Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Republika Slovenija kot članica Evropske unije in Nata ostaja zavezana k ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti tako v Evropi kot širše. Ključni nacionalni interesi so obramba, odpornost, varnost, pri čemer se ti uresničujejo skozi kolektivno obrambo, spoštovanje mednarodnih norm in tesno sodelovanje z zavezniki. Današnji varnostni izzivi niso enoznačni, prepletajo se vojaške nevarnosti, kibernetski napadi, hibridne oblike delovanja, širjenje dezinformacij, podnebne spremembe, ekonomski pritiski, vsi ti dejavniki pa se med seboj tudi prepletajo in ogrožajo varnost.

Varnostno okolje v okoli…, v Evropi se je v zadnjih letih občutno poslabšalo. Začetek vojne v Ukrajini leta 2014, ruska vojaška invazija na Ukrajino leta 2022 ter nenazadnje vojna v Gazi pomenita resno kršitev mednarodnega reda in neposredno ogrožata mir. Taka ravnanja niso usmerjena le proti eni državi, temveč taka ravnanja spodkopavajo vrednote celotne mednarodne skupnosti, spodkopavajo spoštovanje človekovih pravic, demokracijo, pravno državo, pravico narodov do samoodločbe. Slovenija, ki leži na stičišču pomembnih evropskih interesov, je zaradi tega še posebej občutljiva na geopolitične spremembe.

Slovenija podpira Ukrajino pri njeni pravici do obrambe, ki jo priznava ta ustanovna listina Združenih narodov in Ukrajina se sooča z agresijo, ki ni le vojaške narave, temveč tudi cilja na vrednote Evropske skupnosti. Slovenija skupaj z Natom, EU in mednarodnimi partnerji v Ukrajini zagotavlja politično, humanitarno in gospodarsko pomoč ter bo s to podporo tudi nadaljevala. Pri prizadevanjih za mir se Slovenija zavzema za rešitev, ki bo trajna in pravična. To pa pomeni, da ne gre le za ustavitev spopadov, ampak tudi za mir, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih načel in mednarodnega prava. Razmere, ki jih povzročata ruska agresija v Ukrajini ter vojna v Gazi, hibridne grožnje, kibernetski napadi, energetska negotovost ter grožnje z jedrsko vojno kažejo na možnost dolgotrajne krize z globalnimi posledicami. Zato EU, Nato in njihove članice krepijo odvračanje, povečujejo vlaganja v obrambo ter posodabljajo zmogljivosti. Slovenske varnostne okoliščine, spremenjene varnostne okoliščine so privedle celo tradicionalno nevtralne države, da se priključijo Natu ali povečujejo sredstva za lastno obrambo. Slovenija prevzema svoje obveznosti znotraj zavezništev resno in sistematično ter bo zato krepila obrambni sistem z izvajanjem strateških dokumentov, ki določajo vlaganja v vojsko, opremo, infrastrukturo, usposabljanje in kadrov. S tem se kaže in potrjuje odgovornost do varnosti državljank in državljanov.

Zato v Poslanski skupini Svoboda ne podpiramo pobud, kakršnihkoli pobud, ki bi zmanjševale nacionalno varnost ali spregledovale dejanske grožnje, s katerimi se soočamo v današnjem času. Slovenska politika temelji na zavezništvih, spoštovanju mednarodnega prava, kolektivni obrambi ter prizadevanjih za mir. Ob tem si naša politika prizadeva, da Slovenija ostane varna, odporna in tudi pripravljena na prihodnje odzive, od geopolitičnih pretresov do novih oblik hibridnega delovanja.

Zato te resolucije ne bomo podprli, ker se nam ne zdi nerealistična, ker se nam zdi, da bo, da ne bo, da je v nasprotju z zagotavljanjem varnosti, kajti politika mora delati ravno to, ljudem zagotavljati mir, varnost in blagostanje. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 34. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri zjutraj. Lep dan!