Hvala lepa. Besedo ima kolega Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsednica. Hvala, lep pozdrav vsem. Ja, glejte, zadeva je jasna in preprosta. Z vlado je isto kot s knjigo. Njenega odnosa, njenega karakterja ne moremo soditi po prvem poglavju, še manj po platnici, niti po drugem, lahko pa po zadnjem. In tudi glede na vse smeri oziroma obljube se mi zdi, da bo v tem poglavju bolj prevladalo trganje od ust tistih, ki ustvarjajo, namesto trganje od lastnih ust in poštena, pravična redistribucija tistim, ki si to zaslužijo.

Zdaj med razpravo smo lahko jasno slišali izračune s strani kolega Horvata koliko kateremu ostane po teh spremembah limitacije espejev, torej ostane in bistveno manj, ampak tu je še en moment kateri je danes mogoče bil malo zapostavljen. Se pravi, espeji ne plačuje zgolj dohodnine, plačuje tudi prispevke. In kaj se dogaja s temi prispevki? Od 1. julija 2022 pa do danes so narasli kar za 34 procentov. Se pravi, iz 450 evrov na 620. Je dosti, relativno, relativno dosti posebej. Posebej, če vemo, da je Mediana prihodkov, ne pravim, povprečje prihodkov slovenskih espejev 40 tisoč. Kaj to pomeni? To pomeni, da jih je tretjina oziroma več tisoč espejev ustvari dohodek kateri je manj od 30 tisoč. In če jim sedaj izračunamo, koliko jim sam vzame ta nujni prispevek oziroma porast prispevka, kaj ugotovimo, ugotovimo, da jim ostane razpoložljivi dohodek, ki je nižji od minimalne plače oziroma se že močno približajo pragu tveganja revščine kljub temu, da delajo na trgu, kljub temu, da ustvarjajo, bodimo, bodimo empatični z njimi in to spremenimo, empatija je super stvar. Moji kolegi poslanci so pred poletjem, ko smo sprejemali zakon o zaščiti živali, naredili zelo plemenito potezo, in sicer so se za par minut zaprli v repliko kletke za kokoške, da so lahko podoživeli to trpljenje. Sedaj si pa mi predstavljamo, če ti država čez noč tako dvigne davke in jih naloži, da se ti podre družinski proračun, da ne veš, kako boš plačal obrok, kako boš plačal vrtec, kako boš plačal hrano. Ali je to empatija? Dajmo, dajmo, dajmo, čutimo še, začutimo še te ljudi.

Predlog, predlog zakona, ki ga je dal predlagatelj je sigurno korak v pravo smer, korak v pravo smer, zato ga bomo sigurno poslanci stranke Demokrati podprli, saj bo vnesel bo nazaj neko stabilnost, predvidljivost in bo nagradil uspešne ljudi, tiste, ki delajo, tiste, ki si to zaslužijo in bo prinesel momentom, da bo več ostalo njim, več bo ostalo njim na mizo. Vsi vemo, vsi vemo, da so podjetniki, kot smo vsaj v besedah vsi enotni, srce oziroma hrbtenica našega gospodarskega razvoja. Zato jih moramo podpreti, moramo jim stati ob strani. Zato bomo še enkrat mi danes ta predlog soglasno podprli, z dodatnim momentom, zakaj ga bomo podprli, pa vsi vidimo, da je pred nami na horizontu gospodarsko ohlajanje, zaradi visokih davčnih bremen se podjetja ugašajo in moramo delovati prociklično. To je eden zadnjih momentov v tem mandatu, da storimo nekaj za ustvarjalne, delovne in poštene ljudi, zato bom seveda ta zakon podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, besedo ima kolega Franc Medic, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsedujoča, predstavnici Ministrstva za finance, lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi.

Po podatkih PVC je fiktivna meja davčne stopnje v letu 2024 bila takšna, da je Slovenijo uvrstila v drugo pozicijo, tik pod Belgijo. S prispevkom za dolgotrajno oskrbo je Slovenija danes na prvem mestu. Slovenija v letu 2025 obdavčuje zavezance za 75 odstotkov. Da bom bolj plastično povedal, ki nam nas tukaj gledajo tudi davkoplačevalci, kaj to pomeni. To pomeni, da, letos od 1. januarja vse do 1. oktobra ves denar, ki ga zaslužimo, gre za državo. Šele čez osem dni, od 2. oktobra bo šel naš zaslužek v naše žepe. Avgusta 2021 je minister Boštjan v sistemu normirancev izjavil: "Vsi vemo, da je ta sistem v zadnjih letih postal predvsem sredstvo davčne optimizacije. Z našim ukrepom ne onemogočamo podjetništva, znižujemo pa mejo, do katere bo nekdo še lahko uporabil sistem normirancev." Ko je Nova Slovenija vložila prvič kot ta zakon je mnenje Vlade bil, citiram: "Število zavezancev, ki so v letu 2024 davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se je glede na leto 2017 skoraj podvojilo." Ta teden beremo, da izhodišča Vlade za spremembo tega zakona postavlja mejo, ne taka, kakršna je bila prej sto tisoč evrov, ampak jo dviguje na 120000 evrov, torej. Kaj to pomeni? Pred tremi meseci ste nekaj govorili, danes pa že razmišljate drugače. In nadaljujem, bilo je ugotovljeno, da je obseg zlorab sistema normiranih odhodkov tako velik, da ga je samo s poostrenimi nadzori težko spraviti v sprejemljiv okvir. Kaj pa dejstva govorijo? Dejstva govorijo, da normiranci so leta 2023 ustvarili 2,3 milijarde evrov prihodkov in nato plačali 158 milijonov evrov davkov na dobiček oziroma dohodke iz dejavnosti. Navadni espeji oziroma posamezniki za dejavnosti so leta 2023 ustvarili 7,3 milijarde evrov prihodkov in plačali 84, torej polovica evrov omejenega davka. Torej, običajni podjetnik ima 3,2-krat več prihodkov kot normiranec, ampak so plačali polovico toliko davka kot normiranci. Delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normiranec predstavlja 6,8 odstotkov, delež davka pri navadnih espejev pa 1,15 odstotkov. Kolega poslanec Bojan Čebela lahko naredi primerjave, kakor se mu zdi in paše, tako da naj mu dajo te številke prav, ampak dejstva so taka, kot sem vam povedal.

Spoštovani. Gospod predsednik Golob je v soboto na kongresu stranke Svoboda izjavil: "Napake so pozitivne k tem se navsezadnje spodbuja tudi otroke. Bodimo še mi en velik vrtec, ker vemo, da se moramo iz napak učiti." No, Nova Slovenija ponovno vlaga ta zakon. Če držijo besede od predsednika Goloba, da se iz napake napak učite, boste ta naš, vaš kolegi poslanci iz koalicije ta zakon podprli. Jaz seveda ga bom. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. In kot zadnji ima besedo kolega Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Kljub temu je potrebno vztrajati, čeprav je nekako koalicija skoraj v celoti zbežala. Hvala dvema, edino dvema, če dobro vidim, poslancema iz koalicije, ki sta prisotna. Se pravi, da bomo v četrtek ponovno priča tukaj v Državnem zboru pri glasovanju najbolj neodgovornemu rokodelskemu dejanju, torej glasovanju brez razmisleka oziroma razmislek bo samo o tem kdo je predlagatelj. Aha, predlagatelj je Nova Slovenija, ki je zdaj že drugič trajala in tako naprej, vlaga ta zakon in da je to treba zavrniti, ker je tako rekla Vlada. Res je, Vlada še ni prišla s svojim zakonom. Upam, da bo res vsaj ta izhodišča, ki jih je Vlada prejšnji četrtek sprejela, da bodo kvalitetno obravnavana na Ekonomsko-socialnem svetu, če bo Ekonomsko-socialni svet potrdil ta izhodišča. ali nekako rahlo spremenjena, glejte, bomo vsi dobili en zelo pozitiven signal. Kako se bo pa upoštevalo mnenje Ekonomsko-socialnega sveta, vemo, kdo ga sestavlja, je pa vprašanje. Ker včeraj smo slišali, božičnica bo za vse, obvezna, pika. Kje pa je Ekonomsko-socialni svet? A ja, v diktaturi ga ni, ne, to je diktatura, to je diktatura. Kdo pa ni proti božičnici kot nagradi za prispevek k uspešnemu poslovanju podjetja? Kdo pa ni? Ampak poglejte, ta modus operandi, ko se je ukinila dohodnina iz začetka leta 2022, se je dejansko vsako leto pobralo in to je pobrala Golobova koalicija. Treba je jasno povedati, zelo dobro božičnico, kar pomeni, kot sem že pred kratkim na komercialni televiziji povedal, ker zdaj ljudje, ki ne poslušajo, ki ne spremljajo politike, pravijo, vau, bravo Golob, božičnico bo dal. Golob nič ni dal in nikoli nič ne bo dal. Golob je že, če smem tako reči, najmanj trikrat vzel zaradi razveljavitve našega Zakona o dohodnini, letos bo vzel še četrtič, ker ta dohodnina še vedno velja. Ki ste jo vi sprejeli, našo pa zavrnili.

Torej, do sedaj je Golob štirikrat take dobre božičnice vzel, to je dejstvo. In glejte, enkrat se bomo morali tudi v tej družbi navaditi, da štejejo dejanja, ne pa blebetanja. Štejejo dejanja, ne pa blebetanja. In smo nekako pristrigli z ušesi, ko smo slišali za ta vladni zasuk, je bilo danes že, mislim da s strani Rada Gladka, kristalno jasno povedano, ko vlada pravi, normiranci so hrbtenica slovenskega gospodarstva. In še enkrat, tukaj ne gre samo za davčne zavezance. Mi vidimo zaposlene, mi gledamo na gospodarstvo skozi socialno tržni model, socialno tržni model in poslušamo podjetnike, poslušamo zaposlene in smo blizu ljudem. Ne priznavamo diktature, ne priznavamo, da je nekdo ex catedro določi kakšna bo davčna stopnja.

Zdaj, kolega Čebela, ki ga zdaj ni tukaj, je rekel, ja, nepravično, nepošteno. Namreč, najbrž je mislil ta naš predlog. Ja, če smo čisto tako, ne, davki so res nepošteni, boljše bi bilo, da jih ne bi bilo treba plačevati, to je naše breme, ampak, ampak smrt in davki sta za zdaj po mojem razumevanju in mnogih, edini dve obvezni zadevi, ki doletita človeka in sta obvezni in se ju ne da enostavno izogniti, ne da se.

Zahvaljujem se časopisu Finance, ki večkrat naredi primerjavo, tudi tokrat, kakšni, kakšne so bile obveznosti za normirance pred Golobom in zdaj po Golobu in med Golobom. Zahvaljujem se tudi za ponoči korekcijo narejeno, čestitke avtorici. Številke so kristalno jasne, kristalno jasne. Pod Golobovo vlado so normiranci dobili bistveno, bistveno večjo obdavčitev. Prej sem omenjal za prihodke 100 tisoč, 16 tisoč dodatnih obremenitev, to je 16 procentov, torej dve mesečni plači, od 12 / znak za konec razprave/ ste vzeli normirancem, 11. pa 12. ste vzeli, zdaj bi pa dali božičnico. Pa kdo je tu nor? Pa kdo je tu nor? Se opravičujem, da moram takšno besedno zvezo uporabljati. Žal mi je, da ni tukaj neke racionalnosti, zdrave pameti, da bi dali številke na mizo in da bi se o številkah pogovarjali. To pa ne gre. Tako da meni bo moja obljuba, da sem jo dal pri stališču, meni bo za večerjo eno, dve, tri, ta denar mi bo ostal, ki sem ga obljubil, da bom plačal večerjo. Če je kdo izračunal in naredil primerjavo med napovedanimi spremembami in med našo ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnica Vlade in predstavnik predlagatelja. Najprej ima besedo predstavnica Vlade, in sicer magistrica Katja Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala za besedo.

Tekom razprave smo slišali veliko podatkov in pa, o stanju na področju podjetništva in normiranstva v Sloveniji in očitke, da je Vlada proti normirancem, da Vlada meni, da so normiranci rak rana gospodarstva, da ne podpira podjetništva. Pa bi želela samo v bistvu s številkami pokazati, da temu ni nujno tako. Podjetništvo v Sloveniji, število podjetnikov, ki opravljajo svojo dejavnost v sistemu bodisi v sistemu dejanskega priznavanja odhodkov ali v sistemu normiranstva, raste že od leta 2013, ko je bilo teh podjetnikov približno 90 tisoč, po podatkih za leto 2024 pa jih je bilo že več kot 150 tisoč. Od tega od uvedbe sistema normiranih odhodkov nesorazmerno hitreje narašča število podjetnikov, ki svojo dejavnost opravljajo v sistemu normiranih odhodkov, tako da so po zadnjih podatkih prerasli število podjetnikov, ki svojo davčno osnovo ugotavlja v sistemu dejanskih odhodkov. In sicer je bilo po podatkih, s katerimi razpolagamo na Ministrstvu za finance, v letu 2024 85 tisoč 600 podjetnikov, ki so delovali v sistemu normiranstva in 60 tisoč podjetnikov, ki so svojo davčno osnovo uveljavljali na podlagi dejanskih odhodkov. Zanimivo je, da je število podjetnikov, ki svojo davčno osnovo ugotavlja v sistemu normiranih odhodkov, da se je od leta 2013, ko je bil ta sistem uveden, povečalo za šestkratnik, od leta 2017 pa za dvakratnik, medtem ko je število podjetnikov, ki opravljajo svojo dejavnost v sistemu dejanskih, ugotavljajo svojo davčno osnovo v sistemu priznavanja dejanskih odhodkov, se je od leta 2017 zmanjšalo za 10 procentov. Ampak ne glede na to, dejstvo je, da število normiranih, število zavezancev, ki delujejo v sistemu normiranih odhodkov, zelo raste vsako leto od uvedbe leta 2013 dalje, tudi v letih, ko je vlada, ko naj bi vlada s svojimi posegi v Zakon o dohodnini bistveno poslabšala pogoje za njihovo poslovanje. Tako je bilo normirancev v leta 2022 76 tisoč, leta 2023 81 tisoč in leta 24 85 tisoč. Zanimivo je, tudi statistično je zanimivo pogledati podatke, katere dejavnosti so tiste, v katerih število normirancev raste najhitreje. Število normirancev se je predvsem povečalo v dejavnostih, ki so storitvene, ki, za katere je značilen nizek znesek delež dejanskih odhodkov. Tako se je v na področju gradbeništva povečalo iz 1862 v letu 2017 na 4 tisoč 885 v letu 2023, na področju izobraževanja z 2 tisoč 525 v letu 2017 na 5 tisoč 394 v letu 2023, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih s 13 tisoč 602 v 2017 na 23 tisoč 733 v letu 2023. Zelo povedno je dejstvo, da med vsemi zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti, tako imenovanih normiranci v sistemu normirancev predstavljajo zavezanci, ki delujejo na področju informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Ti zavezanci v teh dejavnostih predstavljajo namreč 87 odstotkov vseh normirancev. Vlada s temi podatki v bistvu potrjuje, da ne, da podpira podjetništvo, da kljub posegom vlade v zadnjih letih obseg podjetništva in delež normirancev raste, da podjetniki torej še vedno predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in znotraj teh podjetnikov seveda večinski delež predstavljajo normiranci. Je pa potrebno se zavedati, da je normalen ali pa splošen sistem ugotavljanja davčne osnove na ravni podjetništva, ki je ekonomsko primerljiv in pravičen sistem, kjer se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Na ta način se ugotovi pravilna višina davčne obveznosti, od katere se odmeri davek, ki je potem seveda predstavlja enako ali pa primerljivo davčno obveznost za zavezance, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako raven prihodkov, odhodkov in torej imajo enak neto razpoložljiv dohodek. Sistem normirancev predstavlja odstop od tega splošnega načela, saj je bila v preteklosti sprejeta odločitev, da se posebej podpre zavezance z majhnimi obsegi poslovanja, zavezancev za četnike, tiste, o katerih je bilo danes največ govora, mizarje, kovinarje, strugarje, frizerje, ki si enostavno ne morejo privoščiti vodenja administrativnih evidenc in ugotavljanja dobička na podlagi dejanskih odhodkov, ker bi s tem izgubljali dragoceni čas in sredstva, ki jih sicer lahko usmerijo v razvoj in širitev svoje dejavnosti. Obstoječ sistem, trenutno veljaven sistem je še vedno v celoti usmerjen v to skupino zavezancev. Ne smemo pozabiti, da je trenutno uveljavljen sistem normiranstva, ki ga Vlada ni porušila in ki ostaja enak tudi s predlogom predloga zakona, ki ga obravnavamo danes, da je za zavezance normirance, polne normirance, ki ustvarijo do 60000 evrov prihodkov, kar je nenazadnje 5000 evrov prihodkov na mesec, kar predstavlja dve povprečni plači v Republiki Sloveniji, še vedno velja izredno ugoden sistem. Ti zavezanci v skladu z obstoječim sistemom in tudi po predlogu zakona, ki ga obravnavamo danes, ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem 80 procentnih odhodkov, kar pomeni, da se jim avtomatično priznava dobiček v višini 20 procentov, od katerega plačajo 20 procentov davka. In torej to pomeni, da na 60000 evrov prihodkov plačajo 4 procente davka. Ta sistem velja danes in je bil z zadnjimi spremembami, vladnimi spremembami v lanskem letu izboljšan glede na predhodno stanje. Kajti, pred tem so polni normiranci bili deležni 80 procentov normiranih odhodkov za prihodke do višine 50000 evrov in 40 procentov normiranih odhodkov za prihodke nad 50000 evrov. Danes velja v celoti za normirance. Za zavezance, za katere je vlada ocenila, da so mali zavezanci z manjšimi obsegi poslovanja, zavezanci začetniki, torej, da pokrijemo ciljne skupine, za njih veljajo danes 80 procentni normirani odhodki.

Pa mogoče samo za informacijo, kolikšen delež, kakšna je struktura teh zavezancev. Dobra polovica normirancev je imela v letu 2024 davčno priznane odhodke do višine 20000 evrov. Nad 50000 evrov jih je imelo, je imelo prihodke 12 procentov zavezancev. To so zavezanci, ki torej na mesečni ravni beležijo prihodke v višini nad 5000 evrov. Večkrat je bila izpostavljena primerjava med davčno obveznostjo oziroma davki, ki jih plačajo normiranci in davki, ki jih plačajo zavezanci, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov. Treba se je zavedati, da v primeru obstoja ugodnega sistema, relativno ugodnejšega sistema, kot je sistem normirancev, ki ga lahko koristi vsakdo po svoji presoji, bodo v sistemu, v splošnem sistemu torej, kjer se dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov, ostali zgolj tisti, ki imajo dejansko odhodke višje od normiranih odhodkov. Kajti, v nasprotnem primeru samo s prehodom v sistem normirancev so v skladu s pravnim redom, ki ostaja v Republiki Sloveniji deležni davčne ugodnosti v višini nižje davčne obremenitve. To kažejo tudi podatki, ki sem ga že omenila, da kar 78 procentov, 87 procentov vseh normirancev predstavljajo zavezanci, ki delujejo v storitvenih dejavnostih oziroma konkretno v dejavnosti informacijsko komunikacijske tehnologije. Vlada verjame, da že obstoječi sistem normirancev podpira zavezance, podpira podjetništvo, podpira zavezance začetnike, zavezance z malimi obsegi poslovanja. In da v bistvu ugodnejša davčna obravnava zavezancev nad temi dohodkovnimi mejami predstavlja nesorazmerno velika tveganja za možnosti zlorab tega sistema s strani zavezancev, ki imajo relativno nizke dejansko odhodke in so na ta način deležni zelo velike davčne ugodnosti, kar jih seveda glede na neto razpoložljiv dohodek, ki ga realizirajo s svojim poslovanjem, postavlja v neenakopraven položaj, izrazito neenakopraven položaj v primerjavi s tistimi, ki si obseg dohodkov zaslužijo v obliki dela, v obliki sklenjenega delovnega razmerja, v obliki plače in tistimi, ki delujejo v skladu s splošnimi pravili, ki veljajo obdavčitve, ki veljajo na področju podjetništva. Vlada torej s temi izhodišči, ki so bila sprejeta prejšnji teden ne spreminja sistema osnov sistema, ki ga je postavila z lanskimi spremembami, ki velja za zavezance, polne normirance do 60000 evrov prihodkov. Od predloga NSi se izhodišča, vladna izhodišča razlikujejo v tem, da Vlada predlaga dvig pragov za vstop in obstoj v sistemu brez, da bi se za ta del predlagali v bistvu zvišanje normiranih odhodkov. Kar pomeni, da bi bili zavezanci, ki bi presegli te pragove, ki jih je Vlada na podlagi dosedanjih izkušenj v lanskem letu ocenila kot primerne za podpiranje podjetništva na poenostavljen način. Veljala bi davčna, polna davčna stopnja, torej 20 procentov na prihodke nad 60000 evri. Z NSi predlogom je davčno ugodnost v tem delu bistveno večja tudi za tiste, ki realizirajo prihodke med 60 in 100000 evri. Bi veljala 80 procentna stopnja priznavanja normiranih odhodkov in s tem štiri procentna efektivna obdavčitev v tem delu prihodkov. Izhodišča vladna se poleg tega v bistvu naslavljajo še teme, ki jih predlog NSi predlog ne pokriva in sicer vzpostaviti dodatne varovalke za zlorabe sistema v zadnjem letu, ko zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za obstoj v tem ugodnem sistemu, ko lahko beleži bistveno visoke stopnje prihodkov, ki so bili trenutno obdavčeni nad mejo, ki je veljala za 20 procentno davčno stopnjo. Trenutno še vedno to velja, zato Vlada meni, da bi bilo smiselno razmisliti in je ta izhodišča tudi ponudila v razpravo Ekonomsko socialnemu svetu. Da se v zadnjem letu poslovanja pred izstopom, ko zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, za obstoj v sistemu razmisli o višji davčni stopnji nad določeno višino prihodkov. Ravno tako, za to da ta sistem ne bi postal ali pa da bi se zmanjšalo tveganje zlorab sistema v bistvu predvsem za izkoriščanje sistema, zaradi davčnih ugodnosti, ne pa zaradi tega cilja, ki ga sistem v bistvu zasleduje, to je podpore malim zavezancem v smeri njihove administrativne in stroškovne razbremenitve. Vlada predlaga tudi razmislek o tem, da se podaljša obdobje, v katerem zavezanec po izstopu iz sistema, ko ne izpolnjuje več pogojev, lahko ponovno vstopi v ta sistem. Izhodišča, ki jih je Vlada sprejela prejšnji teden so izhodišča za razpravo. Vlada si želi v dialogu s socialnimi partnerji skupaj oceniti katera so tista tveganja na razvoj podjetniške aktivnosti, ki še vedno v sistemu obstajajo in kako, na kakšen način bi bilo smiselno ta tveganja nasloviti. Kritike so bile tudi na predvidljivost poslovnega okolja. Jaz bi s tem v zvezi rada samo spomnila, da so bile, da je bil paket davčnih sprememb, ki smo ga pripravili v lanskem letu na predvidljiv in transparenten način komuniciran od začetka lanskega leta, ko je Ministrstvo za finance začelo davčne predloge davčnih sprememb pripravljati na podlagi zelo široke razprave v okviru delovne skupine za davke, kjer so sodelovala gospodarska združenja, v okviru strateškega sveta za davke, kjer tudi sodelujejo predstavniki davčne stroke in gospodarstva, da so bile te spremembe pripravljene v obliki paketa ravno zato, da bo predvidljivo, da bodo vse davčne spremembe v lanskem letu pripravljene v enem paketu, da so bile posredovane v javno obravnavo, ki je trajala poln mesec in sprejete, posredovane v Državni zbor po rednih postopkih. Res je, da se potem seveda te davčne, te zakonodajne spremembe sprejemajo konec leta, ampak ne drži pa očitek, da je bilo to konec leta presenečenje. Te spremembe so bile pripravljene na transparenten in predvidljiv način. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa in besedo ima še predlagatelj, kolega Vrtovec, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala. Zdaj, pred tremi dnevi sem prebral en vic in sicer, da edina stvar, ki se pod to vlado premika naprej je ura, pa novi davki in višji davki, in to še kako drži za to vlado. Se pravi, ja, iz vica je to postala resničnost. Zdaj, kar se tiče novih davkov ali pa višjih davkov, lahko pogledamo sistem našega proračuna. Leta 2022, pred prevzemom oblasti s strani Golobove levičarske vlade smo imeli približno 14 milijard evrov velik proračun, danes je proračun 17 milijard evrov.

In ključno vprašanje je, ali zaradi treh milijard evrov višjega proračuna ljudje v tej državi živijo bolje ali slabše. Vprašajte se. Tri milijarde evrov. Imamo višji proračun, za koga že, zakaj, komu to damo, kam gre denar, vprašajte se zakaj ne, kje boljše živimo, na drugi strani pa vprašajte obrtnike, podjetnike, da ne govorimo o davku od dohodka pravnih oseb DDPO, ki ga je vlada leta 2023 dvignila pod krinko poplav. Pa veste, da ena hiša ni bila zgrajena. Se pravi, dajmo se vprašati kam gre vsa ta denar, ki ga Vlada pobira, pobira, pobira in kdo na račun tega bolje živi. Ali živijo navadni ljudje, povejte mi, imajo podjetniki na drugi strani kaj več od tega? Ne, nimajo. Ali imamo v zdravstvu urejene stvari? Ne, čakalne vrste so se dejansko podaljšale. Seveda skrajšale so se zaradi tega, ker ste spremenili metodologijo na napotnici, čakalne vrste so se podaljšale. Kako imamo z drugimi sistemskimi stvarmi v državi, tri milijarde evrov večji, pa ta proračun. In tukaj se vidi v bistvu, da to trošenje, pobiranje novih in novih davkov, da se ne kaže ali pa ne rezultira v tem, da bi ljudje na drugi strani kaj imeli od tega, enostavno zaradi tega, ker gre za nespametno politiko tega davčnega primeža, ki je simbol te vlade. Če je kaj ta Vlada, ne, dokazala, je dokazala to, da je učinkovita pri pobiranju novih davkov in pri obremenitvi gospodarstva. Predvidljivo okolje, je zdaj govorila državna sekretarka. Glejte, kdo vam naj verjame? Lansko leto ste res začeli z neko davčno politiko, novo, seveda z davčnimi bremeni, novimi, ne z olajšavami, že marca meseca in sprejeta je bila zakonodaja novembra v Državnem zboru, ampak kdo naj verjame, da vi se vmes dvakrat ne spremenite mnenj? Nihče. 18. 11. 2022 so bila sprejeta davčna zakonodaja glede normirancev. Tokrat bo spet sprejeta na koncu. Julija so bili sprejeti nov davek o dolgotrajni oskrbi, ki vse delodajalce bremeni za 1 odstotek njihovega zaposlenega za 1 odstotek, espeje, ne samozaposlene osebe 2 odstotka in katastrofa, kmete za 2 odstotka, ki z lastnimi rokami pobirajo tisti krompir ali karkoli, povrtnine, karkoli, ampak živijo od tega. Kaj pa je to kot nova dajatev? Na drugi strani pa, kaj imajo ljudje od tega davka? Nič danes od dolgotrajne oskrbe, ali imajo kaj? Nič. In ne verjamem, da bi lahko imeli decembra meseca, ko je ta obljuba prišla.

In božičnica, povejte mi še eno stvar. Pa bom tako začel pri božičnici. Absolutno je božičnica nagrada za zaposlene, lahko tudi nagrada za upokojence, nagrada za študente ali pa dijake. Dajmo se dogovoriti, za katere skupine, ampak jaz verjamem, da smo v Sloveniji dovolj bogata država, da nimamo čakalnih vrst v zdravstvu, takšnih, kot jih imamo pod to Vlado, da nimamo tako mizernih pokojnin, smo dovolj bogata država. Ampak, povejte mi, kaj boste naredili s tistim podjetnikom, ki ima deset zaposlenih, pa zaradi vašega davčnega primeža ne more kovati takšnega dobička in ne more izplačati božičnice? Ali ga bo vaš Furs začel obravnavati? Kaj mu bo naredil? Pa bi z veseljem dal rad božičnico svojemu zaposlenemu. In v tem primeru gre spet za neko novo prisilno dajatev. Sami vaši profesorji z ekonomske fakultete govorijo o tem, kako gre za praktičen populizem, ki nima nikjer meja. Jaz poznam ogromno obrtnikov in podjetnikov, sem se te dni z njimi pogovarjal, glede te božičnice in so rekli, mi že vse to naredimo, če le lahko. Nekdo mi je na celjskem sejmu, gospa državna sekretarka, pojamral, vedno sem jo dal, kolikor sem lahko, lansko leto pa prvič nisem več zmogel tega. Komu je bilo najbolj hudo? Meni, meni je bilo najbolj hudo, ker nisem mogel dati božičnice, pa bi jo z veseljem dal. A veste, vse je lepo in prav, ampak vi ste te božičnice z davčnim bremenom samo na račun dohodnine že pobrali. Če bi imeli dohodnino, Zakon o dohodnini iz prejšnje vlade, bi bila povprečna neto plača za tisoč 200 evrov višja, na letni ravni. Vi ste že vse to pobrali, zdaj pa dajete to, ne vem, skozi neka druga vrata nazaj. Kaj pa gre za to kot nepredvidljivost, ki bo sprejeta oktobra, novembra, mislim(?) decembra?

Želim poudariti, da je prav, da so delavci nagrajeni, zaposleni, tudi v okviru božičnice, ne sme pa biti to prisila, ker to ni dobro niti za te zaposlene, ker potem bo nekdo zaprl podjetje in ta delavec bo brezposeln ali pa bo skozi drugi okvir imel porezano plačo, v nadaljevanju. Ni problem za javno upravo dati božičnico, ne, jaz verjamem, da ne, ker pač to stanje bo stalo državo enih 600 milijonov evrov več, ampak to ni problem. Pod to vlado se itak, ni problem javni dolg in se zadolžujemo, ampak še enkrat se vprašajte, kdo pa tudi državni proračun financira? Spet to isto obrtništvo in podjetništvo, v največji možni meri. In tukaj gre za to, da je naše okolje nepredvidljivo, kajti nekoga, ki je, ki ima zaposlenih, ne vem, sto ali pa ne vem, deset ljudi, verjemite, da ta podjetnik je lansko leto delal svoje poslovne načrte za to leto, lanskega oktobra, pa mu niste omenili, da bo mogel božičnico dati. Pa tisti, ki jo lahko da, jo že danes da. Verjemite, saj drugače na tem trgu delovne sile izgubiš, ker ni kadrov, izgubiš ljudi. In tokrat govorimo res o obrtnikih in podjetnikih, ki je ta simbioza med lastniki, direktorji pa delavci zelo velika. Je pa nekaj res, da jih ta vlada te ljudi popolnoma ne razume, da razume supermenedžerje, ki so dobili milijon evrov nagrade recimo leta 2022.

Glede normirancev pa ena stvar. Zdaj, državna sekretarka je zdaj malce drugače govorila kot uvodoma, ampak veste, iz kje to izhaja? Iz tega, da ta vladni predlog, ki prihaja na videz všečen in češ, nudimo boljše pogoje, ampak, se pravi, dvig meje 120 tisoč evrov prihodkov na leto, pri tem pa za vse normiranke in normirance en pozor, med 60 tisoč in 120 tisoč evri se normirani odhodki po vladnem predlogu ali pa izhodiščih ne bodo priznali. Torej je sistem mnogo slabši kot pa tisti, ki ga predlaga Nova Slovenija. In še to stališče: že zdajšnji predlog, nov predlog, ki velja od letos, vladni predlog je ustrezen in ugoden. Potem pa mi povejte, državna sekretarka, ali pa če ne boste imeli več besede, bo to koalicijski poslanci, če je zdajšnji sistem ugoden, pa mi povejte, zakaj ima vaš minister takšna stališča, da ste naredili napako. V čem, če je zdaj vse ugodno, zakaj ste naredili napako? Ali pa povejte gospodarskemu ministru, da ne, ne gremo na star sistem. Znotraj bajte se morate pogovoriti. Mi vztrajamo pri svojem, da je star sistem normirancev ugoden in sistem, ki deluje in je stran od birokratskih ovir in tako dalje, vi pa v bistvu se ulovite znotraj enega ministrstva. Ste kontradiktorni, me razumete? Jaz ne vem, če vi slišite besede, ki jih je rekel finančni minister, da ste naredili napako in da je treba včasih napake priznati. Ne vem, in enako velja, ne vem, za gospodarskega ministra. Mi smo ta zakon vložili zaradi tega, ker je Matjaž Han, smo mu dali priložnost, ker je Matjaž Han javno govoril, da je treba povrniti star sistem normirancev in to je bil razlog, da smo mi vložili ta nov zakon, se pravi priložnost Poslanski skupini SD, da ta nov zakon podpre. Jaz verjamem, da ga ne glede na stališča tudi bodo.

Še to: Vlada si želi pogovora v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Ja, teh pogovorov je bilo v preteklosti že veliko. Ampak a ste vi slišali na drugi strani obrtnike in podjetnike, ki so iz Celjskega sejma sporočili, da to ni noben dialog, ki se ga gre Vlada, in da razmišljajo celo o tem, je dejal predsednik Obrtne zbornice, da bi zapustili ta pogajanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ker vedno so postavljeni pred neko dejstvo, ne, pa se dajmo pogovarjati. Seveda pri tem so mislili na tako imenovano obvezno božičnico, s katero se, verjemite, da tudi obrtniki strinjajo, ampak ne da je obvezna. Na drugi strani, če rečete, da naj bo obvezna, odpovejte se prispevkom ne pri božičnici, ampak tudi drugim dajatvam ob tem in znižajte davčna bremena na delo, da bo ljudem več ostalo, pa bodo to božičnico zaslužili. Se pravi, Ekonomsko-socialni svet ne deluje na način, da nekoga bomo privili, preden gremo v pogovore in da postavimo nek temelj. Se pravi takoj stališče, to je to, zdaj se pa dajmo pogajati. Torej jaz v okviru teh normirancev, kar ste vi predlagali, v bistvu ne vidim nobenega napredka od starega, se pravi napredka od sistema, ki ga zdaj poznamo. Le tako požrtvovalna piarovska akcija. Zaradi tega, ker je teh 88 tisoč ali pa 100 tisoč ljudi zelo besnih nad to Vlado, veste pa sami, da je to lahko takoj 200 tisoč ljudi, ki ta trenutek podpirajo naš predlog, ne pa vaš, in da pač se bližajo volitve, ki je treba ta del nekako zapreti. V bistvu pa ga ne zapirate z vašimi izhodišči, kar ste sami v svojem drugem, v svoji drugi intervenciji tudi povedali.

Še dejali ste eno stvar. Ta sistem ga večinoma izrabljajo IT podjetja, IT-jevci, se pravi storitvena dejavnost. In kaj je s tem narobe? ti ljudje ga ne izrabljajo, tega sistema, ti ljudje so del tega sistema. Povejte, kaj je narobe s tem. Ali pa na drugi strani, da bi tisti, ki ima svoj računalnik in software, si oddal polovico stanovanja, pa bi država od tega imela manj davka, pač manj denarja v blagajni. Saj izračuni kažejo in so jasni v tem primeru. In nič ni narobe, da je kdorkoli, ki si želi odpreti normirani espe oziroma da je pač normiran podjetnik, ni nič narobe, ali je to ITC ali je to zdravnik ali kdorkoli drugi. Še več, jaz mislim, da bo treba razmisliti tudi o študentskem espeju. In so že pobude, da bi naredili tukaj ta upgrade, zakaj pa ne. Tudi študentje usmerjeni v podjetništvo pri tem pa da ne izgubijo nobenih pravic, ki jim gre iz statusa ali pa iz naslova statusa študenta. Se pravi, jaz mislim, da na ta način bi popravili v državi več davkov, samo na bolj prijazen in normalen način, kot se gre ta Vlada in zaradi tega živimo, zaradi tega davčnega primeža Vlade živimo slabše. Torej, ta Vlada ni ne socialna, ni ne liberalna, ampak je zlasti vlada novih in višjih davkov, zaradi tega pa nas prehitevajo države, ki so nas desetletja gledale v hrbet. Povprečna naša neto plača in da to ni odgovora tej vladi, je pa skoraj enaka kot na Hrvaškem. Sto evrov je razlike med našo povprečno neto plačo in na Hrvaškem. Kje smo mi v treh letih tako zavozili? Državna sekretarka in kolegi iz Vlade, povejte kje? Kot pri nespametnih ukrepih, ko se bremeni in bremeni gospodarstvo, pa ne velika podjetja, ampak te obrtnike, male podjetnike, espejčke, posameznike, ki se trudijo in delajo, Tu ste zavozili in zaradi tega je naša povprečna plača taka kot je in je še slabša po zadnjih kazalcih, zaradi dolgotrajne oskrbe - torej davka na zalogo, davka, ki ga ni in ga plačujemo.

Torej v Novi Sloveniji še enkrat poudarjam, mi bomo ta zakon znova in znova vlagali, verjamem pa, da boste v koaliciji znova in znova bili proti temu, ne glede na obljube, ki jih dajejo posamezni ministri. In verjamem, da bo spet kakšen intervju in bo gospodarski minister rekel, podpiram tisti, da pridemo na stare normirance, čeprav vsi pozabljajo, da imamo ta zakon tu na mizi. Ker ta izhodišča, ki jih predlaga Vlada, niso niti približno okvir stare zakonodaje, ampak celo korak nazaj, zaradi tega, ker med 60000 in 120000 evri se normirani odhodki ne bodo priznali. To je ta problem. Jaz bi to mejo dvignil. Recimo med 120000 in 150000 evrov se normirani odhodki ne bodo priznali. To bi bile rešitve. Potem pa naredimo recimo tri stopnje in lahko naredimo komot z amandmaji tega zakona tudi en del, ki ga Vlada predlaga, saj ne bom rekel v tem delu, da se v določenem znesku ne priznajo odmerjeni, se pravi odhodki, ampak ne med 60 in 120000, to je zelo nizko. Torej, znova in znova bomo ta zakon vlagali zaradi tega, da pokažemo razliko v odnosu do Slovenije, razvoja koalicije, razvoja do tistega, kar Slovenija potrebuje ne za delodajalce, ampak ali pa, ne vem, bogate ljudi, ampak za mali, srednji sloj, se pravi, za tiste, ki se vsak dan trudijo. Govorimo o podjetnikih, obrtnikih in tukaj so normirani espeji. In ta razlika bo do volitev zagotovo se občutila.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.

Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ne. Ugotavljam, da seveda ne želi. Tako da zaključujem splošno razpravo.

O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona sta v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanca Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Ker k predlogu zakona amandmaji v roku iz tretjega odstavka 140. člena v povezavi s tretjim odstavkom 135. člena Poslovnika Državnega zbora niso bili vloženi v skladu z drugim odstavkom 140. člena Poslovnika Državnega zbora na začetku obravnave te točke dnevnega reda predlagatelj ne bo podal dopolnilne obrazložitve, predstavnik Vlade ne bo predstavil mnenja. Predstavniki poslanskih skupin pa ne bodo podali stališč do predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateji Čalušić, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni.

Vlada je v obravnavo v Državni zbor poslala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Z zakonom se določa pomen izrazov za pomožno, začasno in trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov. Za trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je treba izpolniti vse pogoje, ki so določeni v gradbeni zakonodaji, poleg tega pa tudi pogoje Zavoda za gozdove Slovenije. Z zakonom se vzpostavlja veliko površinski monitoring gozdov oziroma nacionalna gozdna inventura, ki je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Zakon prinaša tudi nekaj sprememb s področja varstva gozdov in prepovedi vožnje v gozdu. Spreminja se definicija varstvenih del, tako, da bolj ustreza razmeram na samem terenu. Prepoveduje se vožnja izven gozdnih cest ter javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo na javni cestni promet. Dovoljena je le za gospodarjenje z gozdom na posebej označenih gozdnih vlakah in po teh sta dovoljeni tudi vožnja s kolesom in ježa. Zakon prinaša spremembe in dopolnitve, ki prinašajo učinkovitejše delo Zavoda za gozdove Slovenije. Predvsem gre za vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odločb. Za učinkovito izdajanje odločb in zagotavljanje pravilnosti, točnosti in aktualnosti podatkov je potrebno povezovanje posameznih obstoječih zbirk podatkov, ki so v upravljanju drugih upravljavcev. Zavod za gozdove Slovenije je sestavljen iz 14 območnih enot, vsaka območna enota ima devet članski svet območne enote, hkrati ima zavod še 27 članski svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov svetov območnih enot, ustanovitelja izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva ter samih lastnikov gozdov. V svetu območne enote se spreminjajo naloge tako, da se ohrani ključna naloga, to je določitev predloga gozdno gospodarskega načrta, gozdno gospodarske enote in dvoletnega lovskega upravljavskega načrta samega območja. V svetu zavoda se ukinja članstvo predstavnikov svetov območnih enot. Svet bo po novem sestavljali 13-članski svet. Sestavljali ga bodo predstavniki ustanovitelja, lastnikov gozdov, znanstvenih in raziskovalnih organizacij ter delavcev zavoda. Gozd in gozdni prostor postajata vse bolj obremenjena z obiskovalci. S povečevanjem števila obiskovalcev se povečuje tudi njihov negativni vpliv na gozdni ekosistem. Zavod za gozdove Slovenije že izvaja gozdarski nadzor, spreminjajo se pooblastila, ki jih imajo gozdarski nadzorniki. Zakon jim dovoljuje status uradne osebe, spreminja se tudi postopek samega imenovanja. Do sedaj je gozdarske nadzornike pooblastil minister, s spremembo zakona pa jih bo imenoval direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Spreminja se tudi višina glob: večina glob, ki jih za posamezne prekrške predpisuje zakon, je nespremenjena že od leta 2007 v obdobju od leta 2007 do leta 2025 je bila inflacija Republike Slovenije po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije nekaj višja kot 50 odstotkov, temu ustrezno se zvišuje tudi sama višina glob za prekrške.

Spoštovani! Glede na to, da so bila že na delovnem matičnem telesu sprejeta vsa relevantna dopolnila ter glede na to, da je zakon usklajen z zakonodajno pravno službo, predlagamo na ministrstvu, da se tretja obravnava zakona opravi na še isti seji.

Spoštovana predsedujoča, poslanci Državnega zbora in poslanci. Gozd pokriva skoraj 60 odstotkov površine Slovenije. Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ima dolgotrajno tradicijo. S spremembami in dopolnitvami zakona o gozdovih stremimo k posodobitvam in izboljšanju postopkov in procesov takšnega gospodarjenja z gozdovi. Zato upam, da boste zakon soglasno podprli. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici doktorici Vidi Čadonič Špelič.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo predsedujoča. Spoštovana ministrica s sodelavcem, kolegice in kolegi poslanci, slovenska javnost. Tako kot je bilo že povedano, je naš odbor 10. 9., kot matično delovno telo, obravnaval omenjeni zakon. Na začetku je državna sekretarka poudarila, da predlog zakona prinaša nekatere ključne novosti, zlasti uvedbo nacionalne gozdne inventure za boljše spremljanje stanja in razvoja gozdov, nove definicije skladišč lesa in pogoje za njihovo ureditev, strožja pravila glede vožnje v gozdu in izjeme za nujna dela, posodobitve pri varstvu gozdov in varstvenih delih, prilagajanje razmeram na terenu in še in še. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe oziroma predstavnik je povedal, da je bila večina pripomb iz njihovega mnenja tudi popravljena z amandmaji, ki so jih vložili Svoboda in Socialni demokrati.

Predstavnik Državnega sveta je izpostavil, da komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni podprla predloga Zakona o gozdovih, saj zakon ne rešuje ključnih problemov, zlasti nesorazmernega poseganja v lastninsko pravico. Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice je pozdravil dialog pri pripravi predloga novele zakona o gozdovih in podprl ohranjanje območnih enot zavoda za gozdove. Pozdravil je tudi digitalizacijo, strožje nadzore vožnje v gozdu in predloge za javno financiranje gozdnih cest. Mnenje k predlogu zakona, in to pozitivno, so še dali predstavnica Sklada kmetijskih zemljišč, predstavnik Zavoda za gozdove, predstavnik Zveze lastnikov gozdov, predstavnik Družbe Slovenski državni gozdovi. V razpravi sta poslanca iz vrst Poslanske skupine Svobode predlogu zakona izrazila podporo, zlasti izboljšave na področju digitalizacije. Poslanca iz vrst Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke sta izrazila delno podporo predlogu zakona, vendar zaradi pomislekov glede bremen za občine, financiranja in kazni napovedala, da zakona v njihovi poslanski skupini ne bodo podprli. Poslanec iz vrst Poslanske skupine Nove Slovenije - Krščanski demokrati je poudaril pomen slovenskih gozdov in vključenost lastnikov ter opozoril na problem ogrevanja in varnosti ob cestah. Poslanka iz vrst Poslanske skupine Levica je poudarila, da zakona ne podpirajo, saj menijo, da sprememba sveta zavoda omogoča vladni prevzem nadzora nad zakonom oziroma nad delovanjem Zavoda za gozdove.

Vloženi so bili amandmaji, kot smo rekli, Poslanskih skupin Socialnih demokratov in Svobode in amandmaji so bili sprejeti. Ni bil sprejet amandma Poslanske skupine Levica. Odbor pa je sprejel tudi kot svoja dva amandmaja, in sicer k 21. členu in k 22. členu. Na koncu je odbor glasoval tudi o vseh členih skupaj in jih tudi sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktorica Tatjana Greif, izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni. Predlog novele Zakona o gozdovih, ki ga obravnavamo, prinaša več različnih sprememb zakona. Med njimi so nekatere, ki jih v Levici pozdravljamo, zlasti zvišanje glob za vožnjo in parkiranje motornih vozil v gozdu. Ne glede na to pa v Levici predloga zakona ne bomo podprli, saj ta vsebuje tudi nekaj spornih sprememb, med katerimi je na prvem mestu sprememba Sveta Zavoda za gozdove. V Levici ne nasprotujemo a priori, da se sestava sveta zavoda spremeni. Vendar je treba jasno identificirati razloge za slabosti v delovanju zavoda, ki so posledica trenutne sestave sveta zavoda, ter predlog sprememb utemeljiti skozi širšo strokovno in javno razpravo. Ne le, da sprememba, ki jo imamo na mizi, ne izpolnjuje nič od tega. Razlogi za spremembo sveta zavoda so se tekom oblikovanja zakona skorajda iz dneva v dan spreminjali. Najprej se je spremembe utemeljevalo s tem, da sestava sveta vladi onemogoča vsiljevanje varčevalnega proračuna. Nato se je s spremembo utemeljevalo z zaščito zavoda pred prevzemom s strani neke neimenovane interesne skupine. Potem se je v sestavo sveta dodajalo predstavnika državne družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) v svet zavoda, ne da bi bilo to iz zakonskega predloga kakorkoli razvidno. Sprememba sveta, takrat še utemeljena z zaščito sveta pred prevzemom neke interesne skupine, je tako postala sprememba sveta, v katerem največji posamični lastnik gozda, to je država, prevzame odločevalsko moč v svetu in to s pomočjo predstavnika družbe, ki v državnih gozdovih gospodari. Tako, da 80 procentni del sečnje in spravila lesa outsourca zasebnim izvajalcem katere delovanje je že od njene ustanovitve spremljalo spremljajo različne afere. In kateri se je s prvimi osnutki Zakona o obnovi leta 2023 omogočalo, da bi sama sebi odkazovala, katero drevje je treba posekati in bi na ta način nadomestila to, kar v okviru javne gospodarske službe izvaja Zavod za gozdove. Z amandmaji sprejetimi na odboru predstavniku SiDG zdaj jasno pripada mesto v svetu zavoda. Obrazložitve nujnosti spremembe sveta so tudi po obravnavi na odboru še vedno neutemeljene in pavšalne. Sprememba sestave sveta naj bi povečala učinkovitost zavoda, čeprav tekom celotnega zakonodajnega postopka ni bilo z eno samo besedo obrazloženo kako trenutna sestava sveta slabi učinkovitost zavoda in zakaj jo bo nova sestava izboljšala. Da naj bi bila sestava sveta bolj podobna sestavam svetom drugih javnih zavodov, pa je popolnoma prazen argument. Poleg tega v predlogu kot problematično prepoznavamo tudi, da se od ljudi, ki v gozdu nabirajo sečne ostanke, zahteva pridobitev pisnega soglasja lastnika gozda, da bodo lahko iz njihove hoste odnesli nekaj, kar so oni tako ali tako zavrgli. Lastnik je dolžan ostanke sečnje pospraviti za seboj, in če jih ne, potem naj jih prepusti tistim, ki ostanke nabirajo, da si zagotovijo kurjavo v hladnejših mesecih leta. Dodatno se v Levici ne strinjamo s tem, da bo zakon po novem omogočal ograjevanje vojaških objektov in strelišč v gozdovih. Kadar so strelišča v uporabi, vojska, policija, strelska društva ali lovske družine in drugi zagotavljajo varovanje teh strelišč. Dokazano ima tako ograjevanje lahko negativne posledice na habitate in migracije prostoživečih živali, na kar so tekom obravnave opozorile tudi nevladne organizacije. V Levici smo tekom obravnave zakona predlagali amandmaje s katerimi bi sporne dele zakona črtali. Amandmaji so bili zavrnjeni in zakon za nas ostaja nesprejemljiv, zato bomo glasovali proti predlogu zakona.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Branko Zlobko, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Gospa podpredsednica, gospa ministrica z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci!

Slovensko gozdarstvo ima v evropskem in svetovnem merilu priznano prakso gospodarjenja z gozdovi, zlasti po načelih trajnosti in mnogonamenskosti. Tak način gospodarjenja z gozdovi je potrebno ohraniti, saj nam izključno takšen pristop zagotavlja ohranitev naših gozdov, ki so vse bolj pod vplivom podnebnih sprememb, je pa potrebno naše gozdove držati v stiku z modernizacijo delovnih procesov in novimi tehnologijami. Kljub naši tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in trajnosti gozdov v Sloveniji so gozdovi v Sloveniji na preizkušnji. Potrebno je povedati, da bomo morali v prihodnosti znatno okrepiti rezultate pri obnovi, negi gozdov, ki občutljivo zaostajajo za načrti. Eden ključnih razlogov za spremembo zakona o gozdovih je potreba po digitalizaciji gozdarstva. Na te ukrepe so tudi vezana evropska sredstva. Tako imenovano e-gozdarstvo prinaša modernizacijo javne gozdarske službe in izboljševanje evidenc podatkov. To je digitalizacija ključnih delovnih procesov v gozdarstvu in lovstvu, kar pomeni izbira za poseg, zbiranje podatkov o stanju gozdov in divjadi, odstrel in podobno. V praksi to pomeni, da se bo skrajšal čas izdaje posamezne odločbe o upravnem postopku, hkrati pa se bo zaradi avtomatizacije zbiranja in preverjanja podatkov preko različnih podatkovnih zbirk zagotovila manjša verjetnost za možne napake. Evidence bodo zaradi neposredne izmenjave podatkov točnejše, stranka v postopku pa bo lahko kadarkoli dostopala do svojih odločb, lastnik pa do podatkov o svojem gozdu.

S spremembami se uvaja možnost, da se lahko sečne ostanke pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo pogojev za ta dela, seveda ob prehodnem pisnem soglasju lastnika gozda in izključno za lastne potrebe. S tem se zmanjšuje tudi možnost kraje sečnih ostankov.

Zaradi vse večjih nezakonitih obremenitev gozdnih površin se zaostruje sankcije na primer za vožnjo zunaj gozdnih cest ter se spreminja višina glob za posamezne prekrške, ki jih predpisuje zakon, saj so te nespremenjene že od leta 2007.

S predlogom zakona se spreminja sestava sveta zavoda ter obseg nalog sveta območnih enot. Veljavna sestava sveta zavoda je preširoka in ne zagotavlja potrebne operativnosti v smislu sprejemanja odločitev. Naj povemo, da nova predlagana sestava sveta zagotavlja uravnoteženost ter mnogo predstavništvo tako v smislu strokovnosti in posameznih lastnikov gozdov. Svetu območne enote se spreminjajo naloge tako, da se ohranjajo ključne naloge, to je določitev predloga gozdnogospodarskega načrta, gozdnogospodarske enote in dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja.

Predlogi sprememb so nastali v intenzivnem dialogu z deležniki, zato danes obravnavamo kakovostne strokovne rešitve, ki predstavljajo pomembno posodobitev temeljnega Zakona o gozdarstvu in omogočajo njegov nadaljnji razvoj ter odgovore na nekatere izzive, ki nas čakajo tudi v prihodnje. Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih bomo v poslanski skupini soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Tomaž Lisec, izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministrica z ekipo, vsem skupaj lep pozdrav! V Poslanski skupini SDS smo z zanimanjem prebrali predlog zakona, ki je danes pred nami, torej Predlog zakona o gozdovih. Še bolj kot predlog zakona pa nas je zanimalo stališče par zelo relevantnih organizacij na tem področju. Zato smo na odboru predvsem z zanimanjem poslušali uvode s strani predstavnikov Zveze lastnikov gozdov, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove in pa družbe Slovenski državni gozdovi. In na podlagi njihovega mnenja smo v Poslanski skupini SDS sprejeli odločitev, da zakonu po eni strani ne bomo nasprotovali, ker prinaša kar nekaj rešitev. Na drugi strani pa zakon tudi ne moremo podpreti, ker nekaj ključnih zadev v tem zakonu manjka in smo pričakovali, da jih bomo zasledili v dikcijah členov, ki pa na žalost niso bili odprti. Nenazadnje je zakon dokaj solidno tudi usklajen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, tako da je v bistvu končna dikcija tega zakona le boljša kot je bil sam uvod. Še vedno pa, še enkrat ponavljam, v Poslanski skupini SDS smo pričakovali veliko bolj smele obljube o tem kaj lahko z Zakonom o gozdovih naredimo, ker vemo, da je na različnih predalih znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kar nekaj predlogov, kaj spremeniti v Zakonu o gozdovih.

V Poslanski skupini SDS podpiramo nove rešitve, kot je ustanovitev nacionalne gozdne infrastrukture, tudi gradnjo trajnih skladišč, čeprav tukaj imamo pomisleke, da dikcije členov se lepo berejo, v praksi pa nas je strah, da kljub temu, da nismo velika država, da bo prišlo do posameznih problemov pri gradnji in pa vzdrževanju teh trajnih skladišč. Podpiramo tudi rešitve, ki nekako omejujejo vožnjo v gozdovih, za motorna vozila, štirikolesnike in še kaj drugega, kar ne spada v gozdove. In tudi tu imamo problem, kljub dobrim intencam tega zakona. Verjetno bodo statistike v naslednjih letih pokazale, da v praksi zaradi pomanjkanja nadzora in zaradi brezbrižnosti tistih, ki niso lastniki gozdov, imamo še vedno preveč Divjega zahoda v slovenskih gozdovih. V Poslanski skupini SDS smo prav tako pričakovali, da se bo s tem zakonom večja vloga dala lastnikom gozdov, ampak verjamem, spoštovana ministrica, da ste imeli težko delo, kajti v koaliciji imate stranko, ki nasprotuje temu zakonu, zato apel, da se drugič večkrat bolj konkretno poslužujete pojma, ki se mu reče koalicijsko usklajevanje. In verjamemo, da če bi prišlo do koalicijskih usklajevanj, bi verjetno še zmanjšali pravice lastnikov gozdov, ki trenutno jih še imajo in bi verjetno lastniki gozdov dobili še več obveznosti in verjetno še več finančnih instrumentov, ki bi jih bremenili. Zakaj zakona v Poslanski skupini SDS pa ne moremo podpreti? Gre za dva ali tri, tri zadeve, ki so po našem mnenju slabo dodelane. Glede sestave svetov zavodov po našem mnenju ni uspeh, da obstanejo območne enote, ampak to sploh ne vem, kdo je razmišljal, da bi to ukinil. Zdaj, glede samega sveta, sestavo zavoda bi verjetno vsak član Odbora za kmetijstvo predlagal svojo sestavo. Nobena ni idealna, nobena pa na žalost tudi ni optimalna, kot ni optimalna po našem mnenju tudi trenutna sestava sveta zavoda oziroma sestava sveta zavoda, ki bo uveljavljena po sprejetju tega zakona. V Poslanski skupini SDS imamo tako pri tem zakonu kot tudi pri drugih zakonih na tem področju probleme s prevelikim razponom glob, čeprav so nam predstavniki zatrjevali, da vedno izberejo najmanjšo globo zakaj je potem tudi 40-kratna razlika pri posameznih globah naredimo neko zdravo razumsko lestvico ena tri ali pa ena pet, ne pa, da so lahko določene globe v prevelikem razponu glede na njihove kazni. Nikakor pa se ne moremo strinjati, da ta zakon vsaj v dveh segmentih vpliva na lokalno samoupravo. Prvo glede kazni in pa drugo glede financiranja lokalne samouprave pri tem zakonu. V Poslanski skupini SDS resnično ne razumemo, da skoraj ni zakona, te Vlade, ki nekako ne da nove finančne obveznosti in pa kazni občinam, občine pa na drugi strani nič ne dobijo. Skratka, še enkrat, v Poslanski skupini SDS zakonu ne bomo nasprotovali, ne bomo pa ga tudi podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo. V Novi Sloveniji smo zakon proučili tudi z našimi strokovnjaki, ki so lastniki gozdov in ugotovili, da vendarle zakon prinaša nekatere rešitve, ki jih je vredno podpreti. Naštela jih bom: digitalizacija postopkov, povezovanje podatkovnih zbirk, zemljiška knjiga, CRP, kataster in tako dalje in zaradi tega hitrejši upravni postopki, boljši pogled lastnikov gozdov, možnost izvajanja postopkov neposredno na terenu. Nacionalna gozdna inventura, sistematičen popis stanja gozdov, ekosistemov, tal na nacionalni in regionalni ravni. Pozdravljamo gozdarski nadzor. Nadzorniki dobijo status uradnih oseb, večja pooblastila pri nadzoru sestava organov, sprememba v svetu zavoda in svetih območnih enot, to se pravi, gre za manj članov, pa vendarle se ohranjajo vloga območnih svetov zavodov tudi kadrovska politika. Recimo ukinitev pripravništva, uvedba krajšega strokovnega usposabljanja za nove zaposlene le tri mesece težko dobijo strokovnjake, je povedal direktor Zavoda za gozdove. Sečni ostanki in skladišča zdaj se z zakonom dobi pravna podlaga oziroma ureditev pridobivanja teh sečnih ostankov in vzpostavitev trajnih gozdnih skladišč. Seveda tudi nas v Novi Sloveniji motijo visoke kazni, a se zavedamo, da je treba vse zakone uskladiti z Zakonom o prekrških, ki je osnovni zakon na tem področju. Torej v Novi Sloveniji ocenjujemo, da zakon prinaša nekaj dobrih rešitev, zato smo ga na odboru in tudi v Državnem zboru podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Mojca Šetinc Pašek, izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi.

Z novim predlogom zakona o gozdovih se uvajajo ključne rešitve za boljše varovanje gozdov, ki so med najpomembnejšimi naravnimi in družbenimi bogastvi naše države. Gozdovi so eden najpomembnejših naravnih ekosistemov, ki zagotavljajo stabilnost okolja, kakovost življenja posameznikov, blaginjo družbe kot celote. V Sloveniji imajo še poseben pomen, saj gozdovi pokrivajo okoli 60 odstotkov celotne površine, kar nas uvršča med najbolj gozdnate države Evrope. Ta bogastva ne predstavljajo le naravne dediščine, temveč so temelj številnih ekoloških, socialnih in gospodarskih funkcij. Ekološka funkcija gozda se kaže v uravnavanju podnebja, zadrževanju vode, preprečevanju erozije, ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Socialna funkcija se odraža v prostoru za rekreacijo, sprostitev, izobraževanje, povezovanje človeka z naravo. Proizvodna funkcija pa je ključna za pridobivanje lesa kot obnovljive surovine, ki prispeva k trajnostnemu gospodarstvu in razvoju podeželja. Pri upravljanju z gozdovi je zato nujno ohranjati ravnovesje med zasebnimi interesi lastnikov gozdov in javnim interesom širše družbe. Le z uravnoteženim uresničevanjem vseh funkcij gozda lahko zagotovimo, da bodo slovenski gozdovi še naprej ostali vir življenja, varnosti in tudi trajnostnega razvoja.

Predlog Zakona o gozdovih zato predstavlja pomemben korak k učinkovitemu in preglednemu delovanju Zavoda za gozdove Slovenije. Takšna sestava omogoča, da so ključne usmeritve zavoda podprte z javno finančno odgovornostjo države kot tudi z neodvisnimi strokovnimi mnenji in praktičnimi izkušnjami uporabnikov in zaposlenih, ki s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem pomembno vplivajo na odločitve. Uvajanje digitalizacije upravnih postopkov prinaša hitrejše, bolj pregledne postopke. Zagotavlja, da bodo lastniki gozdov in javnost bolj preprosto dostopali do vseh ključnih informacij o gozdu in o upravnih zadevah. Uvedba obsežnega monitoringa in nacionalne gozdne inventure bo zagotavljala podatke o lesnih zalogah, spremembah in posledicah vremenskih ujm. Ti podatki bodo ključni za gozdarsko politiko, za poročanje na nacionalni, evropski, mednarodni ravni. Gradnja trajnih skladišč lesa, bolj urejeno gospodarjenje z gozdovi pomenita priložnost za krepitev krožnega gospodarstva, tudi podeželja, a mora potekati to ob strogem spoštovanju okoljskih standardov, da se preprečijo pretirani posegi v prostor. Les kot surovina je priložnost za razvoj lokalnih skupnosti. Strožji nadzor, višje globe so nujni ukrepi, saj neodgovorne vožnje, kršitve pri gozdarjenju z lesom ali neustrezni posegi v prostor škodijo naravi, gozdnemu ekosistemu ter življenjskemu prostoru živali. Kazni morajo biti pravične in sorazmerne, a tudi dovolj visoke, da odvračajo od kršitev. Naj poudarimo, gozdovi so skupno dobro, zato je prav, da država z večjo digitalizacijo, večjim monitoringom in strožjim nadzorom zagotovi njihovo dolgoročno ohranitev. Javna korist mora imeti prednost pred kratkoročnimi zasebnimi interesi, saj so gozdovi ključni za blaženje podnebnih sprememb, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja ljudi.

Slovenski gozdovi morajo ostati prostor življenja, varnosti in blaginje za prihodnje generacije, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za javno upravo, magistru Francu Propsu, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Predsedujoča, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je že bil obravnavan in potrjen na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru. Cilj spremembe zakona je vzpostaviti pravne podlage za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke. Posledično bodo stranke hitreje prejele upravno odločitev, upravni organi pa bodo lahko optimizirali svoje delovanje. Verjamem, da bodo spremembe prispevale k večjemu zadovoljstvu in varnosti strank ter k dvigu ugleda in konkurenčnosti države. Ključne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, so poenostavljanje postopkov pri načinu pisanja zapisnika, snemanju zapisnika na elektronske nosilce zvoka, izvedbi ustne obravnave, snemanju ustne obravnave, izvedbi videokonferenčne obravnave in možnosti pridobivanja pisnih izjav prič. Vse to bo omogočilo hitrejšo razjasnitev dejanskega stanja in posledično hitrejšo izdajo odločbe. Uvajamo pravne podlage za izvedbo ustne obravnave preko videokonference, kar bo strankam znatno olajšalo komunikacijo, pospešilo postopke in zmanjšalo stroške. Omogočamo samodejno izdajo potrdil iz uradnih evidenc. To bo za stranke bistveno pohitrilo in poenostavilo postopke, poleg tega pa bo razbremenilo delo organov. Poenostavljamo možnosti vlaganja vlog v elektronski obliki, kar bo pohitrilo postopke. Predvidena je možnost izdaje odločb brez obrazložitve, kadar bo zahtevku stranke ugodeno in odločba ne bo posegala v pravni položaj drugih oseb. Za poslovne objekte se uvaja elektronsko vročanje. Ti v davčnih zadevah že več let s finančno upravo poslujejo le elektronsko in posledično ni razlogov, da elektronskega poslovanja ne uvedemo tudi v ostalih upravnih zadevah. Predlog zakona omogoča uvrščanje oziroma vročanje dokumentov z vložitvijo v hišni predalčnik. Poleg tega se spreminja tudi ureditev, zaradi katere je še danes treba hoditi na pošto in počakati 15 dni, da se dokument vrže v nabiralnik. Tako, da verjamem, da se bo s tem olajšal dostop dokumentov do dokumentov še posebej za tiste, ki se soočajo s težavami zaradi nedostopnosti ali omejenega delovnega časa poštnega urada.

Naj poudarim, da s predlogom zakona ne posegamo v temelje obstoječega zakona.

Novela prinaša zgolj spremembe za procesno postopanje upravnih organov, ki so nujne, če želimo, da bodo upravni postopki bolj učinkoviti. Menim, da je potrebna določena mera poguma in drznosti, če želimo doseči občutne spremembe. Čas za lepotne popravke je po mojem mnenju minil, če je naš cilj učinkovit odziv na realne družbene in tehnološke potrebe na strani posameznikov in poslovnih subjektov. Za uveljavitev zakona smo predvideli dovolj dolg rok, da se bodo lahko njegovi uporabniki seznanili z vsemi novostmi in spremembami ter ustrezno in pravočasno prilagodili svoje poslovanje. Novim zakonskim rešitvam. V tem času bomo poskrbeli tudi za izvedbo izobraževanj, kar bo uporabnike seznanili z novostmi, ki jih prinašajo spremembe zakona. Predlog zakona je premišljen in prinaša rešitve, ki so usmerjene v prihodnost. Omogoča večjo učinkovitost upravnih postopkov ter jih prilagaja potrebam sodobne družbe, tehnologije in pravne države. Prav zato predlagamo, da predlog novele zakona v splošnem upravnem postopku podprete. V primeru, da bodo izpolnjeni poslovniški pogoji predlagam, da Državni zbor na tej seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Jožici Derganc, izvolite.

JOŽICA DERGANC (PS Svoboda): Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, poslanke in poslanci! Odbor je kot matično delovno telo na 32. redni seji, dne 10. septembra 2025, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku.

Uvodoma je predstavnik predlagatelja, minister za javno upravo, podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavil razloge za pripravo predloga zakona in bistvene rešitve, ki jih prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta.

V razpravi je Poslanska skupina SDS izpostavila pomembnost Zakona o upravnem postopku, saj se državljanke in državljani z njegovo uporabo velikokrat srečamo. Pozdravili so cilje predloga zakona glede poenostavitev in prilagodljivosti upravnih postopkov stanja današnje družbe, vendar so se v razpravi pridružili pripombam posredovanih s strani sodstva, Trgovske zbornice, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta glede krajšanja rokov vročanja dokumentov v upravnem postopku. Izpostavili so dvom, da bo slednje v škodo državljank in državljanov in v korist upravnih organov glede skrajšanja roka domnevne vročitve iz 15 na sedem dni in podaljšanja roka pritožbe oziroma dopolnitve iz 15 na 21 dni. Dvomijo tudi v odločitev domnevne vročitve, ki teče od opreme pošiljke in ne od prejema, ter opozorili na podaljšanje roka dostave s strani nekaterih pošt, saj se z zapoznelo vročitvijo lahko izgubi nekaj dni, ki pa so pomembni za seznanitev s pošiljko in možnostjo pritožbe.

Med drugim so izpostavili načelo zaslišanja stranke v povezavi z varstvom tajnih podatkov, pri čemer ocenjujejo, da predlagana ureditev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Omenili so tudi rešitev predloga zakona glede izdaje odločb brez obrazložitve, kar ocenjujejo kot problematično. Pogrešajo uvajanje umetne inteligence v upravne postopke, pri čemer so poudarili, da bi tudi na tem področju morali slediti novostim informacijske tehnologije. Pojasnili so tudi vsebino predlaganih amandmajev Poslanske skupine SDS.

Poslanka Poslanske skupine Nova Slovenija je uvodoma pozdravila poenostavitve, ki jih predlog zakona prinaša javnim uslužbencem, s katerim bodo lahko svoje delo opravljali lažje in hitreje. Ob tem opozarja na pravice strank, za katere ocenjuje, da bodo pri tem ogrožene. Izpostavila je tudi skrajšanje roka za vročanje, kar se ne zdi najbolj smotrna rešitev, in pozvala predlagatelja k ponovnemu premisleku, da se zadevni rok vrne na 15 dni. Opozarja tudi na pisanje zapisnika, obenem pa pozdravlja, da ni več dobesednega zapisnika. Bi pa morala postati branje zapisnika obvezno s strani uradnih oseb pred podpisom strank. Predlog zakona sicer predvideva možnost, da stranka to zahteva, zdi pa se ji pomembno upoštevati dejstvo, da je stranka lahko neuka. Med drugim izpostavlja tudi izdajo odločbe brez obrazložitve, ob čemer verjame, da je le to v primeru, kadar je stranki v korist. Glede na zapletenost postopkov v okviru izvajanja zakona o upravnem postopku je izrazila upanje, da bo umetna inteligenca pripomogla k poenostavitvi navedenih postopkov.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, Poslanske skupine SDS in o predlogih za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je sprejel amandmaje odbora in amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter vse člene predloga zakona. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, za njo poslanec Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, še posebej predstavnikom ministrstva. Pred nami je torej predlog sprememb zakona o splošnem upravnem postopku, katerega glavni cilj je pospešitev teh postopkov, njihova digitalizacija ter poenostavitev postopka strank in organov. Namen je jasen, skrajšati pot od vložitve vloge do pravnomočne odločbe in zmanjšati administrativno breme tako za organe kot za stranke. Demokrati menimo, da je prav, da najprej izpostavimo nekaj rešitev, ki jih ocenjujemo kot pozitivne. Torej, predvsem obvezno elektronsko vročanje za poslovne subjekte bo bistveno pospešilo postopke in zmanjšalo stroške. Nadalje pozdravljamo tudi rešitev, da bo za elektronske vloge zadoščal napredni elektronski podpis, ki je dostopnejši širšemu krogu uporabnikov, ter možnost, da vloga sploh ne bo potrebovala podpisa, če se vlagatelj identificira z elektronsko identifikacijo. To bo prispevalo k širši uporabi e-poslovanja in zmanjšalo nepotrebno birokracijo. Kot dobrodošle ocenjujemo tudi rešitve, ki uvajajo poenostavitve pri zapisnikih, saj bodo odslej podpisani le s strani uradne osebe, omogočeno pa bo tudi zvočno in slikovno snemanje obravnav. Pomemben korak naprej je tudi možnost izvedbe ustne obravnave na daljavo prek videokonference, kar bo strankam prihranilo čas in stroške.

A kljub vsem pozitivnim vidikom moramo opozoriti na rešitve, ki so problematične oziroma jih vsaj mestoma problematizirati. Pri tem moramo posebej izpostaviti pomisleke Zakonodajno-pravne službe, ki so bili jasno predstavljeni in jih je treba jemati z določeno mero resnosti. Zakonodajno-pravna služba namreč opozarja, da nekatere spremembe posegajo v temeljno ustavnopravna jamstva. Ena najbolj kritičnih točk po naši presoji je skrajšanje roka za fiktivno vročitev. Predlog zakona ta rok skrajšuje s 15 na 7 dni, pri čemer začne teči že z dnem odpreme, ne z dnem dejanskega prejema. To pomeni bistveno krajši čas, da se stranka seznani z odločbo in se nanjo pravočasno odzove. Pošta Slovenije je opozorila, da lahko pošiljka potuje tudi 3 dni, kar stranki pušča le nekaj dni za odziv. Takšna ureditev je lahko torej sporna z vidika enakega varstva pravic. Pomembno vprašanje se poraja tudi pri možnosti izdaje odločbe brez obrazložitve. Čeprav gre za poenostavitev postopka, je treba zagotoviti, da bo stranki res učinkovito omogočeno zahtevati obrazloženo odločbo in da bo ta pravica v praksi dostopna brez dodatnih ovir. Transparentnost odločitev je temelj zaupanja v upravne organe. Ne moremo in ne smemo pa spregledati niti stališča Državnega sveta, ki predloga zakona ni podprl. Opozorili so, da skrajševanje rokov ne pomeni krajših rokov na strani organov, temveč breme prevaža na stranke. Podobne pomisleke je izpostavil tudi Sodni svet, ki meni, da je nova ureditev fikcije vročitve od dneva odpreme lahko ustavno sporna.

Cilji novele, digitalizacija, poenostavitev in hitrejši postopki so cilji, ki jih podpiramo. Toda ob tem moramo opozoriti, da želja po učinkovitosti ne izpodrine temeljnih pravic strank in načela pravne varnosti. Naša naloga je, da poiščemo ravnovesje, omogočiti hitrejše in enostavnejše postopke, a hkrati ohraniti ustavno skladnost, predvidljivost in pravičnost odločitev. Zakon bomo v naši poslanski skupini podprli, vendar pričakujemo, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku upoštevajo pomisleki, ki so bili izpostavljeni in da se bo besedilo ustrezno dopolnilo. Le tako bomo zagotovili, da bo zakon res služil svojemu namenu, učinkovitemu, a predvsem tudi pravičnemu pravnemu odločanju. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, en mali opomin. To smo že večkrat tukaj opozorili, v tem parlamentu formalno Demokrati ne obstajate. Ste poslanci, nepovezani poslanci, sicer izvenparlamentarne stranke Demokrati, ne morete pa reči "Demokrati menimo", ker tukaj v parlamentu Demokrati zaenkrat formalno ne obstajate. In prosim, da se začenjate držati tega, ker to je pač enostavno nedopustno. Ja, izvolite. No, da slišim.

TINE NOVAK (PS NP): Zdaj, če boste pogledali zapisnik, sem jasno na koncu rekel, da v naši poslanski skupini podpiramo. Uvodoma sem pa rekel, ko po demokratični presoji - kot analogija - smo prevetrili ta ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, rekel ste, prav slišala sem, pogledamo lahko tudi magnetogram: Demokrati menimo. Demokrati tukaj nič ne menite, tukaj menite nepovezani poslanci vaše poslanske skupine. Če ste pa vi v privatnem življenju izven parlamenta Demokrati, je pa to vaša stvar. Ko boste pa formalno tukaj v prihodnjem mandatu, se boste pa lahko tako pogovarjali.

Gremo naprej. Poslanska ... / oglašanje iz dvorane/ Kako? Ja. Naprej Poslanska skupina Svoboda, zanjo Tereza Novak, izvolite.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Spoštovani.

Novela Zakona o splošnem upravnem postopku, ki jo danes obravnavamo, ni napisana za en resor niti za en mandat. To je zakon, ki je napisan za prihodnost Slovenije, za učinkovitejšo državo, za hitrejše postopke in predvsem za ljudi. Zakon o splošnem upravnem postopku je temeljni zakon slovenske uprave, ki bo po več kot 25. letih končno doživlja zdaj pomembno modernizacijo, ki jo digitalna doba že dolgo narekuje. Ko je bil leta 1999 zakon sprejet, je bilo papirno poslovanje norma po večini javnih uprav po svetu. Danes je ravno obratno, digitalno postaja standard, papir pa izjema. A pri nas postopki še vedno v veliki meri sodijo sledijo logiki preteklosti in ravno zato je pred nami zakon, ki odgovarja na sodobne izzive časa: digitalizacijo, kadrovski krč, birokratsko neučinkovitost in pričakovanja sodobnega državljana. Digitalizacija ni več možnost, temveč nuja, a ob tem seveda ne pozabljamo na tiste, ki jim je digitalizacija še vedno izziv. V Sloveniji letno izdamo blizu 11 milijonov upravnih odločb. Takšnega obsega ni mogoče več obvladovati analogno. Vsaka zamuda, vsaka nepotrebna papirna pošiljka, vsak okoren postopek pomeni izgubljen čas za državo, za gospodarstvo in za posameznika. Zato bo po novem vsa komunikacija med državnimi organi in pravnimi osebami, ne fizičnimi, potekala izključno digitalno. Vsako podjetje bo imelo svoj varen elektronski predal, tako kot to že leta uspešno deluje pri Finančni upravi. Tudi fizične osebe bomo spodbujali k e-poslovanju z lažjo digitalno identifikacijo. To ne bo le hitreje, temveč tudi ceneje, varneje in zanesljivejše. Potrebujemo enostavnejše postopke in hitrejše odločanje. Zakaj naj bi nekdo, ki mu država odobri pravico na primer Zoisovo štipendijo, moral čakati dlje časa zgolj za to, da uradnik napiše več strani obrazložitve zakaj jo je dobil. Če je velika večina tistih, ki jim je namenjena ta obrazložitev na koncu niti ne prebere. Po novem bo tak upravičenec prejel jasen sklep, da je bil s svojo vlogo uspešen. Če pa bo želel podrobno obrazložitev, jo bo seveda lahko zahteval in šele od takrat, ko bo prejel obrazloženo odločbo, bo začel teči rok za morebitno pritožbo. To ni korak stran od pravic, temveč prilagoditev sodobnim potrebam in končno tudi razum. Pošta Slovenije danes ne deluje več kot pred desetletji. Ob sobotah so pošte zaprte med tednom, ponekod delajo samo do 17. ure. Marsikdo zaradi tega sploh ne more prevzeti priporočene pošte, zato potem čaka 15 dni, dokler mu pismonoša pošte ne pusti v nabiralniku, postopki pa med tem stojijo. Po novem bo vročanje enostavnejše, poštar bo prišel enkrat in takoj pustil pošto v nabiralniku, da bomo imeli posamezniki dovolj časa, da se seznanimo z odločbo in se nanjo pritožimo, če bo potrebno. Pa podaljšujemo rok za pritožbo s 15 na 21 dni. Nihče ne bo prikrajšan, le sistem bo bolj učinkovit in bolj življenjski. Uvajamo tudi pravne podlage za videokonference, snemanje ustnih obravnav, digitalno vročanje, odpravo razlike med navadno in priporočeno pošto ter druge sodobne rešitve, ki bi, roko na srce, morale biti v veljavi že 10 ali 15 let. Staramo se, delovno aktivnih je vse manj, ne bomo mogli imeti bolj obsežne javne uprave, ker preprosto ne bo ljudi, ki bi lahko ta zahtevna dela opravljali. Ob tem pa poznamo orodja, ki jih lahko s pridom uporabimo v dobro vseh. s poenostavitvami, ki jih uvajamo z novelo, bomo zadovoljni tako zaposleni v javni upravi kot tudi uporabniki javnih storitev. To bomo dosegli z modernizacijo, poenostavitvijo in digitalizacijo. Le tako bo možno znižati tudi davčne obremenitve, kar zahteva gospodarstvo in prav gospodarstvo je eno tistih, ki že desetletja opozarja na preobremenjenost, počasnost in togost uprave, ali kot to popularno imenujemo, preveč birokratizacije. Ta zakon je odgovor na ta opozorila, prinesel bo rešitve ne le na papirju, ampak tudi v praksi.

Novelo zakona so pripravljali strokovnjaki, ki že desetletja, ki se že desetletja ukvarjajo s postopkom, vedo kako se pišejo odločbe, kako potekajo postopki in kje so ozka grla. V Poslanski skupini Svobode zaupamo stroki, zaupamo dolgoletnim javnim uslužbencem in verjamemo v moč zdravega razuma in zato bomo ta zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Zoran Mojškerc. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Podpredsednica, hvala za besedo, spoštovani kolegi in kolegice. Predlagatelj zakona, minister za javno upravo, je na seji matičnega delovnega telesa, ko smo obravnavali predmetni zakon, uvodoma dejal, da se s predlogom zakona ne posega v temelje obstoječega zakona in da novela prinaša zgolj spremembe. za procesno postopanje upravnih organov, ki so nujne za večjo učinkovitost upravnih postopkov. Navedeno ne drži, kar izhaja že iz samega mnenja Zakonodajno-pravne službe, v katerem je izpostavila, da se s predlogom zakona vnašajo bistvene spremembe. Strinjamo se sicer s posameznimi določbami, ki prinašajo poenostavitve upravnih postopkov, ne strinjamo se pa s predlogom rešitev, ki krajšajo roke vročanja dokumentov v upravnem postopku, in sicer iz 15 dni na sedem dni ter podaljšanjem roka pritožbe oziroma dopolnitve iz 15 na 21. Predlagatelj ni utemeljil, kako bo to prispevalo k učinkovitosti, zato ostaja dvom v to, s členi od 22. do 28., ter 32. in 33. člena se posega v dosedanjo ureditev osebnega vročanja v fizični obliki za odločbe, sklepe in druge dokumente ter spreminja v izjemo od splošnega pravila.

Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju je opozorila, da je predlog pomensko odprt in omogoča arbitrarno delovanje upravnih organov. Takšen način je sporen z vidika jasnosti in določnosti, kar narekuje 2. člen Ustave Republike Slovenije, načelom legalitete, kar narekuje prav tako 2. člen Ustave Republike Slovenije in pa z drugim odstavkom 120. člena Ustave, kot tudi z vidika načela enakosti, ki ga imamo zapisanega v 14. členu Ustave. Ureditev je sporna tudi z vidika enakega varstva pravic, kjer govorimo o 22. členu Ustave. Glede na tako pomensko odprto, predlog, menimo, da je utemeljeno ohraniti veljavno ureditev. Zato smo za sejo odbora in tudi Državnega zbora predlagali črtanje členov, ki posegajo na to področje.

Prav tako izpostavljamo dvom v utemeljenost rešitve z novim 146.a členom, ki pomeni bistveno spremembo dosedanje ureditve in postavlja stranko v bistveno slabši položaj. Tudi obrazložitev predlagatelja zakona je pomanjkljiva, saj nima nobene vsebinske utemeljitve. S predlogom novega 146.a člena se namreč vzpostavlja pravna podlaga za izključitev pravic, ki jih zagotavlja 146. člen trenutno veljavnega ZUP-a. Neposredni stranki in njihovo zagotavljanje le posredno preko pooblaščenca, ki je odvetnik.

V zvezi s predlagano rešitvijo se po mnenju Zakonodajno-pravne službe zastavlja več vprašanj, ki so ustavno pravne narave z vidika 2. člena Ustave, zaradi razloga nejasnosti ter 22. člena Ustave ter s tem povezanima 23. in 25. členom zaradi razloga nesorazmernega posega v ustavno procesna jamstva. Zato z amandmajem predlagamo črtanje te nove ureditve. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bi bilo smotrno urediti institut molka organa tako, da bi se vzpostavilo pozitivno funkcijo(?), da bi se štelo, da če organ zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v roku iz prvega ali drugega odstavka ali v podaljšanem roku iz tretjega odstavka tega člena, se po preteku teh rokov šteje, da je organ zahtevi ugodil. Zato smo predlagali amandma s katerim se posega v koncept molka organa. To bi posebej prispevalo k izboljšanju postopkov na področju gradbene zakonodaje.

Glede na navedeno predloga zakona v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli, bomo pa spremljali izvajanje samega zakona. Posebej področje vročanja, ki bo sedaj bistveno odstopalo od dosedanje ureditve. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni minister, z obema sodelavcema!

Ja, ZUP je namenjen varovanju procesnih pravic stranke v odnosu do države, zato je tako dolg in tako natančen. Minister je na predstavitvi pred matičnim odborom, ko je bil še kandidat za ministra, obljubil oziroma razmišljal tudi o tem, da bi morda ZUP skrajšal in ga poenostavil. Na koncu se ni odločil za to, ga je morda samo posodobil. Kajti uradniki se znajo včasih držati ZUP-a kot pijanci plota. Morda je včasih za stranke tudi tako boljše, si pa vsi skupaj želimo, da bi uradniki odločali hitreje, na kar pravzaprav sam ZUP niti nima tako velikega vpliva. Morda bi vseeno pogledali katere so tiste rešitve, ki so dobre v ZUP-u. Uvaja se možnost jezikovnega pomočnika in ne več uradnega tolmača. To se pravi, uradna oseba presodi zadostno znanje tega tolmača, hitrejše steče postopek. Tisto, kar bo verjetno k hitrosti postopka pripomoglo, pa je elektronsko vročanje, se pravi tudi znižanje zahtevnosti elektronskega podpisa. Potem so roki. Odpušča se splošni pet dnevni inštrukcijski rok za odpravo pomanjkljivosti. Organ pa mora odločiti v dveh mesecih in daje možno zakon še podaljšane za naslednja dva meseca. Če stranka vloži vlogo pri nepristojnem organu, recimo, če je to pomota, mora ta takoj to vlogo odstopiti pristojnemu organu. To dejansko se že dogaja sedaj. Ukinja se razlikovanje med priporočeno in navadno pošto. Tu bi lahko prihajalo do težav tudi pri zapisnikih. Se zdaj pišejo bistvene izjave, kar je dobro, vendar morajo biti tako stranka kot uradniki pri tem zelo pazljivi, da napišejo res bistvene. Možnost je tudi zvočnega zapisa. Vročanje se pomembno spreminja: obvezno je elektronsko vročanje poslovnim subjektom. Fikcija vročanja sedem dni prej 15 dni, rok za pritožbo pa se podaljša na 21 dni. Vročanje se lahko naredi kot navadno vročanje v hišni predalčnik. Pri ustni obravnavi je možna uporaba videokonference, kar označujemo kot dobro. Odločbe. Možna je torej odločba brez obrazložitve, če je ugodeno stranki, kar je na nek način skrajšanje dela uradnikom, vendar potem je treba biti zelo previden pri branju odločbe, če gre za neuko stranko. Torej, pri tajnih podatkih, stranka takrat lahko nastopa s pooblastilom odvetnika. Torej, predvsem je Sodni svet, Odvetniška zbornica dala pripombe na roke vročanja in na načine vročanja, tudi sami imamo tukaj pripombe. Ko sem prebirala zakon, se mi je zdelo, da je morda zakon bolj namenjen uradnikom, da bi imeli več dela in da bi hitreje odločali. To podpiramo, uradniki naj odločajo čim hitreje, kajti zelo težko je čakati na njihove odločitve. Ampak zaradi slednjih pomislekov, ki sem jih že predstavila v Novi Sloveniji, zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!

Poslanska skupina Socialnih demokratov obravnava predlog sprememb in dopolnitev Zakona o splošnem upravnem postopku z veliko mero previdnosti. ZUP je sistemski zakon, ki neposredno ureja pravice in pravni položaj širokega kroga posameznikov ter se uporablja v vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah. Gre za zakon, ki posega v življenje praktično vsakega državljana, zato mora biti raven pravne zaščite strank v upravnem postopku visoka, jasna in predvidljiva. Predlog zakona uvaja vrsto rešitev, ki jih v Poslanski skupini SD ne moremo podpreti saj pomenijo nižanje standardov pravne varnosti in procesnih jamstev za udeležence postopkov. Najprej izpostavimo neprimerno poenostavitev postopkov, ki jih predlog uveljavlja predvsem v korist odločevalcev. Drugič, poenostavitev postopkov dolgoročno pomeni povečanje upravnih sporov - če upravni organi odločajo na podlagi manj temeljitih in manj obrazloženih odločb, se verjetnost sprožitve spora pred upravnim sodiščem povečuje. Tretjič, posebej problematična je določitev, da se osebno vročanje nadomesti z vročanjem v poštni nabiralnik. Takšna fikcija vročitve ogroža temeljno pravico strank do učinkovitega sodnega varstva, saj rok začne teči, ne da bi naslovnik sploh vedel, da mu je bila odločba vročena. Posebej velja izpostaviti in poudariti, da z zadržkom glede fikcije vročitve in izreka odločb brez obrazložitve ne pritrjuje le Poslanska skupina Socialnih demokratov, temveč tudi Ministrstvo za pravosodje, ki opozarja, da gre za rešitve, ki zmanjšujejo raven pravne varnosti in transparentnosti upravnega odločanja. Pomisleke deli tudi Konfederacija sindikata upravnih enot, ki iz prakse opozarja, da takšne ureditve ne bodo pripeljale do razbremenitve upravnih enot, temveč ravno obratno, povzročile bodo dodatne zaplete in postopke, ki bodo zaradi sproženih pravnih sredstev v resnici podaljšali celotno trajanje postopkov. To kaže, da predlagane rešitve ne dosežejo niti lastnega cilja večje učinkovitosti. Poslanska skupina SD v celoti pritrjuje tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora. zup je splošni procesni zakon z zelo širokim področjem uporabe in z udeležbo prava na neukih strank. Zaradi tega je še toliko pomembneje, da so rešitve jasno in določno opredeljene ter da je obrazložitev zakonodajnega predloga celovita, pregledna in dostopna javnosti. Kadar gre za posege v ustavno procesna jamstva, je treba izvesti strogo presojo sorazmernosti in v zakonodajnem gradivu natančno utemeljiti nujnost, primernost in sorazmernost posega. Obrazložitve členov, ki zgolj ponavljajo zakonsko besedilo, pa ne zadostujejo ustavnim standardom, ki jih je v svojih določbah že velikokrat izpostavilo tudi Ustavno sodišče. Minister poudarja, da gre za nujno spremembo, ki bo optimizirala postopke na upravnih enotah. In to resnično, kar tudi resnično potrebujemo, vendar menimo, da ne na medresorski ravni ni prišlo do ustreznega zbližanja stališč z Ministrstvom za pravosodje, ki ima relativno vlogo pri presoji ukrepov Zakona o upravnem postopku. Minister je tisti, ki nam danes sporoča, sporoča, da je zakon ustrezen in je za to pripravljen prevzeti politično odgovornost. O sklepu spora o ustreznosti ukrepov se bomo dejansko dokončno prepričali šele v izvajanju.

V luči našega dvoma o učinkovitih in bodisi o optimizaciji poenostavitve upravnega postopka predlog zakona ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. septembra 2025.

In sicer amandma Poslanske skupine SDS k 24. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 25. in 28. členu, zato bomo o navedenih amandmajih razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 24., 25. in 28. člen ter tri amandmaje Poslanske skupine SDS in sprašujem ali želi kdo razpravljati. Vidim, da interes je. Pričenjam prijavo. Prijava poteka. Zoran Mojškerc, izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Ja, hvala še enkrat za besedo.

Seveda bom naše amandmaje naše poslanske skupine podprl. Mislim, da se s tem zakonom bistveno posega v pravice ljudi, kot jih poznajo danes, predlog zakona pa v ničemer ne povečuje učinkovitosti postopka, ampak, kakor je v naši državi že navajeno, kvečjemu obratno in se zadeve še bolj zaplete. Zdaj, sam sistem fikcije vročitve, kot ga poznamo danes, je nastal v 90. letih, ko stanje na nekaterih področjih z izogibanju dviganja pošte in podobne zadeve resnično ni bilo vzdržno, ampak so bile, tudi takrat so bili določeni pomisleki okrog tega novega takrat sistema, ampak se je ta sistem prijel. Zdaj, minister je v svoji uvodni obrazložitvi povedal, da je namen spremembe sistema fikcije vročitve predvsem v dejstvu, da ljudje težje pridejo do pošte. Se pravi, najprej smo ljudem, to se je po navadi na podeželju, najprej smo ukinili vse poštne poslovalnice, zdaj spreminjamo pa še sistem vročanja zaradi tega, ker na podeželju ni več toliko poštnih poslovalnic. Mislim, v Ljubljani je skoraj na vsakem vogalu svoja pošta in teh problemov nimajo, medtem ko pa v naši občini, iz katere prihajam, so bile v čas štiri poštne poslovalnice, danes je pa samo še ena. Zdaj danes, ko govorimo o tem sistemu, fikcijo vročitve, vsakdo, ki dobi pravo obvestilo v poštni nabiralnik ve, da mora na nek način odreagirati. Najprej, ali je kakšen prekršek naredil ali pa mu je bila vročena kakšna zadeva, na katero se mora pritožiti. V preteklih letih smo glede tega, predvsem v tistih zadevah, kjer gre za pravice, kar ta zakon tudi naslavlja, šli zadeve naprej in to je za pohvaliti, ker se v končni fazi tudi poceni samo pošiljanje teh pošiljk, govorim predvsem s področja socialnih zadev, kjer odločbe dobimo po navadni pošti, vendar pa tako kakor sem že v stališču povedal, predvsem na področju gradbene zakonodaje se je treba vseeno držati nekih ustaljenih postopkov. V končni fazi, kakor je bilo že tudi povedano, nam to narekuje Ustava, predvsem z vidika jasnosti in določnosti. Z dikcijami, ki pa se jih uvaja v tem predlogu zakona pa je omogočeno tako imenovano arbitrarno odločanje upravnih organov, ar pomeni, da lahko javni uslužbenec v enem primeru odloči tako ali pa odloči drugače. Že zdajšnji Zakon o upravnem postopku izredno, izredno zamejuje pravico diskrecije odločanja uradnikov ravno zaradi tega, da ne bi prišlo do kršenja načela enakosti, kar je tudi ustavnopravna materija. Kakor je bilo že povedano tudi v nekaterih ostalih stališčih si verjetno niti ne predstavljate kakšen, kakšen pritisk dodatni bo to pomenilo za Upravno sodišče. To sodišče namreč že sedaj ob vsaki priložnosti v svojih poročilih ali pa na Odboru za pravosodje pove, da se soočajo s preobremenjenostjo in da jih je premalo. Zdaj, sam poznam tudi nekatere primere, ko so v upravnih sporih ljudje čakali, pa je šlo za eno relativno enostavne zadeve, dve leti in več na odločitev Upravnega sodišča. To v končni fazi pomeni lahko tudi gospodarsko škodo. Zdaj, omenjeno je bilo tudi, da se bo pošta vročala v varni elektronski predal, podobno kot pri e-davki pa ni ravno tako za varni elektronski predal kolikor sam vem, se moraš posebej registrirati in za pravne osebe, pove, pomeni to tudi dodatni strošek, medtem ko sistem e-davkov, sporočilo o prispeli pošiljki pošlje na kateri koli e naslov in potem uporabnik vstopi v sistem EU davkov, ki je voden s strani Finančne uprave in tam lahko prevzame to pošto. Tako da mislim, da tu se zadeva malo meša.

Zdaj pa, ker se ne mislim pri naslednjih amandmajih več oglašati, mi pa dovolite še, da pokomentiram amandma k 59. členu, tako imenovano spremembo molk organa. Zdaj, kakor smo navajeni v interakciji s posamezniki na terenu, se velikokrat pritožujejo, da čakajo več mesecev na kakršenkoli odgovor s strani upravnih organov. Zdaj, tudi sam sem delal včasih na ministrstvu, pa vem kako te zadeve potekajo. Saj pride v preobremenjenost in podobne zadeve, ampak trenutna ureditev molka organa, kakor jo imamo, pa pomeni, da se stranka po preteku roka lahko pritoži na drugostopenjski organ, kot da mu je bila odločba zavrnjena na prvi stopnji. Ampak zdaj jaz na prste ene roke ne znam prešteti ljudi, ki jih poznam in imajo probleme z upravnimi organi, da so tak postopek molka organa sprožili. Ker to pomeni, da se v končni fazi zameriš uradniku, ki dela pa na prvi stopnji, ker ni opravil svojega dela in ga, po domače povedano, zašpecaš, kar je v končni fazi tudi človeška lastnost. In kaj bo naredila druga stopnja? Po navadi zadevo vrne nazaj v ponovno odločanje in se zgodi praktično nič. Ali ne bi bilo boljše, da zadevo uredimo, Drugače pa upravne organe prisilimo k izdaji določene odločbe oziroma določenega sklepa in na tak način precej, precej olajšamo vsakdanje življenje tako gospodarstvu, ki v bistvu pri vsem tem najbolj trpi, kot tudi vsem ostalim navadnim državljanom, ki se znajdemo pred postopki. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Sprašujem, ali želi morda še kdo razpravljati o teh amandmajih, ker to so zdaj uvodni amandmaji, ker je razprava splošna, pozneje bo strogo vezana samo še na amandma. Zato sprašujem. Ne, ne želi, torej zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 59. in 68. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine SDS. Namreč, amandma Poslanske skupine SDS k 59. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 68. členu, zato bomo torej o teh navedenih amandmajih razpravljali skupaj. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati? Želi. Samo eden ali začnem pobirati prijavo, samo eden. Izvolite, kolega Hoivik.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Najlepša hvala, podpredsednica. Torej k 59. členu predlagamo, da se spremeni peti odstavek 222. člena zakona. Kajti, sedaj je zapisano, kot je kolega Mojškerc tudi že navedel, da če se organ zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v roku iz prvega, drugega odstavka ali v podaljšanem roku iz tretjega odstavka tega člena ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana neugodna odločba zanjo. Mi menimo, da bi z našim amandmajem debirokratizirali te postopke, hkrati vrnili pojem pravne države v kateri naj bi živeli. Kajti, pravno državo lahko tretiramo tudi tako, da so postopki namenjeni ljudem, ne birokratskim aparatom, ki meljejo in meljejo. In tudi ta odgovornost, če bi seveda potem z našim amandmajem se po preteku teh rokov štelo, da je organ zahtevi ugodil, bi tudi ljudje, ki so v teh postopkih, torej vsi mi zaupali v državo, zaupali, da po vseh teh potekih, ki so že z njimi, da se ugodno ugodi zanje. In jaz mislim, da bi bil to korak v pravo smer in tudi že v naprej, pri zadnjem amandmaju bom o tem razpravljal, menimo, da bi bilo to potrebno preizkusiti. Kajti sedaj, odkar velja zakon o splošnem upravnem postopku, tega nismo imeli. In mislim, da bi bil to tudi preizkus za vse uradnike, tako nižje kot višje, da poskusimo s tem nekako, lahko rečemo, eksperimentom, ki bi zagotovo vrnil nekakšno pravico do zaupanja v pravno državo. Toliko. Seveda bom ta amandma k 59. in tudi k 68. členu sam podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Sprašujem, želi še kdo morda kaj prisloniti k temu? Ne, ne želi nihče več razpravljati. Zaključujem razpravo. Gremo k 85. členu in sicer v razpravo dajem 85. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati? Ja, kolega Hoivik, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, hvala lepa. Zdaj pa še k 85. členu. Tukaj predlagamo, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o doseganju ciljev nove ureditve osebnega vročanja v fizični obliki za odločbe, sklepe in druge dokumente." Torej, nekako se ta amandma nanaša na ta eksperiment, ki sem ga nekako hudomušno poimenoval. Kajti, bi bilo smiselno, da tudi vse določbe, ki bodo danes seveda s koalicijo sprejete, potem Ministrstvo za javno upravo v roku enega leta predloži novemu sklicu, takrat parlamenta in pokaže, kakšni so pozitivni ali pa morda tudi negativni učinki te novele zakona. In mislim, da bi bilo potrebno kakšne take člene uvrstiti pravzaprav v tudi druge zakone, ki se tičejo birokratskih zapletov ali pa bom rekel, postopkov, kajti le na ta način lahko konsistentno pregledamo pač zakonodajo. Mi smo le zakonodajna veja oblasti. In če se opazijo kakšne napake, kakšne izboljšave, lahko s takšnimi dikcijami to seveda tudi zavežemo vlado, da kateremukoli sklicu parlamenta nadalje predloži poročila in seveda ugotovi kaj je bilo dobrega in kaj slabega. Seveda bom amandma podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Domnevam, da nihče več ne želi razpravljati, torej zaključujem razpravo.

In vas obveščam, da bomo o amandmajih v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KATASTRU NEPREMIČNIN, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in sicer bo v njenem imenu to predstavil državni sekretar, pristojen za prostor na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Geodetska uprava Republike Slovenije je na pobudo Ministrstva za naravne vire in prostor, se pravi pristojnega ministrstva, pripravila novelo Zakona o katastru nepremičnin. Zakon o katastru nepremičnin, kateri ureja evidentiranje podatkov o nepremičninah, je bil sprejet aprila 2021. Uporabljati pa se je pričel 4. 4. 2022. Po treh letih in pol uporabe zakona so se izkazale potrebe po manjši dopolnitvi in spremembi zakona. Cilj teh manjših sprememb je izboljšanje učinkovitosti pri izvajanju Zakona o katastru nepremičnin. To pomeni, zagotoviti sprejem tistih vsebinskih sprememb in dopolnitev zakona, katere glede na izkazano dosedanjo skoraj triinpolletno prakso izvajanja pomenijo bolj ki so bolj primerne in bolj potrebne za uresničitev temeljnega cilja oziroma namena evidentiranja podatkov o nepremičninah v katastru nepremičnin oziroma zagotoviti večjo jasnost, razumljivost in nedvoumno vsebinskega pomena. Namen predloga zakona je izboljšanje učinkovitosti evidentiranja nepremičnin tako v inženirskem delu katastrskih postopkov, katere izvajajo geodetska podjetja, projektanti, sodni izvedenci in imetniki geodetskih izkaznic, kot tudi v upravnem delu katastrskih postopkov, katere izvaja Geodetska uprava Republike Slovenije skupaj s svojimi izpostavami. Bistvene rešitve predloga sprememb zakona so, naštel jih bom sedem. Prvič, odprava administrativnih ovir, ki bodo razbremenile tako stranke kot upravni organ. Na primer v primeru nadomestnih gradenj izbris stavbe istočasno z vpisom stavbe, poenostavitev spreminjanja in zbiranja osebnih podatkov o lastnikih. Drugič, optimiziranje postopkov inženirskega dela katastrskih postopkov, samostojna pridobitev listin drugih inštitucij in ne pridobivanje preko Geodetske uprave, dostop do informacijskega sistema kataster tudi zaposlenim v geodetskem podjetju. Tretjič, učinkovitejša in jasnejša določitev postopkov pri določanju bonitet zemljišč in izvedbe izpitov za pridobitev pooblastil za bonitiranje zemljišč ter ureditev vodenja spremljajočih evidenc. Četrtič, ureditev vpogleda v dodatne podatke zemljiške knjige v informacijskem sistemu kataster. To pomeni zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj. In še okrepljena elektronska povezava podatkov geodetske uprave in zemljiške knjige. Vsa izmenjava podatkov poteka po elektronski poti, se pravi, digitalizacija postopkov je zagotovljena. Petič, ureditev izjem za sodne elaborate in uskladitev s sodnimi postopki. Šestič, uskladitev s povezano zakonodajo, na primer omejitve na parcelah s prostorsko zakonodajo, označitev parcel pred izvedbo posegov v prostor ali zaradi načrtovane prostorske ureditve v postopkih prostorskega načrtovanja. Odveč je povedati, da je bil prejšnji teden sprejet ZUreP, pa Gradbeni zakon v teh prostorih. Sedmič, zadnjič, optimizacija postopkov evidentiranja nepremičnin na vseh nivojih. Stranke, inženirski in upravni del katastrskega postopka. Pospešitev izvajanja postopkov o enaki pravni varnosti lastnikov.

Spoštovani poslanke in poslanci, predsedujoča, s predlagano spremenjeno oziroma dopolnjeno ureditvijo Zakona o katastru nepremičnin bo kataster nepremičnin ohranil in okrepil funkcijo uradne temeljne evidence o nepremičninah.In vsi se zavedamo, kako pomembna je uradna temeljna evidenca o nepremičninah, katere namen pa je prikaz dejanskega stanja nepremičnine kot celote, podatki o njej pa so sistemsko in enotno vpisani za vse oziroma za vsako nepremičnino. Novela Zakona o katastru nepremičnin pomeni napredek na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah, zaznane pomanjkljivosti po tri in pol letnem obdobju se odpravijo. Predlagane spremembe so usmerjene v jasnejšo ureditev in boljše evidentiranje nepremičnin, s tem pa tudi pomembno vplivajo na še večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o katastru nepremičnin zagotavljajo še bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sistema evidentiranja podatkov o nepremičninah, zato pozivamo, prosimo k sprejetju predlaganega zakona. Predlagamo, da Državni zbor v skladu s 138. členom / znak za konec razprave/ Poslovnika Državnega zbora sklene, da na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predlaganega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Predstavnika predlagatelja sta v uvodni obrazložitvi poudarila, da so se po treh letih in pol uporabe Zakona o katastru nepremičnin izkazale nekatere potrebe po njegovi spremembi. S predlogom zakona se želi še izboljšati učinkovitost poslovanja geodetske uprave v upravnih in katastrskih postopkih ter pri vodenju evidenc. Izmed poglavitnih rešitev predloga zakona sta izpostavila združevanje dveh procesov v enega, na primer izbris stavbe v istem elaboratu kot vpis stavbe, ki se je zgradila na istem mestu, učinkovitejšo in jasnejšo določitev postopkov pri določanju bonitet kmetijskih zemljišč, kjer se urejajo nekateri pomisleki glede vodenja evidenc tistih, ki imajo pooblastilo za določanje postopkov, spremembo ureditve zbiranja in vodenja osebnih podatkov o lastnikih ter optimiziranje postopkov inženirskega dela katastrskih postopkov, kot je omogočanje dostopa do informacijskega sistema kataster tudi zaposlenim v geodetskem podjetju. Poudarila sta, da je predlog zakona usklajen z večino deležnikov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da je v pisnem mnenju opozorila zlasti na vprašanje skladnosti posameznih rešitev. z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave ter z vidika procesnih jamstev iz 22. člena Ustave. Podala pa je tudi nekatere pripombe nomotehnične narave. Poudarila je, da je z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin večina pripomb iz mnenja ustrezno upoštevanih, glede ostalih pa so bila podana ustrezna pisna pojasnila, dodatna pisna pojasnila ministrstva. Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija predlog zakona podpira. Ob tem pa komisija med drugim opozarja na nekatere praktične težave, s katerimi se soočajo občine pri izvedbi postopkov odmere zemljišč, ko se z lastniki zemljišč dogovorijo za odkup za potrebe gradnje javne infrastrukture, v teh postopkih občina kot naročnik odmere pogosto ne prejme odločbe, temveč je ta vročena zgolj lastniku parcele. Občina tako ni seznanjena z zaključenim postopkom, lastniki pa pogosto niti ne vedo, da občina odločbe ne prejme oziroma na to pozabijo. Posledično prihaja do zamud in dodatnih zapletov. Medtem ko so pri prostorskem načrtovanju tovrstna vprašanja jasneje urejena, ker je treba predložiti načrt delitve parcel, pa v primeru gradnje javne infrastrukture obstaja pravna praznina, ki bi jo bilo smiselno zapolniti. Komisija zato predlaga, da se v veljavni zakon vnesejo med drugim dopolnitve 41. člena, ki ureja stranke v katastrskih postopkih in njihovo zastopanje in to na način, da se med stranke postopke vključi tudi naročnik katastrskega postopka, ki ni lastnik nepremičnine. ter dopolnitve 57. člena, ki določa urejanje meje parcele. V kratki razpravi je bilo s strani Poslanske skupine SDS izpostavljeno, da naj bi bil namen predloga zakona izboljšati učinkovitost poslovanja v upravnih in katastrskih postopkih, po njihovem mnenju se zastavlja vprašanje, ali je za predlagane spremembe res potrebno spreminjati veljavni zakon. Predlaga razmislek o možnosti ali se lahko problematika, ki jo naslavlja predlog zakona začasno rešuje s spremembami nekaterih podzakonskih aktov. Poudarjeno je bilo, da zaradi izpostavljenosti nedorečenosti predlaganih rešitev Poslanska skupina SDS predloga zakona ne bo podprla. Po razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Jernej Žnidaršič, izvolite.

JERNEJ ŽNIDARŠIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovani. Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2021. Namen zakona je jasen: povečati učinkovitost, preglednost in razumnost katastrskih postopkov ter hkrati razbremeniti tako stranke kot Geodetsko upravo Republike Slovenije. Po treh letih izvajanja zakona so se pokazale določene administrativne ovire in nejasnosti, ki so upočasnile postopke in povzročale dodatne stroške. Predlagana novela prinaša rešitve, ki tem izzivom učinkovito odgovarjajo, saj je utemeljena na izkušnjah iz prakse in na realnih potrebah uporabnikov sistema. Eden od ključnih sprememb je združitev postopkov, kot je vpis in izbris stavbe, ki se bo lahko izvedel v enem samem postopku. To pomeni krajše čakalne dobe, manj papirjev, nižje stroške in manj administrativnega dela tako za državljane kot za Geodetsko upravo. Na ta način se tudi zmanjšuje možnost napak, ki so se v preteklosti pojavljale pri določenih postopkih. Prav tako novela poenostavlja določanje bonitet kmetijskih zemljišč in ureja evidenco za osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje teh postopkov. S tem se odpravljajo nejasnosti, zagotavlja enotno prakso in večjo pravno varnost. Poleg tega zakon uvaja izboljšano elektronsko povezavo med katastrom in zemljiško knjigo, kar pomeni, da se bodo podatki med evidencama izmenjevali samodejno. Takšna digitalna povezava povečuje preglednost, zmanjšuje možnost napak in skrajšuje čas obdelave postopkov. Posebne rešitve za sodne elaborate in uskladitev postopkov s prostorsko zakonodajo preprečujejo dvojne stroške za lastnike, saj se lahko označitev parcel pri prostorskih posegih zamakne za več let. Novela zakona razširja tudi dostopnost do informacijskega sistema kataster za zaposlene na geodetskih podjetjih ter projektante. To pomeni, da bodo strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju nepremičnin, lahko samodejno pridobili potrebne listine in hitreje izvajali postopke. Posledično se zmanjšujejo stroški in povečuje učinkovitost ter natančnost dela. Poleg tega zakon spodbuja aktivno vlogo pri urejanju podatkov, kar še dodatno krepi ažurnost in zanesljivost evidence. Temeljni cilj zakona je spodbuditev in racionalizacija katastrskih postopkov, kataster nepremičnin ostaja uradna evidenca, ki mora biti jasna, ažurna in enotna. S tem se krepi zaupanje javnosti v kataster, izboljšuje pravno varnost in zagotavlja stabilnost sistema, ki je ključnega pomena za upravljanje nepremičnin, prostorsko načrtovanje in gospodarstvo. Poleg tehničnih izboljšav zakona prinaša tudi večjo fleksibilnost za stranke, saj omogoča, da lastniki in strokovnjaki hitreje pridobijo potrebne informacije in aktivno sodelujejo pri urejanju podatkov. Takšen pristop zmanjšuje nepotrebno birokracijo, povečuje transparentnost in prispeva k bolj učinkoviti javni upravi. V Poslanski skupini Svoboda predlagano novelo zakona v celoti podpiramo, saj verjamemo, da bo njegova uveljavitev pozitivno vplivala na vse, ki sodelujejo pri upravljanju nepremičnin. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Danijel Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav predstavnikom ministrstva, kolegicam in kolegom.

Pred nami je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin. Po oceni Gursa, ki je pripravil pregled izvajanja zakona o katastru nepremičnin in obravnaval tudi pobude s terena ugotavlja, da je potrebno nekatere stvari spremeniti tudi na pobudo strokovnih združenj in institucij. Ugotavlja, da je dosedanji zakon nedosleden in da je potrebno nekatere rešitve dopolniti, zato da bo kataster popolnejši in da bodo tudi postopki bolj enostavni. Tu se lahko do neke mere strinjamo. Zdaj, osnovni cilj, ki ga zasleduje, je izboljšanje učinkovitosti z izvedbo jasnejših in primernejših določb, ki bodo omogočile natančneje evidentiranje nepremičnin in boljšo povezanost določb zakona. Širše pa pravijo, da je to podlaga za lažje, gospodarnejše in kakovostnejše prostorsko načrtovanje in zagotovitev zanesljivih podatkov o prostoru za državne organe, občine, upravljavce in tako naprej. Da predlog zakona sledi temeljnemu Zakonu o katastru nepremičnin in prinaša določene rešitve po njihovem mnenju, poenotenje terminologije, boljša pravna podlaga za hrambo dokumentacije, prilagoditve glede površin, zemljišč in tako naprej. Zdaj, v veliki meri se lahko strinjamo, da je treba to popraviti, dopolniti, vendar se v naši poslanski skupini sprašujemo ali je to potrebno spremembo zakona, kajti vsaka sprememba zakona pomeni prekinitev obstoječih procedur, obstoječih postopkov. Problem za izvajalce, predvsem za lokalne skupnosti in tudi ostale uporabnike in iskanje nekih rešitev po novem. Tudi mnenje ZPS, ki je bilo napisano pri tem zakonu, govori o težavah, ki jih ima ta zakon predvsem glede nepopolne in nejasne, včasih pa tudi nepotrebne ureditve, ki so večinoma že sistemsko urejene v drugih predpisih, Zakon o upravnem postopku, Uredba o upravnem poslovanju in tako naprej. Več členov je tudi sporno z vidika načela pravne države glede jasnosti in določnosti predpisov. Nekatere rešitve pomenijo poseg v ustavne pravice, predvsem na področju varstva osebnih podatkov. Predlagane spremembe pa ponekod poslabšujejo tudi položaj strank v postopkih glede rokov, zanesljivosti vročanja in nejasnih odvzemov pooblastil. Zdaj, res je, da je bilo nekaj amandmajev vloženih s strani koalicijskih poslanskih skupin, ki naj bi te nedoslednosti odpravile. Vendar v vsakem primeru še vedno ostaja veliko nedorečenosti, zato v naši poslanski skupini ocenjujemo, da je ta zakon v tem trenutku nepotreben, do neke mere nepregleden in bo povzročil še več zmede na tem področju. In smo predlagali, naj se določene stvari, ki so bile zaznane, uredijo s podzakonskimi akti. S tem se ne prekinja obstoječih postopkov, ampak se zadeva do neke mere dopolnjuje. Zato v naši poslanski skupini seveda tega zakona, ki ga ocenjujemo v tem trenutku kot nepotrebnega in predvsem kot zakon, ki bo prinesel več zmede kot koristi, ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi. Pred sabo imamo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o katastru nepremičnin, ki je v veljavi dobra tri leta in pol. V tem času se je v praksi pokazalo, da je zakon v marsičem služil svojemu namenu, hkrati pa so se razkrile vrzeli, nejasnosti, ki jih je nujno treba urediti. Cilj predloga zakona je zato večja jasnost, razumljivost in nedvoumnost posameznih določb ter boljša povezanost in soodvisnost postopkov. Prav tako se želi izboljšati učinkovitost poslovanja Geodetske uprave pri vodenju evidenc in pri izvajanju pravnih ter katastrskih postopkov.

Med predlaganimi rešitvami je mogoče prepoznati nekatere pozitivne korake, ki gredo v pravo smer. Tako je dobrodošla možnost združevanja dveh procesov, enega denimo izbris stare stavbe in vpis nove stavbe v istem elaboratu. Prav tako je smiselno natančnejša določitev postopkov pri določanju bonitet kmetijskih zemljišč ter bolj urejeno zbiranje in vodenje podatkov o lastnikih nepremičnin. Pozdravljamo tudi optimizacijo dela geodetskih podjetij, ki bi jim omogočila neposreden dostop do informacijskega sistema katastra. Vse te spremembe lahko pozitivno prispevajo k večji preglednosti in zmanjševanju administrativnih ovir.

Kljub temu pa v Novi Sloveniji ocenjujemo, da predlog zakona pomembnih praktičnih težav še vedno ne rešuje. Ena od njih je posebej izrazita in prizadene predvsem občine. Kot so opozorili tudi predstavniki Državnega sveta, se občine kot naročnice katastrskih postopkov pogosto znajdejo v situaciji, ko odločbe sploh ne prejmejo, posledično niso obveščene o zaključenih postopkih, kar povzroča zamude in nepotrebne zaplete. Včasih se stanje razjasni šele na pobudo lastnikov zemljišč, ki se nato zaradi vprašanja stroškov vrne nazaj na občino. Takšna ureditev je neučinkovita, in za občine zelo obremenjujoča.

Zato v Novi Sloveniji predlagamo, tako kot je bilo predlagano tudi že na pristojnem odboru, da se smiselno dopolni 41. člen zakona, ki ureja stranke v katastrskih postopkih. Med stranke bi bilo treba vključiti tudi naročnike postopkov, kadar ta ni lastnik nepremičnine, torej pogosto občine. Takšna dopolnitev bi omogočila, da bi bile občine pravočasno seznanjeni z izidom postopkov, odpravile bi se dileme glede plačnika stroškov, postopki pa bi potekali hitreje, pregledneje in brez nepotrebnih sporazumov. Na pristojnem odboru smo lahko slišali več pomislekov, da obravnavane spremembe v tej obliki ne bodo bistveno izboljšale učinkovitosti poslovanja geodetske uprave in da je vprašljiva njihova dejanska dodana vrednost.

V Novi Sloveniji menimo, da bi bilo bolj primerno in koristno pripraviti celovitejšo ureditev celotnega področja katastra nepremičnin, ne pa se lotevati le posameznih delnih popravkov. Samo tako bomo lahko zagotovili pravno varnost, preglednost in učinkovite postopke, ki so v korist tako državljanom kot občinam in državi.

Zaradi vsega navedenega Poslanska skupina Nova Slovenija predloga zakona v tej obliki ne bo podprla. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo, aja, pardon, Poslanska skupina Socialnih demokratov še, Jani, se opravičujem, nisem te hotela zradirati s programa, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednica, ni problema.

Spoštovani!

V Poslanski skupini SD ocenjujemo, da predlagane spremembe Zakona o katastru nepremičnin predstavljajo premišljen in potreben korak v smeri sodobnega, zanesljivega in uporabniku prijaznega vodenja katastrskih evidenc. Slovenski kataster je temelj številnih življenjsko pomembnih postopkov, od urejanja lastninskih razmerij in vodenja zemljiške knjige do prostorskega načrtovanja infrastrukturnih projektov in zaščite kmetijskih zemljišč. Zato je razumljivo, da so spremembe usmerjene v večjo kakovost podatkov, pravno predvidljivost in boljšo povezljivost sistemov.

Predlog zakona krepi digitalizacijo in interoperabilnost, obe načeli, ki jo Socialni demokrati dosledno podpiramo. Povezovanje katastra z zemljiško knjigo in prostorskimi registri skrajša poti med organi in uporabniki ter zmanjšuje možnost neskladij. Pomemben je tudi sklop rešitev za terensko delo. Jasnejši protokol označevanja urejenih mej, razumno urejene izjeme, kadar bi označitev povzročila nesorazmerno škodo ali ogrožala varnost ter možnost časovnega odloga označitev ob večjih posegih v prostor. Gre za odziv na realne izzive, s katerimi se geodeti, občine in lastniki srečujejo vsak dan. Toplo pozdravljamo večjo preglednost pri spremembah bonitet kmetijskih in gozdnih zemljišč z objavo na portalu in jasnejšo vezavo objav za obveščanje lastnikov. V delu, ki ureja bonitiranje, se nadgrajujejo standardi strokovnosti in sledljivosti z javnimi evidencami pooblastil in rednim izobraževanjem. Pri izvedbi si bomo prizadevali, da standardi ostanejo visoki, dostop do usposabljanja pa realen in sorazmeren. Naše stališče glede tega predloga zakona je v skladu z dosedanjimi našimi prizadevanji. Podpiramo digitalno prenovo javnih evidenc, ki spoštuje zasebnost, hkrati pa omogoča učinkovito delo občin, geodetskih podjetij, sodišč in državljank ter državljanov. Predlog ne posega v temeljna razmerja, temveč jih utrjuje in poenostavlja. Ob sprejemu pričakujemo odgovorno izvedbo podzakonskih pravil in notranjih navodil, da bodo koristi hitro opazne tudi v praksi. V tem duhu ocenjujemo, da predlog prispeva k stabilnejšim in bolj uporabnim katastrskim podatkom, zato ga bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tudi podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Še enkrat opravičilo. To stališče je prebral Jani Prednik za Socialne demokrate. Toliko za magnetogram.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREKINITEV SODELOVANJA SLOVENIJE V VOJNI V UKRAJINI ALI DRUGOD IN ZAČETEK DEMILITARIZACIJE EVROPE.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložil poslanec Miha Kordiš.

Predlog priporočila je na 23. seji, 4. septembra 2025, obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo.

Ker po končani razpravi odbor točk predloga ni sprejel, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.

Kot prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, zanjo magister Janez Žakelj. Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica! Spoštovani! Podružbljanje obrambe je revolucionaren proces in je v trajnem interesu delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot pomemben in neločljiv del samoupravljanja naj pripomore tudi k okrepitvi enotnosti splošnega ljudskega odpora. Predlagatelj priporočil in člani stranke Mi socialisti se verjetno strinjajo s Titovim zapisom in dejstvom, da smo v Jugoslaviji za obrambo namenili nekje med 15 in 17 odstotkov BDP. To je konkretno ponazorilo, koliko smo s članstvom v Natu privarčevali na račun tako imenovanih mirovnih dividend. Varnost stane. V zadnjem času lahko to občutimo v neposredni bližini. Putin ne mara demokracije in prezira zahod. Njegov cilj je jasen, razgradnja zveze in podreditev Evrope. Okrepiti moramo našo obrambno sposobnost, ne da napademo, ampak da odvračamo in ohranimo našo demokracijo. Evropa mora lastno varnost zagotavljati sama. Trump tega ne bo storil namesto nas, to nam je verjetno že jasno. Vojna v Ukrajini ni nekje daleč. Posredni stroški za Slovenijo dosegajo že tri milijarde evrov, dražji plin, hrana, ogrevanje. Zakaj? Ker smo zanemarili našo varnost. Med hladno vojno, je bila Evropa kontinent blaginje, to nam je uspelo kljub izjemnim vlaganjem v obrambo in varnost. Če ponazorim še bolj konkretno, med hladno vojno je Evropa za svojo varnost namenjala 5 procentov BDP, pa smo kljub temu izgradili močno in stabilno državo blaginje. Važno je, kako učinkovito se porabi denar. In to je pot v prihodnost. Podpora Ukrajini pomeni podporo temeljnim evropskim vrednotam, kot so demokracija, človekove pravice in mednarodno pravo. Ukrajina krvavi za vse nas, ki želimo živeti v svetu utemeljenem na vladavini prava, ne pa na vladavini surove moči. Razplet vojne v Ukrajini bo odgovor na vprašanje, ali je v 21. stoletju v Evropi dovoljeno meje spreminjati na nasilen način. Odgovor Nove Slovenije je ne, zato je naša dolžnost, da podpiramo Ukrajino finančno, materialno, humanitarno in vojaško. Dokler bo treba, dokler se bodo Ukrajinci pripravljeni braniti in odbijati rusko okupacijo. Če ne verjamete nam, vprašajte Fince, Švede, Poljake, prebivalce baltskih držav, kaj si mislijo o demilitarizaciji. Evroposlanec, nekdanji generalmajor in predsednik delegacije E-Ukrajina, Pekatoveri, je ob nedavnem obisku v Sloveniji dejal: Finska, ki meji na Rusijo, neposredno občuti grožnjo in zelo ceni pomen obrambe. Poudaril je, da lahko Putina zaustavi le vojaška moč, zato je članstvo Finske v Natu ključno jamstvo odvračanja. Obenem je dejal, da je Evropska unija politično orodje, ki lahko gradi enotnost in določa skupno strateško usmeritev. Demilitarizacija bi bila zato naivna iluzija, ki bi Evropi odvzela varnost in politično težo v svetu. V Novi Sloveniji pri tem ne bomo sodelovali.

PREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Jonas Žnidaršič, izvolite.

JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovane kolegice in kolegi, Poslanska skupina Socialnih demokratov pozdravlja prizadevanja predlagatelja za demilitarizacijo in deeskalacijo vojne v Ukrajini. Tudi sami poudarjamo dejstvo, da ne potrebujemo načrta za vojno, temveč potrebujemo načrt za mir. Za takšen načrt si prizadeva tudi ta slovenska vlada, ki v mednarodni skupnosti vztrajno išče poti k miru. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v slovensko zunanjo politiko vnesla jasno usmeritev, Slovenija ni le pasivna opazovalka, temveč ena prvih nosilk sporočila miru v času, ko svet takega poguma strada. Ta prizadevanja niso zgolj deklarativna, temveč temeljijo na realnem prepoznavanju, kje in kako lahko Republika Slovenija dejansko prispeva k demilitarizaciji in globalni stabilnosti. S koalicijo enako mislečih držav, ki imajo iskreno voljo za ukrepanje in sporočilo o miru tudi udejanjajo v praksi. Kljub temu pa žal ugotavljamo, da predlog priporočil, ki ga obravnavamo v svoji zasnovi ne prepoznava realnosti, kako najbolj učinkovito prispevati k trajnemu miru. Žal je realnost takšna, da je potreba po angažmaju mednarodne skupnosti takšna, ki presega deklarativne sezname želja. Priporočilo vladi predlagatelja je namreč bistveno preveč deklaratorno in premalo akcijsko naravnano. v njem ne gre za sporočila, ki jih Republika Slovenija še ne bi prenesla kot uradno stališče. Prav tako pa ne gre za vsebino, ki bi upoštevala format, v katerem potekajo prizadevanja za prekinitev vojne. Nenazadnje pa gre tudi za neustrezno umestitev materije, ki mestoma presega pooblastila Državnega zbora in tudi zunanjepolitična pooblastila Republike Slovenije v razmerju do tretjih držav, kot je na to opozorila Zakonodajno-pravna služba. Socialni demokrati torej prepoznavamo dobronamernost predlagatelja in delimo sporočilo o nujnosti miru vendar menimo, da predlagana priporočila, priporočila niso tista pot, ki bi Sloveniji omogočilo resnično in učinkovito prispevati k uresničevanju miru v Evropi in širše. V luči navedenega Poslanska skupina Socialnih demokratov predlaganih priporočil ne bo podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Na vrsti je Poslanska skupina Levica, za njo doktor Matej Tašner Vatovec, izvoli.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala ponovno podpredsednica, lep pozdrav vsem. Da je vojna v Ukrajini dejansko posredniška vojna med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo je na začetku svojega mandata javno, na uradnih straneh vlade, priznala tudi nova ameriška administracija. V tej vojni ZDA vojaško izčrpavajo Rusijo, finančno Evropsko unijo, kolateralna škoda pa so na sto tisoče Ukrajink in Ukrajincev. Končni cilj pa očitno zagotovitev popolne jedrske dominacije Združenih držav Amerike, ošibitve in zamenjave ruskega režima in zagotovitev nemotenega in poceni dostopa do ogromnih naravnih bogastev, ki se s vstajenjem permafrosta, zaradi globalnega segrevanja postajajo vse bolj dostopna. Če bo to potrebno, ni izključeno niti razkosanje Rusije na manjše satelitske države, ki bi jih ekonomsko in politično obvladoval zahod, kot smo to že videli na primeru nekdanje Jugoslavije. In o čemer sedaj tudi že na glas govori visoka predstavnica za zunanje zadeve Evropske unije, gospa Kalas. Gre za tri desetletja dolgo strategijo, ki jo je v svoji knjigi Velika šahovnica opisal nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Carterja / nerazumljivo/. Poleg ameriške geopolitike ima največjo korist od te vojne orožarski kapital. Ker stotine milijard evrov in 100000 življenj Ukrajincev ni uspelo zaustaviti ruskega napredovanja je vojna v začetku leta prišla v fazo, kjer nadaljnje vztrajanje v vojni za Združene države predstavlja več stroškov kot koristi, zato so se ZDA z Rusijo začele pogajati o miru. Mimo ukrajinskega režima, katerega predsednik je bil v Beli hiši okrcan kot petletni otrok, ki ne zna pospraviti svoje lastne sobe, in mimo voditeljev evropskih držav baje partneric, katerih vloga v tej vojni je bila s temi pogajanji dokončno razkrinkana. Ta vloga je vloga hlapcev in lakajev, katerih mesto je zgolj in samo sledenje ameriškemu diktatu v obetu drobtinic, ki bodo padale z mize pri orožarskih naročilih, privatizaciji ukrajinskega državnega premoženja in morebitni oslabitvi ali celo razkosanju Rusije. Evropske države so nemo opazovale in celo opravičevale erozijo evropske varnosti, ko so Združene države v zadnjih desetletjih enostransko odstopale od varnostnih sporazumov, ki so bili bolj kot v korist varnosti ZDA pisani v korist varnosti na evropski celini, zlasti, ko govorimo o odstopu od pogodbe o prepovedi protibalističnih raket, o odstopu od sporazuma o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega in pogodbe o odprtem nebu. Prav tako so sodelovale pri destabilizaciji Ukrajine pred letom 2014 in so podprle tako imenovano Majdansko revolucijo. Slepo so podpirale približevanje Ukrajine evroatlantskim gospodarskim in vojaškim povezavam, čeprav so zelo jasni signali prihajali iz Kremlja od konca hladne volje dalje, da širjenje Nato pakta proti ruskim mejam razume kot varnostno grožnjo kot tudi nameščanje Natovih vojska na ruskih mejah, kjer v teh operacijah sodelujejo praktično vse evropske države. Ob obetih morebitnega konca vojne v Ukrajini pa so evropski voditelji jezno cepetali in zahtevali njeno nadaljevanje in začeli napovedovati celo pošiljanje lastnih vojska v to vojno. Problem se je nekako rešil na način, da bo sedaj Evropa plačevala ameriško pomoč Ukrajini v valuti ameriškega orožja. ZDA so s tem finančne stroške nadaljevanja svoje vojne proti Rusiji prenesle na evropske partnerice v Nato paktu in vojna za geopolitične interese Zahoda se na tak način nadaljuje vse to z zloveščo napovedjo rezanja pokojnin, sociale in zdravstva, glede česar je bil generalni sekretar Nato pakta gospod Rutte zelo jasen in neposreden. Postavlja se samo še vprašanje, kdaj bo dovolj? Kdaj bo dovolj mrtvih; kdaj bo dovolj ranjenih, kdaj bo dovolj razseljenih, kdaj bo dovolj obubožanih, kdaj bo dovolj shiranih v Evropi in kdaj bo vojaško industrijski kompleks akumuliral dovolj našega denarja, da bo politika predvidela slabost nadaljevanja vojne in militarizacije ter se vrnila h krepitvi vzajemne varnosti in sodelovanja v Evropi, o kateri smo vsi govorili še nekaj let nazaj? V Levici menimo, da smo že zdavnaj to točko prišli. Nadaljnje hlapčevanje Nato paktu, oboroževanje, povečevanje vojaštva in slepo sledenje Združenim državam nas namreč pelje točno tja, čemur naj bi se deklarativno danes želeli izogniti: tretji svetovni vojni.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Na vrsti je še poslanska skupina Svoboda, zanjo doktor Martin Premk, izvolite.