zaključujem razpravo.
In v razpravo dajem 3. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi tu kdo razpravljati? (Ne.) Ni interesa, potem ne bo razprave.
V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu kdo razpravljati? (Da.) Je interes, bom vseeno prosila za prijavo, prosim za prijavo. Dva prijavljena razpravljavca.
Kolega Franc Rosec, izvolite, potem dobi besedo predstavnica Vlade, izvolite.
FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsednica.
Zdaj, saj je bilo že, eden od kolegov razložil naš amandma, ampak naš amandma je bil vložen z namenom, da se prisluhne lokalnim skupnostim in pa občanom. Namreč, ta zakon, kolikor je bil v prvotni zadevi narejen oziroma je favoriziral predvsem investitorje, ni pa prisluhnil javnim interesom in pa lokalne skupnosti. Tu smo mi ta zakon vložili. Zdaj prej je gospod Lah rekel, da boste ta amandma podprli, tako da vsaj nekaj dobrega. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovana državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Ja, najlepša hvala.
Samo da bo res jasno, zakaj tudi vlada ne nasprotuje amandmaju SDS, ki je bil vložen. To je sicer drug člen, tako da mislim, da je spoštovani poslanec Rosec morda zamenjal številko amandmaja. Vi ste dodali, da naj se javnost, sodelovanje javnosti zagotovi v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor. To je stališče, ki ga je ministrstvo oziroma Vlada cel čas zagovarjala, je bilo vedno isto. Torej, če se ne dela odstop od sistemske zakonodaje, veljajo sistemski zakoni in se tudi uporabljajo, to pomeni, da lahko v enem primeru pač uporabljaš več zakonov. In tukaj je zaradi jasnosti seveda pač dodano, da se zagotovi sodelovanje javnosti v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor, kar je tako in tako samoumevno.
Bi pa tukaj izkoristila, ker sem že pri besedi, še gospodu Žaklju, odgovor. Trdili ste, da se izključuje javnosti, trdili ste, da se izključujejo občine. Še enkrat bom pojasnila sistem, ki ga zakon uvaja. Prvi korak je priprava strokovnih podlag, v postopku sodeluje javnost, ko gremo v javno posvetovanje, torej tudi občine, civilne iniciative, vsak, ki je zainteresiran. Drugi korak je vključitev ustreznih območij iz kartiranja območij OVE v pripravo tematskega akcijskega programa. Ta tematski akcijski program je podvržen celoviti presoji vplivov na okolje. Ponovno vsi, vsa zainteresirana javnost v okviru postopka CPVO(?) sodeluje. Tretji korak je priprava uredbe o najustreznejši varianti ali uredbe o DPN-ju. Pri sprejemanju te uredbe sodeluje javnost in izvede se postopek CPVO, šele nato pridemo do faze pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tako da, res, ponovno vas pozivam. Ne zavajajte javnosti. V, javnost je vključena več, kot je sedaj. Zakon omogoča res odprt in transparenten proces priprave teh tako imenovanih "go to areas", kamor smo se večkrat v preteklosti strinjali, da je treba usmerjati investitorje v Sloveniji. Očitke, da je javnost izključena, omejevana ali kakorkoli, da se slabša standard kakovosti dostopa javnosti do posvetovanj, ostro zavračamo. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ker ni interesa, zaključujem razpravo.
In v razpravo dajem 8. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ni interesa, ne bo razprave.
In v razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Je morda tukaj interes? (Ne.) Ni interesa, ne bo razprave.
V razpravo dajem 10. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Morda tu želi kdo besedo? (Ne.) Ne, potem zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O GOSTINSTVU.
Državni svet je na 18. izredni seji 22. julija 2025 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o gostinstvu.
Za obrazložitev zahteve bi dala besedo predstavniku Državnega sveta, ki ga pa žal tukaj ni. In gremo naprej.
Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo in za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Juriju Lepu, izvolite.
JURIJ LEP (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica.
Državni sekretar z ekipo, lep pozdrav kolegice in kolegi!
Odbor za gospodarstvo je na 39. nujni seji 16. 9. 2025 kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o gostinstvu, EPA 2005-IX. Odboru je bilo posredovano gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu in mnenje Vlade. v uvodnih predstavitvah predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter predstavnika Ministrstva za solidarno prihodnost je sledila razprava. V njej so članice in člani Odbora predstavili svoja stališča glede zahteve, razpravljavci iz vrst opozicije so izrazili podporo zahtevi zaradi nasprotovanja rešitvam iz zakona. Ob tem so izrazili prepričanje, da zakon ne bo rešil stanovanjske krize. Za uspešno reševanje slednje so predlagali: ukrepanje glede problematike praznih stanovanj, zagotavljanje pravne zaščite najemodajalcev, dostopnejše stanovanjske kredite, davčne olajšave za mlade in mlade družine, prožno spremembo namembnosti zemljišč v stavbno zemljišče, pospešitev investicij v komunalno infrastrukturo, hitrejši postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj in aktivnosti za poselitev praznih nepremičnin na podeželjih. Večina kritik je bila namenjena rešitvam zakona glede sobodajalstva, ki naj bi omejevala lastninsko pravico in svobodo gospodarsko pravico posameznika, da se sam razpolaga s svojim premoženjem. Na drugi strani so bili člani in članice iz vrst koalicije mnenja, da je zakon ustrezen. Ob tem so se strinjali z razpravljavci iz vrst opozicije, da sam zakon ne bo rešil stanovanjske problematike in opozorili, da se le šest členov od 49. na to tudi nanaša. Regulacijo področja sobodajalstva so izpostavili kot nujno na dolgi rok, saj je nekontrolirana rast te dejavnosti tesno povezana z rastjo cen nepremičnin in dolgoročnih najemnin ter negativno vpliva na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva v večstanovanjskih stavbah. Razpravljavci iz vrst koalicije so poudarili, da zakon skupaj z ostalimi ukrepi predstavlja enega izmed korakov na poti reševanja stanovanjske problematike.
Med izzivi na tem področju so izpostavili: krepitev javnega najema stanovanj, povečanje ponudbe stanovanj, olajšave pri gradnji, ki jih prinaša ta dva zakona s tega področja, ter reševanje anomalij na področju stanovanjske problematike. Le te z rešitvami na področju sobodajalstva prinaša tudi ta zakon. V nadaljevanju so opozorili še na potrebo po uvedbi nepremičninskega davka ter na reševanje problematike praznih stanovanj. Glede prepričanja članov opozicije o gradnji novih stanovanj kot eni izmed najbolj učinkovitih rešitev stanovanjske krize, pa je bilo poudarjeno, da je bolj učinkovito ukrepanje na več področjih hkrati, kar se trenutno tudi dogaja. Opozorjeno je še bilo, da predlog zakona že v prvotni obliki potrdil Ekonomsko socialni svet. Prav tako je zakon v primerjavi s prvotnim predlogom v določbah glede avtonomije občin bistveno manj omejevalen, saj sedaj občine same odločajo o omejevanju sobodajalstva. Po razpravi je odbor glasoval o naslednjem mnenju: Zakon o gostinstvu je ustrezen. Odbor je mnenje sprejel, ker je v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije in s 84. členom Poslovnika Državnega zbora zanj glasovala večina vseh članic in članov odbora. Hvala za pozornost.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (državni sekretar MGTŠ): Spoštovana predsednica.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije vabi poslanke in poslance, da Zakon o gostinstvu podprete tudi ob zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje. Glavnina javne pozornosti v Zakonu o gostinstvu je bila posvečena regulaciji kratkotrajnega najema, čeprav z zakonom urejamo tudi bolj prilagodljiv obratovalni čas in manjše administrativne obveznosti gostincev ter hkrati ukrepe za večjo kakovost naše gostinske ponudbe. Medtem so razlogi za regulacijo jasni: živimo v času stanovanjske krize s kroničnim pomanjkanjem stanovanj. Ta ima več vzrokov. Nesporno pa je, da skokovita rast kratkotrajnega najema seli stanovanja iz trga dolgotrajnih na trg kratkotrajnih najemov. Stanovanje je postalo naložba, ta fenomen pa sili cene stanovanj in najemov navzgor. To jasno izkazujejo tudi tako mednarodni trendi kot tudi dve študiji, ki sta bili na uglednih institucijah pripravljeni kot podlaga za ta zakon. Opozorilo manchestrske Metropolitanske univerze je zgovorno. Po petkratnem povečanju kratkotrajnega najema v zadnjih desetih letih Sloveniji brez regulacije grozi nadaljnje 185 odstotno povečanje do leta 2030. Z zakonom, kot je bil sprejet v Državnem zboru, uvajamo ciljano regulacijo v mestih in krajih, kjer fenomen kratkotrajnega najema povzroča nedostopnost stanovanj. Tam bo veljala časovna omejitev, določena z zakonom, če se občina s presojo potreb svojega turističnega razvoja na eni in stanovanjske dostopnosti na drugi strani ne bo odločila za drugačno omejitev. Pri tem jim zakon omogoča široko polje avtonomnega odločanja, s tem pa tudi odgovornost.
Vlada Republike Slovenije pri tem odgovarja na očitke Državnega sveta. Naj povzamem bistvene. Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem je nastanitvena dejavnost. Zakon o gostinstvu je področni. Zakon na tem področju, ki ureja pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato je najprimernejši pravni okvir za določanje pogojev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem torej, nastanitvene dejavnosti, ki je del gostinske dejavnosti. Možnost opravljanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju je odklon od siceršnje sistemske ureditve na področju graditve objektov v povezavi s prostorskim urejanjem. Gostinska in druga pridobitna dejavnost se praviloma opravljata v objektih, ki so opredeljeni za ta namen z gradbenim in uporabnim dovoljenjem oziroma s predpisi o urejanju prostora in prostorskimi izvedbenimi akti. Govorimo ves čas o drobni izjemi, ki je postala velik problem. Zakon o gostinstvu še vedno ohranja možnost izvajanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju, a slednjo regulira, upoštevajoč javno korist in ravnotežje med ustavno varovanimi vrednotami, zlasti pravico do zasebne lastnine, svobodno gospodarsko pobudo, pa tudi z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo zasebne lastnine ter pravico, ustavno varovano pravico do primernega stanovanja. OECD ugotavlja, da so se v zadnjem desetletju cene stanovanj v Sloveniji zviševale hitreje kot v drugih evropskih državah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije cene stanovanjskih nepremičnin deset let neprekinjeno rastejo. Letna rast v minulem letu je bila 8,5 odstotna. Cene stanovanj v Sloveniji so najvišje ravno na turistično razvitih območjih, v katerih je skupaj skoraj polovica celotne ponudbe kratkotrajnega najema Ljubljana, Obala in alpsko območje. Verjamem, da smo na koncu izbrali dobro kombinacijo ukrepov, ki omogočajo dobrodošlo dopolnjevanje turistične ponudbe tam, kjer nimamo izzivov z dostopnostjo stanovanj, hkrati pa strožje omejitve s pravico in odgovornostjo občin, da te omejitve bodisi zaostrijo ali omilijo. v skladu s potrebami svojega prebivalstva in svojega razvoja. Verjamem, da je bilo v našem medsebojnem sodelovanju opravljeno veliko delo. Vabim vas, da potrdite Zakon o gostinstvu in dodate nujno potreben ukrep k celoviti prenovi stanovanjske politike, da v Sloveniji premagamo stanovanjsko krizo in ljudem, posebej pa mladim in mladim družinam zagotovimo večjo dostopnost stanovanj. Stanovanje naj bo dom in ne naložba. Vabim vas, da zakon potrdite.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev in doktor Anže Logar, izvolite.
DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala lepa, predsednica.
Veto Državnega sveta na zakon o gostinstvu je bil nujen odziv na škodljiv zakon, ki namesto spodbujanja duši eno ključnih gospodarskih panog, turizem. Ta zakon ne rešuje problemov, temveč ustvarja nove, pri tem pa nesorazmerno bremeni najbolj prodoren del slovenskega turizma, male ponudnike.
Naši ključni pomisleki. Zakon rešuje napačen problem na napačnem mestu. Osrednji problem zakona je, da, kot so predlagatelji navedli v uvodnem tekstu ob predstavitvi zakona, da skuša enega največjih izzivov naše družbe, torej pomanjkanje stanovanj, reševati na plečih dejavnosti zasebnih sobodajalcev. Namesto da bi se država osredotočila na aktivacijo več kot 160000 praznih stanovanj po Sloveniji se je, kot to najbolje zna in kar ugotavljam v času tega mandata, odločila za dodatno administrativno omejitev in se z omejitvami spravila na približno 14000 nastanitvenih enot, ki jih pretežno oddajo mali ponudniki. S tem se ustvarja lažni narativ, da bo ta zakon rešil stanovanjsko krizo, kar se seveda ne bo zgodilo. Gre za napad na svobodno podjetniško pobudo. Zakon nesorazmerno bremeni sobodajalce, ki so s trdim delom in lastnimi vložki ustvarili svoje majhne, lastne, uspešne zgodbe. Ti posamezniki in družine, ki niso breme države, temveč prispevajo v proračun, so temelj naše turistične ponudbe pod geslom Turizem smo ljudje. S tem zakonom pa so postali tarča administrativnega dušenja, medtem ko je zakonodajni postopek voden brez ustreznega dialoga z njim. Seveda je to tudi lobističen zakon. Hotelirji si manejo roke. Ta zakon uveljavlja nelogičen, centralističen pristop. Namesto da bi zakon opolnomočil lokalne skupnosti, ki najbolje poznajo svoje razmere, saj se, kot vemo, potrebe v Piranu, Bohinju ali Ljubljani bistveno razlikujejo, uvaja enotno rešitev za celotno državo. Logika omejimo vse na to, pa naj občine popravljajo, je zgrešena in v nasprotju s sodobnimi praksami v Evropi, kjer to počnejo in urejajo mesta sama ali regije. Tudi ne poznamo nobene države Evropske unije, ki bi imela takšen lobističen birokratski zakon na nacionalni ravni za omejevanje nastanitvenih kapacitet. Državni svet je zato jasno opozoril, stanovanjske politike se ne rešuje z uničevanjem turizma na podeželju, rešitve so drugje. Tam pa zmanjka očitno idej.
Spoštovani, danes imamo priložnost popraviti napako. Poslanci Socialne demokrati tega zakona ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Kolega Aleksander Prosen Kralj bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.
ALEKSANDER PROSEN KRALJ (PS Svoboda): Dober dan.
Hvala za besedo, predsednica.
Pozdravljeni na ministrstvu vsi lepo skupaj, ter Državni zbor!
Zakon o gostinstvu, ki ga danes še enkrat potrjujemo, ne pomeni konec turizma in svobodne gospodarske pobude, kot to slikajo nekateri njegovi nasprotniki, ampak je začetek nove faze odgovornega sobivanja med prebivalci, gostitelji, turisti in predvsem skupnostjo. Drugi del kritikov pa je v javnosti napačno predstavljal, da naj bi bil zakon v parlamentarnem procesu, da naj bi zakon v parlamentarnem procesu razvodenel, pa naj bi, da naj bi postal praznina, se pravi prazna lupina. A tudi to ne drži. Resnica je, da je zakon danes bolj ciljno usmerjen, bolj sorazmeren in predvsem bolj izvedljiv, še vedno pa ohranja vse ključne varovalke in stroge pogoje za urejanje tistega dela trga, ki vpliva na stanovanjsko dostopnost in kakovost bivanja. Prvič doslej imamo celovito zakonsko ureditev kratkotrajnega najema stanovanj. Vsi sobodajalci bodo morali opraviti vpis v register, pridobiti identifikacijsko številko, spoštovati omejitve števila dni oddajanja, pridobiti soglasja sosedov, stanovanje označiti s standardizirano nalepko in, kar je ključno, podvrženi bodo nadzoru in tudi sankcijam. Zakon tudi priznava in navaja resnico, ki je dolgo časa nismo izrekli na glas: namenska uporaba stanovanja za kratkotrajni turistični najem je v bistvu odmik od sistema prostorske zakonodaje. Stanovanja niso bila zgrajena z namenom izvajanja turistične dejavnosti, temveč za dolgoročno bivanje. In to je bistvo. Zato imamo tudi kot družba pravico in dolžnost, da če ta odmik povzroča škodo skupnosti, posamezne primere pravno uredimo, zamejimo in uravnotežimo. Gospodarska svoboda v Sloveniji ostaja neokrnjena, nihče nikomur ne prepoveduje, da s svojim premoženjem gospodari, a tako kot pri vseh pravicah svoboda posameznika ni neomejena, ko trči ob temeljne pravice drugih - pravico do bivanja, pravico do mirnega okolja, do skupnega upravljanja večstanovanjske stavbe, do varnega in vzdržljivega razvoja skupnosti. Zakon zato ne posega povsod, temveč ciljno naslavlja tista okolja, kjer so stanovanja izrinjena s trga zaradi dobičkonosnega turističnega oddajanja, tam, kjer družine ne morejo več najti stanovanj, kjer so cene nerazumno poskočile v stavbah, kjer se opravlja oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem. V nasprotju z željami stalnih prebivalcev stanovalcev občine dobivajo v roke orodja za ukrepanje. Če ne ukrepajo same, velja avtomatična omejitev 60 dni. Če pa želijo, lahko obdobje same prilagodijo od 30 pa vse do 270 dni glede na razmere na stanovanjskem trgu, stanje infrastrukture, javni najemni sektor in vplive turizma. To ni centralistično vmešavanje, kot smo danes že slišali, to je decentralizirana, pametna regulacija.
Spoštovani. Ta zakon ne ogroža turizma, ga pa usmerja in ne posega tam, kjer ni težav. Predvsem kjer sobivanje stanovalcev in turistov poteka brez zapletov, zakon omogoča oddajanje do 365 dni na leto. To je prilagodljiv in premišljen okvir, ne pa vsiljen ukrep. Hkrati je ta zakon del širšega paketa, katerega srce je največja javna stanovanjska investicijska shema po osamosvojitvi naše države - 1 milijarda evrov v desetih letih za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Vemo pa, da bodo nova stanovanja na voljo šele čez nekaj let in zato potrebujemo ukrepe že danes, da preprečimo nadaljnje razslojevanje trga in socialno stisko. Zakon o gostinstvu prinaša red, pravno varnost, večjo preglednost in močno podporo lokalnim skupnostim. Prinaša tudi pomemben premik, da sobodajalstvo ni več divje področje med črnim trgom in neurejenim oglaševanjem, temveč ureja dejavnost v službi skupnosti. Na koncu pa bi rad še to poudaril; to ni zakon proti podjetništvu, to je zakon za skupnost, to ni zakon proti turizmu, to je zakon za stanovalce, gostitelje in obiskovalce, ki si želijo pravičnih, jasnih in stabilnih pravil. Zato ga bomo tudi v poslanski skupini podprli, ker verjamemo, da je moč trajnostnega turizma v njegovem sobivanju z ljudmi, ki na istem prostoru tudi živijo. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, v njenem imenu kolega Andrej Kosi. Izvolite.